8.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 214/40

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja predlog direktive Evropske komisije o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži za zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk. Vendar želi opozoriti na razširjenost kritike, da s predlagano direktivo morda ne bo mogoče doseči njenega cilja, tj. zmanjšanja uporabe plastičnih vrečk, v bližnji prihodnosti.

1.2

EESO se zaveda, da nadaljnja uporaba lahkih plastičnih nosilnih vrečk povzroča velikansko okoljsko škodo življenju v morju in da ima takšna škoda resne posledice za vrsto morskih vrst in zdravje ljudi.

1.3

EESO se zaveda zakonodajne zapletenosti na področju omejevanja uporabe plastičnih vrečk, vendar močno priporoča, da se s predlagano direktivo zagotovi popolna zaveza vseh držav članic za trajno odpravo takšnih odpadkov.

1.4

EESO izraža zaskrbljenost, da s predlogom morda ne bo mogoče doseči osnovnih ciljev glede zmanjšanja uporabe, to pa zato, ker ni jasnega cilja EU za njeno omejevanje, ki bi bil primerjalna vrednost za merjenje učinkovitosti ukrepov držav članic in bi ga bilo mogoče zakonsko uveljavljati s sankcijami.

1.5

EESO v zvezi s tem predlaga naslednje:

1.6

EESO se sicer zaveda, da različni ukrepi za omejevanje plastičnih nosilnih vrečk v različnih državah članicah niso enako uspešni, vendar priporoča, da vsaka država članica sama analizira, kako bi bilo mogoče direktivo najbolje izvajati, in se potem odloči za možnost, ki najbolj ustreza njenim potrebam in je realistična z vidika njenih obveznosti glede spoštovanja splošnega cilja EU.

1.7

EESO priporoča, da države članice pri sprejemanju lastne politike izvajanja pozorno preučijo posledice, ki jih bo imela za potrošnike, maloprodajni sektor in okolje.

1.8

EESO pozdravlja ugotovitve GD za okolje iz poročila o oceni učinka iz leta 2011, da so posledice zmanjšanja uporabe plastičnih vrečk na zaposlovanje najmanj nevtralne, lahko pa celo prispevajo k povečanju števila delovnih mest, povezanih z alternativnimi vrečkami za večkratno uporabo, ki so okoljsko bolj neoporečne.

1.9

V skladu s svojim predhodnim mnenjem NAT/600 o Zeleni knjigi o evropski strategiji za plastične odpadke v okolju EESO priporoča, da se jasno prizna vloga, ki jo ima civilna družba pri pozitivni spremembi vedenjskih vzorcev.

2.1

Po zakonodaji EU se plastične nosilne vrečke štejejo za embalažo v skladu z direktivo o embalaži in odpadni embalaži (Direktiva 94/62/ES). Vendar na ravni EU ni zakonodaje ali politike, ki bi posebej obravnavala plastične nosilne vrečke. Nekatere države članice so pripravile zelo uspešne politike za zmanjšanje njihove uporabe. Mnoge pa ne.

2.2

Cilj predloga je zmanjšanje potrošnje plastičnih nosilnih vrečk, ki so tanjše od 50 mikronov (0,05 milimetra), v Evropski uniji. Če opredelimo: direktiva se ukvarja z lahkimi, tankimi plastičnimi vrečkami, ki jih potrošniki dobijo pri plačilu ob nakupu v supermarketih in drugih trgovinah, da v njih odnesejo kupljeno blago.

2.3

Zaradi zakonodajnih zapletov pri oblikovanju in izvajanju ciljev za zmanjšanje, ki bi veljali za vse države članice, so težave še večje. Namesto določitve skupnega cilja EU, ki bi občutno zmanjšal število plastičnih vrečk v obtoku, velja za primernejše v Direktivo 94/62/ES vključiti obveznost, v skladu s katero morajo vse države članice zmanjšati potrošnjo lahkih plastičnih nosilnih vrečk, pri čemer pa morajo imeti možnost, da določijo svoje nacionalne cilje za zmanjšanje potrošnje in same izberejo ukrepe za dosego navedenih ciljev. Ti ukrepi ne bi smeli povzročiti splošnega povečanja proizvodnje druge embalaže.

2.4

Evropska unija ni imela veliko uspeha pri sinhroniziranju politike, ki bi prinesla enoten odziv za reševanje težav, ki jih povzroča odmetavanje plastičnih vrečk. Italija, na primer, jih želi prepovedati. Avstrija tak predlog izpodbija s pravnega vidika. Druge države, kot so Danska, Irska in Bolgarija, so uvedle davek na plastične vrečke. Velika Britanija namerava leta 2015 uvesti omejen davek, ki bo veljal za trgovine z več kot 250 zaposlenimi. V Franciji, Nemčiji, na Portugalskem, Madžarskem in Nizozemskem so trgovci začeli plastične vrečke zaračunavati.

3.1

Evropski parlament in Svet sta Evropski ekonomsko-socialni odbor v skladu s členoma 114(3) in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije zaprosila za mnenje o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži za zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk.

3.2

Komisija je pred pripravo zakonodajnega predloga izvedla oceno učinka (1). V tej je navedena ocena, da je leta 2010 vsak državljan EU uporabil 198 plastičnih nosilnih vrečk, od tega naj bi bilo približno 90 % lahkih vrečk. Te se manj pogosto ponovno uporabijo in zato bolj smetijo okolje.

3.3

V istem poročilu je naveden podatek, da je bilo v EU leta 2010 odvrženih več kot 8 milijard plastičnih nosilnih vrečk. Takšne smeti so pereč problem za morsko okolje, saj se jih velike količine zbirajo v naših morjih. To zadeva tudi države brez morske obale, saj plastične vrečke v oceane prinesejo reke in potoki. Ker je življenjska doba plastičnih nosilnih vrečk lahko tudi več sto let, gre za izjemen svetovni izziv, saj se onesnažuje okolje in negativno vpliva na ekosisteme naših oceanov.

3.4

Analiza, ki jo je opravila Komisija, je pokazala, da se uporaba takšnih vrečk od države do države močno razlikuje: od povprečno 4 na osebo na leto na Finskem in Danskem do 466 na Poljskem, Portugalskem in Slovaškem.

4.1

EESO je v mnenju NAT/600 o Zeleni knjigi o evropski strategiji za plastične odpadke v okolju, ki ga je pripravil Josef Zbořil, poudaril resne probleme, ki jih pomenijo plastični odpadki na splošno in priporočil vrsto ključnih ukrepov za obravnavanje onesnaževanja z vsemi oblikami plastike (2).

4.2

Obsežno zmanjšanje uporabe plastičnih nosilnih vrečk bo pomagalo omiliti pritisk na biotsko raznovrstnost, zlasti v morskem okolju, v skladu s strategijo EU za biotsko raznovrstnost, katere cilj je ustaviti izgubo biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev v EU do leta 2020.

4.3

Po znanih podatkih so se pripadniki najmanj 267 različnih živalskih vrst že zapletli v morske smeti, ki so posledica plastičnih nosilnih vrečk, ali pa so jih zaužili. V Severnem morju ugotavljajo, da je plastika v želodcih 94 % vseh ptic. Ostanke vrečk so našli tudi v želodcih več pripadnikov ogroženih morskih živalskih vrst.

4.4

Med osnovnimi pomanjkljivostmi, ki prispevajo k poglabljanju problema, so:

4.5

Velikanske razlike med državami članicami glede števila lahkih plastičnih vrečk, ki se uporabijo po osebi, po drugi strani kažejo, da bi bilo mogoče uporabo takšnih plastičnih vrečk drastično zmanjšati v razmeroma kratkem času, če obstaja politična volja za ukrepanje. Na Irskem, na primer, se je z uvedbo davka, ki se plača pri plačilu kupljenega blaga, uporaba plastičnih vrečk zmanjšala za 80 %.

4.6

Če učinkoviti ukrepi ne bodo sprejeti, se bo po napovedih število plastičnih nosilnih vrečk na trgu v EU-27 povečalo z 99 milijard leta 2010 na 111 milijard leta 2020 (3). Če ne bomo takoj odločno ukrepali za omejitev uporabe plastičnih vrečk in z njimi povezanih težav z onesnaževanjem, bo to negativno vplivalo na okolje in državljane v EU in zunaj nje, pa tudi na tiste, ki reciklirajo plastiko, javne oblasti, ribištvo in turizem ter lokalna podjetja.

4.7

Številne okoljevarstvene skupine menijo, da je predlog Komisije šibak, ker v členu 1(2) navaja, da „države članice sprejmejo ukrepe za zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk na njihovem ozemlju v dveh letih od začetka veljavnosti te direktive“, pri tem pa ne določa jasnega cilja za omejevanje njihove uporabe.

4.8

Direktive, katerih izvajanje je v izključni pristojnosti držav članic in ki nimajo jasnih dogovorjenih sankcij za neizvajanje, veljajo za veliko manj uspešne.

4.9

Z opredelitvijo količinskega cilja za omejevanje uporabe lahkih plastičnih nosilnih vrečk bi postavili jasen cilj in primerjalno vrednost za države članice, ki bi omogočila spremljanje in po potrebi zakonsko uveljavljanje. Države članice bi po drugi strani ohranile prožnost glede sredstev, s katerimi bi ta cilj lahko dosegle. Med temi instrumenti bi bile lahko gospodarske spodbude, kot so davki ali dajatve, kampanje za ozaveščanje potrošnikov, regulativni ukrepi ali pa mešanica teh instrumentov, odvisno pač od posebnih okoliščin v vsaki državi članici. V oceni učinka je govora o cilju za omejevanje uporabe, ki bi bil 35 vrečk na osebo na leto. Podlaga za takšen cilj bi bila povprečna potrošnja lahkih plastičnih vrečk v 25 % najbolj uspešnih držav članic leta 2010, zato bi lahko veljala za razumno in izvedljivo primerjalno vrednost za druge države članice. Če bi to pretvorili v cilj za omejevanje, ki bi veljal za vso EU, bi s tem dosegli 80-odstotno zmanjšanje potrošnje plastičnih vrečk za enkratno uporabo v EU, kar bi moral biti minimalni cilj.

4.10

Na podlagi ocene učinka Komisije je mogoče sklepati, da ukrepi za zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk za enkratno uporabo ne bi imeli nesprejemljivih posledic za gospodarstvo ali zaposlovanje.

Njene ugotovitve so: