19.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 181/67

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. decembra 2012 o krepitvi sodelovanja na področju kazenskega pregona v EU: evropski model za izmenjavo informacij (EIXM) (COM(2012)0735),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije o izvajanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu („Sklep k Prümski pogodbi“) (COM(2012)0732) z dne 7. decembra 2012,

—

ob upoštevanju stockholmskega programa, strategije notranje varnosti in strategije upravljanja informacij na področju notranje varnosti EU,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2012 o strategiji notranje varnosti Evropske unije (1),

—

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 87 Pogodbe,

—

ob upoštevanju vprašanja Komisiji o krepitvi čezmejnega sodelovanja na področju kazenskega pregona v EU z izvajanjem sklepa k Prümski pogodbi in evropskega modela za izmenjavo informacij (EIXM) (O-000067/2013 – B7-0501/2013),

—

ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A.

ker je bilo v stockholmskem programu potrjeno, da je treba za izboljšanje varnosti državljanov EU bolje uskladiti in združiti obsežni nabor orodij za zbiranje, obdelovanje in izmenjavo informacij med organi kazenskega pregona v EU;

B.

ker je v skladu s strategijo notranje varnosti potreben celovit model za izmenjavo informacij;

C.

ker je čezmejna izmenjava informacij o kriminalnih dejavnostih podlaga za sodelovanje organov kazenskega pregona v EU, zlasti pa je pomembna na področju, kjer ni notranjih mejnih kontrol; ker čezmejni kriminal v EU narašča in je zato treba še več pozornosti posvetiti potrebi po učinkoviti in varni izmenjavi informacij med organi kazenskega pregona, pri kateri se bodo spoštovali varstvo podatkov in temeljne pravice;

1.

ugotavlja, da so v sporočilih Komisije pregledani vsi obstoječi instrumenti, poti in orodja za čezmejno izmenjavo informacij med organi kazenskega pregona v EU; meni, da je sedanja podoba, ki jo sestavljajo različni instrumenti, poti in orodja, zapletena in razpršena, zato je uporaba instrumentov neučinkovita in na ravni EU ni zadostnega demokratičnega nadzora, v nekaterih primerih pa prihaja tudi do nenadzorovane širitve uporabe in dostopa do osebnih podatkov (tako imenovana function creep in access creep);

2.

poziva Komisijo, naj izvede pregled zakonodaje EU in nacionalnih zakonodaj, vključno z (dvostranskimi) mednarodnimi sporazumi, ki urejajo čezmejno izmenjavo informacij med organi kazenskega pregona; se strinja s Komisijo, da so potrebni zanesljivejši statistični podatki za oceno dejanske vrednosti instrumentov, ter poziva k pripravi neodvisne zunanje ocene obstoječih instrumentov za izmenjavo informacij med organi kazenskega pregona v EU, da se oceni njihov merljivi učinek;

3.

podpira priporočila Komisije, da bi bilo treba racionalizirati uporabo obstoječih instrumentov in poti (na primer privzeto uporabo poti Europola in oblikovanje nacionalnih integriranih enotnih kontaktnih točk) ter izboljšati usposabljanje in ozaveščanje o čezmejni izmenjavi informacij; vendar je razočaran, ker Komisija ni pripravila bolj ambiciozne v prihodnost usmerjene vizije, h kateri sta pozvala stockholmski program in strategija notranje varnosti, saj bi lahko ta predstavljala izhodiščno točko za politično razpravo o oblikovanju in optimiziranju izmenjave informacij med organi kazenskega pregona v EU, hkrati pa bi zagotovila visoko mero varstva podatkov in zasebnosti; odločno spodbuja Komisijo, naj pripravi tako vizijo, s katero bo vzpostavila dobro oblikovan okvir za izmenjavo informacij med organi kazenskega pregona v EU, temelječ na načelih, kot so nujnost, kakovost, sorazmernost, učinkovitost in odgovornost, ter vključujoč ustrezno oceno načela dostopnosti in koncepta navzkrižnega preverjanja;

4.

poziva Komisijo, naj preuči, kako bi se lahko postopki za izvajanje obstoječih instrumentov avtomatizirali, da bi se zagotovila večja učinkovitost v skladu s smernicami iz študije Delovne skupine za izmenjavo informacij in varstvo podatkov, opravljene v številnih državah članicah, ter možnost, da se vzpostavi enotna oblika zapisa za izmenjavo informacij, ki bi pospešila obdelavo odobrenih zahtevkov;

5.

poudarja, da različni instrumenti za čezmejno izmenjavo informacij med organi kazenskega pregona, tudi omogočanje čezmejnega dostopa do nacionalnih podatkovnih baz, vodijo do razpršene in nejasne ureditve varstva podatkov, ki pogosto temelji na najnižjem skupnem imenovalcu na podlagi razdrobljenega pristopa; zato ponovno izraža svoje stališče, da je predlagano direktivo o varstvu podatkov treba čim prej sprejeti;

6.

poziva Komisijo, naj za utrditev in izboljšanje sistema za izmenjavo informacij sprejme ukrepe za podporo učinkovitemu sistemu, ki bo služil tudi za zagotavljanje varstva podatkov, kot je opisano v mnenju evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ob uporabi referenčnega okvira, ki ga določa predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Europolu o razveljaviti Sklepa 2009/371/PNZ;

7.

je seznanjen, da je za naraščajočo skupino držav članic sklep k Prümski pogodbi postal rutinsko orodje za čezmejno policijsko sodelovanje in preiskovanje kaznivih dejanj; obžaluje, da so v več državah članicah pri izvajanju sklepa precejšnje zamude; se strinja s Komisijo, da ni smiselno razmišljati o nadaljnjem razvoju instrumenta, dokler se ne bo sklep v celoti izvajal; poziva zadevne države članice, naj v celoti in pravilno izvajajo sklep k Prümski pogodbi, da bo kar se da učinkovit;

8.

poudarja, da je bil sklep k Prümski pogodbi sprejet v nekdanjem tretjem stebru, nad njegovim izvajanjem pa ni dovolj demokratičnega nadzora Parlamenta; poziva Komisijo, naj čim prej predstavi predloge za vključitev obstoječih instrumentov za čezmejno policijsko sodelovanje, ki so bili sprejeti v nekdanjem tretjem stebru – kot sta sklep k Prümski pogodbi in švedska pobuda – v pravni okvir Lizbonske pogodbe;

9.

poudarja, da evropsko policijsko usposabljanje pomaga krepiti medsebojno zaupanje med policijskimi silami, zato omogoča boljšo izmenjavo informacij in čezmejno sodelovanje in ga je potemtakem treba ohraniti in razširiti;

10.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.