19.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 181/35

—

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982,

—

ob upoštevanju resolucij generalne skupščine Združenih narodov o ribištvu, zlasti odstavka 157 resolucije 66/68 o obveznostih razvitih držav do najmanj razvitih držav in majhnih otoških držav v razvoju,

—

ob upoštevanju sporazuma iz leta 1995 o izvajanju določb Konvencije Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib,

—

ob upoštevanju mednarodnega akcijskega načrta Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) za upravljanje ribolovne zmogljivosti, ki ga je novembra 2000 potrdil svet FAO (mednarodni akcijski načrt za zmogljivost),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje (1),

—

ob upoštevanju sporazuma o ukrepih države pristanišča za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje (sporazum o ukrepih države pristanišča), ki ga je konferenca Organizacije za prehrano in kmetijstvo sprejela na svojem 36. zasedanju 22. novembra 2009,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2012 o zunanji razsežnosti skupne ribiške politike (2),

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 21. marca 2012 z naslovom „Prenovljenemu razvojnemu partnerstvu med EU in Pacifikom naproti“ (3),

—

ob upoštevanju Konvencije o ohranjanju in upravljanju izrazito selivskih staležev rib v zahodnem in centralnem Pacifiku, katere pogodbenica je EU v skladu s Sklepom 2005/75/ES (4), ki je začel veljati 25. januarja 2005,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta št. 2006/539/ES z dne 22. maja 2006 o sklenitvi Konvencije o krepitvi Medameriške komisije za tropskega tuna, ustanovljene leta 1949 s konvencijo med Združenimi državami Amerike in Republiko Kostariko, v imenu Evropske skupnosti (5),

—

ob upoštevanju Konvencije o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov odprtega morja v južnem Tihem oceanu (6), ki je bila odobrena v imenu Evropske unije s Sklepom Sveta št. 2012/130/EU (7) in s katero se ustanovi Organizacija za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO),

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/144/EU z dne 15. februarja 2011 o sklenitvi začasnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko skupnostjo na eni strani in pacifiškimi državami na drugi strani (8),

—

ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000 (9) (sporazum iz Cotonouja),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za deseti evropski razvojni sklad (10),

—

ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu med Evropsko skupnostjo in Federativnimi državami Mikronezije o ribolovu v Federativnih državah Mikronezije (11),

—

ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo na eni strani in Republiko Kiribati na drugi strani (12),

—

ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Salomonovimi otoki (13),

—

ob upoštevanju odločbe Komisije z dne 15. novembra 2012, s katero se posreduje uradno obvestilo državam nečlanicam, ki bi jih bilo mogoče po oceni Komisije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova obravnavati kot države nečlanice, ki niso pripravljene sodelovati (14),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo in mnenja Odbora za razvoj (A7-0297/2013),

A.

ker bi bilo treba za izvajanje skladnosti politik za razvoj politike EU, ki vplivajo na ribištvo v Tihem oceanu – tj. politike ribištva, trgovine in razvoja –, izvajati tako, da bodo prispevale k ciljem trajnostnega razvoja ribištva, ki jih določijo pacifiške države AKP; ker bi bilo treba ta pristop vključiti v prihodnji obnovitvi sporazuma iz Cotonuja oziroma v instrumente, ki bi ga utegnili naslediti;

B.

ker si mora EU prizadevati za usklajenost politik za razvoj na osnovi člena 208(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da „Unija upošteva cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih izvaja in ki lahko vplivajo na države v razvoju“;

C.

ker je Evropska unija v tej regiji takoj za Avstralijo druga največja donatorica in pomoč nudi prek Evropskega sklada za razvoj in ker je samo 2,3 % vse pomoči iz desetega Evropskega sklada za razvoj namenjene ribiškim dejavnostim, čeprav so ribolovni viri glavna možnost zaslužka v tihomorskih državah AKP, ki je skupna vsem tem državam, in čeprav so vse države zahodnega in centralnega Tihega oceana večkrat izrazile namero, da bo lov na tuna postal glavno gonilo družbenega in gospodarskega razvoja v tej regiji;

D.

ker bi bilo treba pred sklenitvijo dvostranskih in večstranskih trgovinskih sporazumov, o katerih se pogaja EU, pripraviti ocene učinka, zlasti kar zadeva ohranjanje živih morskih virov in posledice tovrstnih sporazumov za lokalno prebivalstvo; ker bi morale biti ocene učinka vodilo pri sklepanju tovrstnih dvostranskih in večstranskih sporazumov;

E.

ker imajo ribiški proizvodi v trenutnih pogajanjih o sporazumu o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in državami AKP, s katerim bo sistem splošnih preferencialov iz sporazuma iz Cotonuja prilagojen pravilom Svetovne trgovinske organizacije, pomembno vlogo, tako zaradi dostopa do evropskih trgov kot zaradi dostopa do virov in dobrega upravljanja ribolova, s čimer naj bi dosegli trajnostni razvoj;

F.

ker je treba upoštevati nevarnost, ki jo predstavlja odstopanje od pravil iz člena 6(6) Protokola II o pravilih, priloženega Sporazumu o začasnem partnerstvu med Evropsko skupnostjo in pacifiškimi državami, da bi prišlo do nelojalne konkurence na evropskem trgu ribiških proizvodov;

G.

ker je v interesu Evropska unije, da razvija tesnejše odnose s to tihomorsko regijo in sodelovanje, da bi dosegli razvojne cilje ob ohranjanju ribolovnih virov, spodbudili trajnostni razvoj ribištva in povečali preglednost pri upravljanju ribolova;

H.

ker je skoraj polovica svetovnega ulova tuna opravljenega v vodah zahodnega in centralnega Tihega oceana, od tega pa 80 % v izključnih ekonomskih conah otoških držav in samo 20 % v mednarodnih vodah;

I.

ker zadnje ocene staležev, ki jih je leta 2012 pripravil znanstveni odbor Komisije za ribištvo v zahodno-centralnem Pacifiku (WCPFC), kažejo, da na območju njene pristojnosti ni prišlo niti do prelova črtastega tuna (Katsuwonus pelamis) niti do prelova rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares), kažejo pa na prelov velikookega tuna (Thunnus obesus); ker je zelo zaskrbljujoča umrljivost mladega velikookega tuna pri ribolovu s potegalkami, zlasti v povezavi z napravami za združevanje rib;

J.

ker kljub nekaterim izboljšavam pri spremljanju, pregledih in nadzoru v omenjenem tihomorskem območju vse večje število ribiških ladij s potegalkami, v glavnem iz azijskih in otoških držav, večji ribolovni napor in nezakoniti ribolov ogrožajo trajnost virov v tej regiji;

K.

ker bi moral pristop Evropske unije na področju ribištva v Tihem oceanu dejavno podpirati sedanja regionalna prizadevanja za odpravljanje presežnih zmogljivosti in izboljšanje upravljanja ribištva;

L.

ker obstajajo tradicionalne agencije in regionalne strukture za upravljanje lova na tune, na primer Agencija Pacifiškega foruma za ribištvo in podregijska organizacija pogodbenic sporazuma z Nauruja;

M.

ker so države pogodbenice sporazuma z Nauruja leta 2008 uvedle shemo ribolovnih dni na plovilo (Vessel Day Scheme), da bi poskušale urediti dostop do voda držav pogodbenic tega sporazuma, omejiti ribolovni napor v teh vodah ter kar najbolj povečati koristi ribolova za majhne tihomorskih otoške države v razvoju;

N.

ker resnično prihaja do pretiranih ribolovnih naporov pogodbenic in ker v Komisiji za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika poteka razprava o novem ukrepu na področju ohranjanja in upravljanja, s katerim bi omejili ribolovne napore.

O.

ker so Združene države Amerike že leta 1988 sklenile večstranski sporazum z zahodnimi in centralnimi tihomorskimi državami in ker jim ta sporazum, ki je znova predmet pogajanj, zagotavlja približno 20 % vseh ribolovnih dni v tej regiji;

P.

ker mora biti shema ribolovnih dni na plovilo povsem pregledna, njene določbe pa je treba izboljšati in jih morajo uporabljati vse članice, da bi bili doseženi njeni cilji in zagotovljena skladnost ukrepov v izključnih ekonomskih conah in na odprtem morju;

Q.

ker naj bi se stroški dostopa za flote dolge plovbe v prihodnjih letih po pričakovanjih občutno povečali, saj so pomemben vir dohodka za države na tem območju; ker so se države pogodbenice sporazuma z Nauruja na letnem srečanju že dogovorile, da bodo stroški ribolovnega dneva v letu 2014 znašali najmanj 6 000 USD;

R.

ker so pridružitveni sporazumi v ribiškem sektorju, ki jih je podpisala Evropska unija, tudi s tihomorskimi državami, tradicionalno temeljili na omejitvi števila plovil z okvirno referenčno tonažo, zaradi česar so nastala odstopanja, ko so države pogodbenice sporazuma z Nauruja uvedle shemo ribolovnih dni na plovilo in so jo želele uporabiti za pridružitvene sporazume z Evropsko unijo;

S.

ker lahko dobro zasnovana in ustrezno izvrševana shema ribolovnih dni na plovilo zagotovi sredstva za preprečevanje nadaljnjega povečevanja ribolovnega napora v regiji;

T.

ker je EU v odnosih s tretjimi državami kot pogoj za sklenitev sporazumov o partnerstvu na področju ribištva postavila sodelovanje in skladnost na področju nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova; ker člen 38(9) Uredbe (ES) št. 1005/2008 o boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu določa, da Komisija ne sme začeti pogajanj o sklenitvi tovrstnih sporazumov z državami, ki teh pogojev ne izpolnjujejo;

U.

ker bi morali sporazumi o gospodarskem partnerstvu vsebovati posebno sklicevanje na izvajanje uredbe o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu, ne pa zgolj splošnega besedila o tem, da se je treba boriti proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, teh sporazumov pa ne bi smeli sklepati s tretjimi državami, ki so opredeljene kot „nesodelujoče“;

V.

ker je Komisija med drugim v odločbi z dne 15. novembra 2012 obvestila Fidži in Vanuatu da bi utegnila biti v skladu z uredbo o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu državi, ki nista pripravljeni sodelovati, tako zaradi tega, ker nista sprejela odvračalnih ukrepov in kazni za ladje, ki plujejo pod njunima zastavama in izvajajo nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov, pa tudi zato, ker nista izvedla priporočil regionalnih ribiških organizacij;

W.

ker ribolovne dejavnosti evropske flote s potegalkami že od nekdaj potekajo v glavnem v centralnem Tihem oceanu, tako v mednarodnih vodah kot v izključni ekonomski coni Kiribatija, v skladu s sporazumi zasebnega sektorja pa tudi v izključnih ekonomskih conah Tuvaluja, Tokelaua in Nauruja;

X.

ker se je Evropska unija poleg Kiribatija o pridružitvenih sporazumih na področju ribištva pogajala tudi z nekaterimi državami zahodnega Tihega oceana, vendar izid ni bil pozitiven in se sporazumi ne uporabljajo, saj sporazuma s Federativnimi državami Mikronezije njihov parlament ni ratificiral, pogajanja o obnovitvi sporazuma s Salomonovimi otoki pa so od leta 2012 zamrznjena;

Y.

ker je Komisija opravila predhodno oceno s Cookovimi otoki in Tuvalujem, da bi se lahko začela pogajanja o ribiških sporazumih s tema državama, in ker sta bila podpisana ustrezna memoranduma o soglasju, kar je pogoj, da se Svet zaprosi za pogajalski mandat;

Z.

ker Evropska služba za zunanje delovanje v delegaciji na Fidžiju doslej ni imela dovolj zaposlenih, ki bi bili odgovorni za vprašanja ribolova;

1.

poziva Komisijo, naj zagotovi doslednost vseh politik Skupnosti, ki se uporabljajo za tihomorsko regijo, kot določa člen 208 PDEU, zlasti ribiške, trgovinske in razvojne, ter okrepi morebitne sinergije, da bi se ustvaril multiplikacijski učinek in povečale koristi za države tihomorske regije in za države članice EU, prav tako naj spodbuja mednarodno razsežnost, okrepi strateško prisotnost EU, poveča prepoznavnost Evropske unije v zahodnem in centralnem Tihem oceanu ter prispeva k trajnostnemu izkoriščanju njegovih virov;

2.

meni, da bi se morala ribiška strategija v prihodnjih odnosih s tihomorskimi državami AKP, potem ko bo sporazum iz Cotonuja prenehal veljati, osredotočati na regionalni vidik, ki bo okrepil položaj in vlogo Evropske unije v zahodnem in centralnem Tihem oceanu;

3.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo ta strategija upoštevana v 11. Evropskem skladu za razvoj, prav tako kot možnost povečanja ravni ciljno usmerjene sektorske pomoči za zadovoljevanje potreb ribiških skupnosti (vključno s povečanjem njihovega prispevka k zanesljivosti lokalne preskrbe s hrano), razvoj ribiške infrastrukture za lokalno iztovarjanje in predelavo ulova, saj je ribištvo tam eden glavnih gospodarskih virov;

4.

pozdravlja nedavno zaposlitev dodatnih uslužbencev v delegaciji EU na Fidžiju, ki se bodo posvečali predvsem vprašanjem ribolova, in je prepričan, da bo to prispevalo k vzpostavitvi stalne in posebne povezave z državami te regije na področju ribolova;

5.

prav tako poziva k boljšemu usklajevanju in dopolnjevanju z drugimi dejavniki v regiji na področju razvojne pomoči v skladu s sporazumom iz Cairnsa iz avgusta 2009; izraža zadovoljstvo zaradi drugega ministrskega srečanja med EU in forumom pacifiških otokov dne 12. junija 2012, ki krepi politični dialog med EU in Pacifikom, zlasti na področju ribištva in razvoja, ter tako zagotavlja večjo učinkovitost ukrepov, ki so jih sprejele Unija in države v tej regiji;

6.

poudarja, da si mora globokomorsko ladjevje v sodelovanju s pacifiškimi državami prizadevati za zmanjšanje ribolovnega pritiska na stalež tropskega tuna, vključno z znatnim zmanjšanjem ravni umrljivosti mladega veleokega tuna, katerega stalež je velikega gospodarskega pomena za regijo in je trenutno prelovljen;

7.

poudarja, da je treba zaradi pomembnosti te regije z vidika ribištva in koristi, ki jih prinaša floti, trgu in ribiški predelovalni industriji Unije, oblikovati ribiško strategijo za zahodni in centralni Tihi ocean, da se plovilom, ki tam lovijo, zagotovi pravna varnost;

8.

ugotavlja, da strategija EU za dostop do virov v izključnih ekonomskih conah držav v tej regiji prek sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju ni bila uspešna, razen v primeru Kiribatija, in ocenjuje, da je za obnovitev ter utrditev teh sporazumov potreben nov okvir za tesne in koristne odnose med različnimi stranmi;

9.

ocenjuje, da je za težave delno krivo dejstvo, da se je Evropska unija neuspešno pogajala o sporazumih z državami zahodnega Tihega oceana, kjer se nahajajo izključne ekonomske cone Salomonovih otokov in Federativnih držav Mikronezije, namesto da bi se osredotočila na centralni Tihi ocean, kjer so bila že od nekdaj najpomembnejša lovišča flote Unije s potegalkami;

10.

toplo pozdravlja dejstvo, da je Komisija opravila predhodno oceno s Cookovimi otoki in Tuvalujem, da bi lahko začela pogajanja o pridružitvenih sporazumih na področju ribištva s tema državama, in da je podpisala ustrezna memoranduma o soglasju, kar je pogoj, da se Svet zaprosi za pogajalski mandat;

11.

ocenjuje, da je novi način pogajanj bolj usklajen z regionalnim pristopom, ki ga je Parlament večkrat zahteval, zlasti v zvezi z ribolovom izrazito selivskih vrst; poziva Komisijo, naj v primeru pogajanj z državami pogodbenicami sporazuma z Nauruja in državami AKP zagotovi skladnost z določbami Komisije za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika;

12.

ugotavlja, da bi moral pristop EU do Tihega oceana pomagati državam v razvoju, zlasti malim otoškim državam, pri njihovih prizadevanjih za večji delež koristi iz trajnostnega izkoriščanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib ter pri krepitvi regionalnih prizadevanj za trajnostno ohranjanje in upravljanje ribolova teh staležev, kot poziva konferenca o pregledu sporazuma ZN o staležih rib;

13.

izraža zaskrbljenost zaradi nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova na tem območju, in čeprav priznava, da so bile pri upravljanju dosežene nekatere izboljšave, meni, da niso bile zadostne, zlasti kar zadeva uvedbo temeljnih orodij za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;

14.

poziva Komisijo, naj v določbe sporazumov o gospodarskem partnerstvu, o katerih se pogaja z državami Tihega oceana, vključi izrecno sklicevanje na Uredbo (ES) št. 1005/2008 o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu;

15.

poziva države AKP, naj še naprej dejavno sodelujejo znotraj ustreznih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva ter naj svoje organizacije civilne družbe ter socialne in poklicne organizacije redno seznanjajo z odločitvami na področju ribištva.

16.

poziva Komisijo, naj predvidi možnost oblikovanja bolj dolgoročne strategije za ureditev dostopa flote Evropske unije do virov v izključnih ekonomskih conah držav na tem območju, ki bi temeljila na okvirnem regionalnem sporazumu med Evropsko unijo ter državami zahodnega in centralnega Tihega oceana, ki bo dosežen s pogajanji z Agencijo Pacifiškega foruma za ribištvo in bo temeljil na naslednjih vidikih:

17.

poudarja, da bi morala zadnja faza tega procesa temeljiti na izključno regionalnem pristopu, namreč v obliki večstranskega sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med državami podpisnicami sporazuma o gospodarskem partnerstvu, ki bo floti Unije omogočil dostop do virov v izključnih ekonomskih conah teh držav;

18.

priporoča Komisiji, naj razmisli o takšni ribiški strategiji za tihomorsko regijo in pri reviziji sporazuma iz Cotonouja upošteva posebnosti otoških držav;

19.

poudarja, da mora biti Parlament v skladu z določbami PDEU ustrezno vključen v postopek priprave in pogajanj ter v dolgoročno spremljanje in ocenjevanje delovanja dvostranskih sporazumov; vztraja, da je treba Parlament v skladu s členom 13(2) Pogodbe o evropski uniji in členom 218(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije enako kot Svet nemudoma in izčrpno obveščati v vseh fazah postopka sklepanja sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju; ponovno izraža prepričanje, da morajo opazovalci zastopati Parlament na sejah skupnih odborov, ki jih predvidevajo sporazumi o ribolovu; vztraja pri tem, da bi morali biti na sejah kot opazovalci navzoči tudi predstavniki civilne družbe, vključno s predstavniki ribiškega sektorja iz EU in tretjih držav

20.

naroči svojemu predsedniku, naj to poročilo posreduje Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje.