(1)

Cilj Unije zagotoviti državljanom visoko stopnjo varnosti na območju svobode, varnosti in pravice (člen 67(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije) je treba med drugim doseči z ukrepi, namenjenimi preprečevanju kriminala in boju proti njemu, ter z ukrepi za usklajevanje in sodelovanje med organi pregona držav članic in zadevnimi tretjimi državami.

(1)

Cilj Unije zagotoviti državljanom visoko stopnjo varnosti na območju svobode, varnosti in pravice (člen 67(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije) je treba med drugim doseči z ukrepi, namenjenimi preprečevanju kriminala in boju proti njemu, ter z ukrepi za usklajevanje in sodelovanje med organi pregona držav članic , drugimi nacionalnimi organi in ustreznimi organi Unije ter zadevnimi tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami . Ta cilj bi bilo treba doseči ob zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic v skladu z določbami Listine o temeljnih pravicah in ob upoštevanju mednarodnih obveznosti Unije.

(2)

Za dosego tega cilja je treba uvesti poostrene ukrepe na ravni Unije, s katerimi se zagotovi zaščita ljudi in blaga pred vse bolj nadnacionalnimi grožnjami in podpre delo, ki ga opravljajo pristojni organi držav članic. Terorizem in organizirani kriminal, trgovina s prepovedanimi drogami, korupcija, kibernetski kriminal, trgovina z ljudmi in prekupčevanje z orožjem, med drugim še naprej ogrožajo notranjo varnost Unije.

(2)

Za dosego tega cilja je treba uvesti poostrene ukrepe na ravni Unije, s katerimi se zagotovi zaščita ljudi in blaga pred vse bolj nadnacionalnimi grožnjami in podpre delo, ki ga opravljajo pristojni organi držav članic. Terorizem in organizirani kriminal, trgovina s prepovedanimi drogami, korupcija, kibernetski kriminal, kibernetska varnost, trgovina z ljudmi in prekupčevanje z orožjem, med drugim še naprej ogrožajo notranjo varnost Unije.

(4)

Solidarnost med državami članicami, jasna razdelitev nalog, spoštovanje temeljnih pravic in zakonitosti ter močna osredotočenost na globalno perspektivo in tesno povezavo z zunanjo varnostjo morajo biti ključna načela pri izvajanju strategije notranje varnosti.

(4)

Solidarnost med državami članicami, jasna razdelitev nalog, spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin ter pravna država in močna osredotočenost na globalno perspektivo in na povezavo ter potrebno skladnost z zunanjo varnostjo bi morala biti ključna načela pri izvajanju strategije notranje varnosti.

(5)

Da se pospeši izvajanje strategije notranje varnosti in zagotovi njeno delovanje v praksi, je treba državam članicam zagotoviti dovolj finančne podpore Unije z ustanovitvijo Sklada za notranjo varnost.

(5)

Da se pospeši izvajanje strategije notranje varnosti in zagotovi njeno delovanje v praksi, je treba državam članicam zagotoviti dovolj finančne podpore Unije z ustanovitvijo in upravljanjem Sklada za notranjo varnost.

(7a)

Čezmejna kazniva dejanja kriminalnih združb, kot sta trgovina z ljudmi in izkoriščanje nezakonitega priseljevanja, je mogoče učinkovito odpraviti s pravosodnim in policijskim sodelovanjem.

(8a)

Učinkovito preprečevanje organiziranega kriminala je ključno za zaščito zakonitega gospodarstva pred značilnimi kriminalnimi dejanji, kot je pranje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.

(8b)

V času politik finančnega varčevanja Unije bi bilo treba gospodarske težave premostiti z novo prilagodljivostjo, inovativnimi organizacijskimi ukrepi, boljšim izkoriščanjem obstoječih struktur ter usklajevanjem med institucijami in agencijami Unije in nacionalnimi organi ter tretjimi državami.

(9)

Znotraj celovitega okvira Sklada za notranjo varnost se finančna podpora zagotavlja za policijsko sodelovanje, izmenjavo in dostop do informacij, preprečevanje kriminala in boj proti hudim kaznivim dejanjem ter čezmejnemu in organiziranemu kriminalu, vključno s terorizmom, zaščito ljudi in kritično infrastrukturo pred varnostnimi incidenti ter za učinkovito obvladovanje varnostnih tveganj in kriz; ob upoštevanju skupnih politik (strategij, programov in akcijskih načrtov), zakonodaje in praktičnega sodelovanja.

(9)

Znotraj celovitega okvira Sklada za notranjo varnost se finančna podpora zagotavlja za policijsko sodelovanje, izmenjavo in dostop do informacij, preprečevanje kriminala in boj proti hudim kaznivim dejanjem ter čezmejnemu in organiziranemu kriminalu, vključno s terorizmom, trgovino z ljudmi in spolnim izkoriščanjem otrok ter razširjanjem podob zlorabe otrok, zaščito ljudi in kritično infrastrukturo pred varnostnimi incidenti ter za učinkovito obvladovanje varnostnih tveganj in kriz; ob upoštevanju skupnih politik (strategij, programov in akcijskih načrtov), zakonodaje in praktičnega sodelovanja.

(10)

Finančna pomoč na teh področjih je namenjena zlasti podpori ukrepov, ki spodbujajo skupne čezmejne aktivnosti, izmenjavo in dostop do informacij, izmenjavo dobrih praks, olajšano in varno komunikacijo ter koordinacijo, usposabljanje in izmenjavo osebja, dejavnosti analize, spremljanja in ocenjevanja, celovite ocene groženj in tveganja, dejavnosti za dvig ozaveščenosti, preskušanje in potrjevanje novih tehnologij, sodnomedicinske preiskave in nakup interoperabilne tehnične opreme.

(10)

Finančna pomoč na teh področjih je namenjena zlasti podpori ukrepov, usmerjenih v izboljšanje sodelovanja med državami članicami in Evropskim policijskim uradom (Europolom). Ti ukrepi bi morali spodbujati skupne čezmejne aktivnosti, izmenjavo in dostop do informacij, izmenjavo dobrih praks, olajšano in varno komunikacijo ter koordinacijo, usposabljanje in izmenjavo osebja, dejavnosti analize, spremljanja in ocenjevanja, celovite ocene ogroženosti in tveganja, sodelovanje med državami članicami in zadevnimi organi EU, dejavnosti za dvig ozaveščenosti, preskušanje in potrjevanje novih tehnologij, sodnomedicinske preiskave in nakup interoperabilne tehnične opreme. Finančna pomoč na teh področjih bi morala podpirati le ukrepe, skladne s prednostnimi nalogami in pobudami Unije, ki sta jih podprla Evropski parlament in Svet.

(11)

Ukrepe v tretjih državah in v povezavi z njimi, ki jih podpira ta instrument, je treba sprejeti v sinergiji in skladnosti z drugimi ukrepi zunaj Unije, ki se podpirajo prek zunanjih instrumentov pomoči Unije, tako geografskih kot tematskih. Zlasti pri izvajanju takih ukrepov je potrebna popolna skladnost z načeli in splošnimi cilji zunanjega delovanja Unije in zunanjo politiko v zvezi z zadevno državo ali regijo. Ti ukrepi naj ne bi bili neposredno usmerjeni k razvoju in naj bi, kolikor je potrebno, dopolnjevali finančno pomoč, zagotovljeno prek zunanjih instrumentov pomoči Unije. Zagotoviti pa bi bilo treba tudi skladnost s humanitarno politiko Unije, zlasti pri izvajanju ukrepov nujne pomoči.

(11)

Ukrepe v tretjih državah in v povezavi z njimi, ki jih podpira ta instrument, je treba sprejeti v sinergiji in skladnosti z drugimi ukrepi zunaj Unije, ki se podpirajo prek zunanjih instrumentov pomoči Unije, tako geografskih kot tematskih. Zlasti pri izvajanju takih ukrepov je potrebna popolna skladnost z načeli in splošnimi cilji zunanjega delovanja Unije in zunanjo politiko v zvezi z zadevno državo ali regijo , demokratičnimi načeli in vrednotami, temeljnimi pravicami in svoboščinami, pravno državo in suverenostjo tretjih držav . Ti ukrepi naj ne bi bili neposredno usmerjeni k razvoju in naj bi, kolikor je potrebno, dopolnjevali finančno pomoč, zagotovljeno prek zunanjih instrumentov pomoči Unije. Zagotoviti pa bi bilo treba tudi skladnost s humanitarno politiko Unije, zlasti pri izvajanju ukrepov nujne pomoči.

(12a)

V skladu s členom 3 Pogodbe o delovanju Evropske unije bi moral biti namen instrumenta zagotoviti varstvo pravic otrok, vključno z varovanjem otrok pred nasiljem, zlorabo, izkoriščanjem in zanemarjanjem.

Instrument bi moral zlasti podpirati zaščito in pomoč za otroke, ki so priče in žrtve, ter posebno zaščito in podporo za otroke brez spremstva ali otroke, ki potrebujejo drugačno obliko skrbništva.

Z rednim spremljanjem in ocenjevanjem, vključno s spremljanjem odhodkov, bi bilo treba oceniti, kako se varstvo otrok obravnava v okviru dejavnosti instrumenta.

(13)

Za zagotovitev usklajenega izvajanja Sklada za notranjo varnost se proračun Unije , dodeljen temu finančnemu instrumentu, izvrši z deljenim upravljanjem, razen pri ukrepih, ki so v posebnem interesu Unije (ukrepi Unije), nujni in tehnični pomoči, ki se izvajajo z  neposrednim in posrednim upravljanjem.

(13)

Za zagotovitev usklajenega izvajanja Sklada za notranjo varnost in učinkovitega upravljanja ukrepov , ki so v posebnem interesu Unije (ukrepi Unije), ter nujne in tehnične pomoči se proračun Unije , namenjen za ta finančni instrument, izvrši z neposrednim in posrednim upravljanjem, razen pri ukrepih, ki zahtevajo upravno prožnost, in pri nacionalnih programih, ki se izvajajo z  deljenim upravljanjem.

(13a)

Za sredstva, ki se izvajajo z deljenim upravljanjem, morajo biti nacionalni programi držav članic popolnoma skladni s prednostnimi nalogami in cilji Evropske unije.

(14)

Sredstva, dodeljena državam članicam za izvajanje prek njihovih nacionalnih programov, se razdelijo na podlagi jasnih in objektivnih meril glede javnih dobrin, ki jih morajo države članice zaščititi, in glede na raven njihove finančne zmogljivosti, da zagotovijo visoko stopnjo notranje varnosti, med drugim torej na podlagi števila prebivalcev, velikosti ozemlja, števila potnikov in količine tovora, obravnavane na njihovih mednarodnih letališčih in v pristaniščih , števila evropske kritične infrastrukture ter bruto domačega proizvoda.

(14)

Sredstva, dodeljena državam članicam za izvajanje prek njihovih nacionalnih programov, se razdelijo na podlagi jasnih, objektivnih in merljivih meril glede javnih dobrin, ki jih morajo države članice zaščititi, in glede na raven njihove finančne zmogljivosti, da zagotovijo visoko stopnjo notranje varnosti, med drugim torej na podlagi števila prebivalcev, velikosti ozemlja, števila potnikov in količine tovora, obravnavane na njihovih mednarodnih letališčih in v pristaniščih ter bruto domačega proizvoda.

(16)

Zgornja meja sredstev, ki ostanejo na voljo Uniji, mora biti enaka sredstvom, dodeljenim državam članicam za izvajanje njihovih nacionalnih programov. S tem bo zagotovljeno , da bo Unija v določenem proračunskem letu zmogla podpreti ukrepe, ki so v posebnem interesu Unije, na primer raziskave, preskušanje in potrjevanje novih tehnologij, nadnacionalne projekte, mrežno povezovanje in izmenjavo najboljših praks, nadzor izvajanja zadevnih zakonodaje in politik Unije ter ukrepov v tretjih državah in v zvezi z njimi. Podprti ukrepi morajo biti skladni prednostnimi nalogami, določenimi v ustreznih strategijah Unije, njenih projektih, akcijskih načrtih ter ocenah tveganj in nevarnosti.

(16)

Zgornja meja sredstev, dodeljenih državam članicam za izvajanje njihovih nacionalnih programov , mora biti višja od sredstev, ki so v Evropski uniji na voljo za izvajanje ukrepov . V ta namen je treba z boljšim usposabljanjem ustreznih organov držav članic povečati zmogljivost uporabe sredstev , ki so na voljo. Vendar je treba Uniji zagotoviti dovolj sredstev, da bo lahko v določenem proračunskem letu podprla ukrepe, ki so v posebnem interesu Unije, na primer raziskave, preskušanje in potrjevanje novih tehnologij, nadnacionalne projekte, mrežno povezovanje in izmenjavo najboljših praks, nadzor izvajanja zadevnih zakonodaje in politik Unije ter ukrepov v tretjih državah in v zvezi z njimi. Podprti ukrepi morajo biti skladni s prednostnimi nalogami, določenimi v ustreznih strategijah Unije, tudi s strategijo za kibernetsko varnost, njenih programih, akcijskih načrtih ter ocenah ogroženosti in tveganja.

(18a)

Pogodba o delovanju Evropske unije določa, da so delegirani akti le nezakonodajni akti, ki se splošno uporabljajo in zadevajo nebistvene elemente zakonodajnega akta. Vsi bistveni elementi bi morali biti določeni v ustreznem zakonodajnem aktu.

(18b)

Uporabo sredstev EU in držav članic na tem področju bi bilo treba bolje uskladiti, da se zagotovi njihova dopolnilnost, večja učinkovitost, prepoznavnost in boljše proračunske sinergije.

(18c)

Učinek financiranja EU je treba čim bolj povečati z mobiliziranjem, združevanjem in uporabo javnih finančnih sredstev.

(18d)

Za mehanizme, ki vključujejo proračun EU, bi bilo treba zagotoviti čim večjo preglednost, prevzemanje odgovornosti in demokratični nadzor.

(18e)

Boljše izvajanje in večja kakovost porabe bi morali biti vodilni načeli pri doseganju ciljev programa in optimalni uporabi finančnih virov.

(18f)

Kadar Komisija izvršuje proračun Unije z deljenim upravljanjem, bi bilo treba naloge izvrševanja prenesti na države članice. Komisija in države članice bi morale pri upravljanju sredstev Unije upoštevati načela dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije ter zagotavljati prepoznavnost ukrepov Unije. V ta namen bi morale Komisija in države članice izpolnjevati vsaka svoje revizijske in nadzorne obveznosti ter prevzeti s tem povezane obveznosti, določene v tej uredbi. Dopolnilne določbe bi bilo treba vključiti v pravila za posamezne sektorje.

(18 g)

Treba je zagotoviti dobro finančno poslovodenje programa in njegovo izvajanje na kar najbolj učinkovit in uporabnikom prijazen način, obenem pa zagotoviti pravno varnost in dostopnost programa za vse udeležence.

(18h)

Komisija bi morala letno spremljati izvajanje instrumenta s pomočjo ključnih kazalnikov za oceno rezultatov in učinkov. Kazalniki, vključno z ustreznimi osnovnimi načrti, naj bi zagotovili minimalno osnovo za oceno obsega, v katerem so bili cilji programa doseženi.

(23)

izza Islandijo in Norveško ta uredba pomeni razvoj schengenskega pravnega reda, ki sodi na področja iz člena 1(H) Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda.

(24)

Za Švico ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz člena 1(H) Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES o sklenitvi navedenega sporazuma v imenu Evropske unije.

(25)

Za Lihtenštajn ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, sklenjenega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn, o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz člena 1(H) Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/349/EU o sklenitvi protokola v imenu Unije.

(b)

„izmenjava in dostop do podatkov“ pomeni zbiranje, hrambo, obdelavo, analizo in izmenjavo podatkov, pomembnih za organe pregona pri preprečevanju, odkrivanju, preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj, zlasti resnega čezmejnega in organiziranega kriminala;

(b)

„izmenjava in dostop do podatkov“ pomeni varno zbiranje, hrambo, obdelavo, analizo in izmenjavo podatkov, pomembnih za organe pregona v Uniji pri preprečevanju, odkrivanju, preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj, zlasti čezmejnega, resnega in organiziranega kriminala;

(d)

„organizirani kriminal“ pomeni kaznivo ravnanje strukturirane skupine treh ali več oseb, ki v daljšem časovnem obdobju usklajeno deluje z namenom, da bi neposredno ali posredno pridobila finančne ali druge premoženjske koristi.

(d)

„organizirani kriminal“ pomeni ravnanje strukturirane skupine , ki obstaja dovolj dolgo, da je ravnanje več kot le občasno, in je sestavljena iz več kot dveh oseb, ki jih zavezuje partnerska obveza in delujejo usklajeno , da bi storile kazniva dejanja, ki se kaznujejo z odvzemom prostosti ali varnostnim ukrepom z odvzemom prostosti z najdaljšim možnim trajanjem vsaj štirih let ali s še strožjo kaznijo, in ki deluje z namenom, da bi neposredno ali posredno , vključno z ustrahovanjem, pridobila finančne ali druge koristi;

(f)

„obvladovanje tveganj in kriz“ pomeni ukrepe, povezane z ocenjevanjem, preprečevanjem, pripravljenostjo in obvladovanjem posledic terorizma ter drugih tveganj, povezanih z varnostjo.

(f)

„obvladovanje tveganj in kriz“ pomeni ukrepe, povezane z ocenjevanjem, preprečevanjem, pripravljenostjo in obvladovanjem posledic terorizma , organiziranega kriminala ter drugih tveganj, povezanih z varnostjo.

h)

„obvladovanje posledic“ pomeni učinkovito usklajevanje ukrepov, namenjenih odzivanju in zmanjšanju vpliva posledic terorističnih napadov ali drugih incidentov, povezanih z varnostjo , z namenom učinkovitega usklajevanja ukrepov na nacionalni ravni in/ali ravni EU .

h)

„obvladovanje posledic“ pomeni učinkovito usklajevanje ukrepov, sprejetih na nacionalni ravni in/ali ravni EU, ki so namenjeni odzivanju in zmanjšanju vpliva posledic terorističnih napadov ali drugih incidentov, povezanih z varnostjo.

i)

„kritična infrastruktura“ pomeni materialne vire, storitve, zmogljivosti informacijske tehnologije, mreže in infrastrukturne zmogljivosti, katerih oviranje ali uničenje bi imelo resne posledice za ključne družbene dejavnosti , vključno z dobavno verigo, zdravjem, varnostjo, varstvom ali gospodarsko blaginjo državljanov, ali za delovanje Unije ali njenih držav članic .

i)

„kritična infrastruktura“ pomeni element, omrežje, sistem ali njegov del, ki se nahaja v državah članicah in je bistvenega pomena za ohranitev osnovnih dejavnosti družbe, zdravja, varnosti, zaščite in gospodarske ali družbene blaginje ljudi, katerega oviranje , kršitev ali uničenje bi imelo hude posledice za državo članico ali Unijo zaradi nezmožnosti vzdrževanja teh funkcij;

a)

preprečevanje in boj proti čezmejnemu, resnemu in organiziranemu kriminalu ter terorizmu, ter okrepitev usklajevanja in sodelovanja med organi pregona držav članic in zadevnimi tretjimi državami.

a)

preprečevanje in boj proti čezmejnemu, resnemu in organiziranemu kriminalu ter terorizmu, trgovini z ljudmi, izkoriščanju nezakonitega priseljevanja, spolnemu izkoriščanju otrok, razširjanju podob zlorabe otrok, kibernetskemu kriminalu in pranju premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ter okrepitev usklajevanja in sodelovanja med organi pregona držav članic , zadevnimi organi Unije in zadevnimi tretjimi državami ter mednarodnimi organizacijami .

(ba)

izboljšanje zmogljivosti držav članic za sodelovanje z Europolom ter boljše izkoriščanje njegovih proizvodov in storitev.

a)

ukrepov (metod, orodij in struktur) za krepitev sposobnosti držav članic glede preprečevanja in boja proti čezmejnemu, resnemu in organiziranemu kriminalu ter terorizmu, zlasti z javno-zasebnimi partnerstvi, izmenjavo informacij in najboljših praks, dostopom do podatkov, interoperabilnimi tehnologijami, primerljivimi statističnimi podatki, praktično kriminologijo ter z obveščanjem in dvigom ozaveščenosti javnosti;

a)

spodbujanje in razvoj ukrepov (metod, orodij in struktur) za krepitev sposobnosti držav članic glede preprečevanja in boja proti čezmejnemu, resnemu in organiziranemu kriminalu , kibernetskemu kriminalu ali terorizmu, zlasti z javno-zasebnimi partnerstvi, izmenjavo informacij in najboljših praks, dostopom do podatkov, interoperabilnimi tehnologijami, primerljivimi statističnimi podatki, praktično kriminologijo ter z obveščanjem in dvigom ozaveščenosti javnosti;

b)

upravne in operativne koordinacije, sodelovanja, medsebojnega razumevanja in izmenjave informacij med organi pregona, drugimi nacionalnimi organi in zadevnimi organi Unije in po potrebi s tretjimi državami;

b)

spodbujanje in razvoj upravne in operativne koordinacije, sodelovanja, medsebojnega razumevanja in izmenjave informacij med organi pregona, drugimi nacionalnimi organi in zadevnimi organi Unije in po potrebi s tretjimi državami ter mednarodnimi organizacijami ;

(c)

programov usposabljanja na področju izvajanja evropskih politik usposabljanja, tudi s posebnimi programi Unije za izmenjavo osebja organov pregona, da se spodbudi prava evropska kultura pravosodja in kazenskega pregona;

(c)

spodbujanje in razvoj programov usposabljanja na področju poznavanja obveznosti v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter izvajanjem evropskih politik usposabljanja, tudi s posebnimi programi Unije za izmenjavo osebja organov pregona, da se spodbudi prava evropska kultura pravosodja in kazenskega pregona;

(d)

ukrepov in dobrih praks za zaščito in podporo pričam in žrtvam kaznivih dejanj;

(d)

spodbujanje in razvoj ukrepov , mehanizmov in dobrih praks za zgodnje prepoznavanje, zaščito in podporo pričam in žrtvam kaznivih dejanj , zlasti zaščite in pomoči za otroke, ki so priče in žrtve, ter posebne zaščite in podpore za otroke brez spremstva ali otroke, ki potrebujejo drugačno obliko skrbništva ;

(g)

ukrepov (metod, orodij in struktur) za krepitev upravnih in operativnih zmogljivosti držav članic ter Unije za razvoj celovitega sistema ocenjevanja tveganj in nevarnosti, da se Uniji omogoči razvoj celostnih pristopov na podlagi skupnih in deljenih ocen v kriznih razmerah in za krepitev vzajemnega razumevanja s strani držav članic in partnerskih držav glede različnih ravni groženj.

(g)

spodbujanje in razvoj ukrepov (metod, orodij in struktur) za krepitev upravnih in operativnih zmogljivosti držav članic ter Unije za razvoj celovitega sistema ocenjevanja ogroženosti in tveganja, ki temelji na dokazih in je skladen s prednostnimi nalogami in pobudami Unije, ki sta jih podprla Evropski parlament in Svet, da se Uniji omogoči razvoj celostnih pristopov na podlagi skupnih in deljenih ocen v kriznih razmerah in za krepitev vzajemnega razumevanja s strani držav članic in partnerskih držav glede različnih ravni groženj.

a)

število skupnih čezmejnih aktivnosti;

b)

število in delež osebja pristojnih organov iz člena 87 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki se je udeležilo usposabljanja, izmenjave osebja, študijskih obiskov, strokovnih posvetov in seminarjev, financiranih iz programa;

c)

število in kakovost sestavljenih kodeksov dobre prakse in organiziranih prireditev;

d)

število orodij, ki so jih države članice vzpostavile in/ali izpopolnile za olajšanje varovanja kritične infrastrukture na vseh področjih gospodarstva, in število ocen, ki so bile glede ogroženosti in tveganj predložene na ravni Unije;

e)

število prispevkov, poslanih v Europolove zbirke podatkov, in število odprtih zadev.

(a)

ukrepe za izboljšanje policijskega sodelovanja in usklajevanja med organi pregona, vključno s skupnimi preiskovalnimi ekipami in drugimi oblikami skupnih čezmejnih aktivnosti, dostopa do informacij in njihove izmenjave ter interoperabilnih tehnologij;

(a)

ukrepe za izboljšanje policijskega sodelovanja, usklajevanja med organi pregona in sodelovanja med agencijami , vključno s skupnimi preiskovalnimi ekipami in drugimi oblikami skupnih čezmejnih aktivnosti, dostopa do informacij in njihove izmenjave ter interoperabilnih tehnologij , na primer razširitev orodja Europola za izmenjavo informacij prek varnih povezav (SIENA) ali izvajanje orodij za nalaganje podatkov za informacijski sistem Europola ;

(c)

dejavnosti analize, spremljanja in ocenjevanja, vključno z raziskavami ter ocenami grožnje, tveganja in učinka;

(c)

dejavnosti analize, spremljanja in ocenjevanja, vključno z raziskavami ter ocenami ogroženosti, tveganja in učinka , ki temeljijo na dokazih in so skladne s prednostnimi nalogami in pobudami Unije, ki sta jih podprla Evropski parlament in Svet ;

a)

564 milijonov EUR za nacionalne programe držav članic;

a)

55 % za nacionalne programe držav članic;

b)

564 EUR se uporabi za ukrepe Unije, ukrepe nujne pomoči in tehnično pomoč na pobudo Komisije.

b)

45 % za ukrepe Unije, nujno pomoč in tehnično pomoč na pobudo Komisije.

(c)

dejavnosti analize, spremljanja in ocenjevanja, vključno z oceno tveganj, nevarnosti in učinka ter projekti za nadzor nad izvajanjem zakonodaje Unije in političnih ciljev Unije v državah članicah;

(c)

dejavnosti analize, spremljanja in ocenjevanja, vključno z oceno ogroženosti, tveganj in učinka , ki temeljijo na dokazih in so skladne s prednostnimi nalogami in pobudami Unije, ki sta jih podprla Evropski parlament in Svet, ter projekti za nadzor nad izvajanjem zakonodaje Unije in političnih ciljev Unije v državah članicah;

(f)

nakup in/ali nadgradnjo tehnične opreme, zaščitenih objektov, infrastrukture, ustreznih poslopij in sistemov, zlasti sistemov IKT in njihovih sestavnih delov, na ravni Unije, tudi za namen evropskega sodelovanja pri kibernetski kriminaliteti, predvsem z Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti;

(f)

nakup in/ali nadgradnjo tehnične opreme, znanja, zaščitenih objektov, infrastrukture, ustreznih poslopij in sistemov, zlasti sistemov IKT in njihovih sestavnih delov, na ravni Unije, tudi za namen evropskega sodelovanja pri kibernetski kriminaliteti, predvsem z Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti;

a)

30 % sorazmerno s številom njihovega celotnega prebivalstva;

a)

35 % sorazmerno s številom njihovega celotnega prebivalstva;

c)

10 % sorazmerno s številom potnikov in tonami tovora, obravnavanih na njihovih mednarodnih letališčih in v pristaniščih;

c)

20 % sorazmerno s številom potnikov in tonami tovora, obravnavanih na njihovih mednarodnih letališčih in v pristaniščih;

d)

10 % sorazmerno s količino evropske kritične infrastrukture, določene v skladu z Direktivo 2008/114/ES;

e)

40 % obratno sorazmerno z njihovim bruto domačim proizvodom (standard kupne moči na prebivalca).

e)

35 % obratno sorazmerno z njihovim bruto domačim proizvodom (standard kupne moči na prebivalca).

—

Ukrepi za preprečevanje hudih kaznivih dejanj, čezmejnega in organiziranega kriminala ter boj proti njemu, zlasti proti trgovini s prepovedanimi drogami, trgovini z ljudmi in spolnemu izkoriščanju otrok, ter projekti za odkrivanje in uničenje kriminalnih mrež, zaščito gospodarstva pred vdorom kriminala in zmanjševanje finančnih spodbud z zaseganjem, zamrzovanjem in odvzemanjem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji.

—

Ukrepi za preprečevanje hudih kaznivih dejanj, čezmejnega in organiziranega kriminala ter boj proti njemu, zlasti proti trgovini s prepovedanimi drogami, trgovini z ljudmi, spolnemu izkoriščanju otrok in razširjanju podob zlorabe otrok , ter projekti za odkrivanje in uničenje kriminalnih mrež, zaščito gospodarstva pred vdorom kriminala in zmanjševanje finančnih spodbud z zaseganjem, zamrzovanjem in odvzemanjem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji.

—

Ukrepi, s katerimi se skuša doseči tesnejše partnerstvo med Unijo in tretjimi državami (zlasti državami ob njenih zunanjih mejah), in sestava ter izvajanje operativnih akcijskih programov za doseganje zgoraj omenjenih strateških prednostnih nalog EU.