OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

1.1.        Revščina in materialna deprivacija v Uniji

Evropska unija si je v okviru strategije Evropa 2020 zastavila cilj do leta 2020 zmanjšati število ljudi, ki jih je prizadela oz. jih ogroža revščina ali socialna izključenost, za vsaj 20 milijonov. Vendar je gospodarska kriza še povečala revščino in socialno izključenost, kar vzbuja zaskrbljenost glede socialnih posledic za posameznike in družbo v celoti.

Leta 2010 je bila skoraj četrtina Evropejcev (116 milijonov) na pragu tveganja revščine ali socialne izključenosti. To je približno 2 milijona več kot v prejšnjem letu in prvi podatki za leto 2011 potrjujejo ta trend.

Medtem ko so potrebe ljudi na robu družbe vse večje, se je sposobnost držav članic, da jim pomagajo, v mnogih primerih poslabšala. Socialna kohezija je bolj kot kdaj koli prej ogrožena zaradi fiskalnih omejitev. V mnogih državah članicah vlada občutek, da so politike, o katerih se odloča na evropski ravni, v nekaterih pogledih odgovorne za tak razvoj dogodkov.

Naraščajoče stopnje revščine negativno učinkujejo na življenjske razmere evropskih državljanov, od katerih jih približno 40 milijonov trpi hudo materialno deprivacijo. Ta številka se je med letoma 2005 in 2008 občutno zmanjšala, vendar se je začela ponovno povečevati med letoma 2009 in 2010, ko je huda materialna deprivacija samo v enem letu prizadela dodatnih 342 000 ljudi.

Ena glavnih značilnosti materialne deprivacije je nezmožnost dostopa do ustrezne količine in kakovosti hrane. Delež prebivalstva Unije, ki si ne more privoščiti obroka z rdečim mesom, piščancem ali ribo (ali vegetarijanskim nadomestkom) vsak drugi dan, kar Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje kot temeljno potrebo, je v letu 2010 znašal 8,7 %, tj. več kot 43 milijonov oseb, in prve številke, ki so na voljo za leto 2011, kažejo poslabšanje.

Posebno resna oblika materialne deprivacije, ki presega pomanjkanje hrane, je brezdomstvo. Obseg brezdomstva je težko opredeliti, toda ocene kažejo, da je bilo v obdobju 2009/2010 v Evropi 4,1 milijona brezdomcev. Brezdomstvo se je pred kratkim povečalo zaradi socialnega učinka nizke in neenakomerne rasti ter vse večje brezposelnosti. Še bolj zaskrbljujoče je, da se je pojavil nov profil brezdomcev, ki zajema družine z otroki, mlade in ljudi s priseljenskim ozadjem.

V Uniji je 25,4 milijona otrok na pragu tveganja revščine ali socialne izključenosti. Na splošno je prag tveganja revščine ali socialne izključenosti pri otrocih višji kot pri preostalem prebivalstvu (27 % v primerjavi s 23 %). Zaradi tega so izpostavljeni materialni deprivaciji, ki presega (nezadostno) prehrano. 5,7 milijona otrok na primer nima novih oblačil (ki niso iz druge roke) in 4,7 milijona otrok nima dva para ustreznih čevljev (vključno s parom čevljev za vse vremenske razmere). Manj verjetno je, da bodo otroci, ki trpijo zaradi teh oblik materialne deprivacije, v šoli uspešni v primerjavi z vrstniki z boljšimi življenjskimi pogoji, da bodo zdravi in da bodo kot odrasli v celoti uresničili svoj potencial.

1.2.        Odziv Unije na revščino in materialno deprivacijo

Glavni instrument Unije za podporo zaposljivosti, boj proti revščini in spodbujanje socialne vključenosti je in bo ostal Evropski socialni sklad (ESS). Ta strukturni instrument vlaga neposredno v ljudi in njihove spretnosti, njegov cilj pa je izboljšanje njihovih priložnosti na trgu dela. Vendar so nekateri najbolj ranljivi državljani, ki trpijo zaradi skrajnih oblik revščine, preveč oddaljeni od trga dela, da bi imeli koristi od ukrepov ESS v zvezi s socialnim vključevanjem.

Program EU za razdeljevanje hrane najbolj ogroženim osebam (MDP) več kot dve desetletji tem osebam zagotavlja pomoči v hrani. Vzpostavljen je bil leta 1987 za smiselno uporabo kmetijskih presežkov, ki bi jih drugače uničili, tako da so dani na voljo državam članicam, ki jih želijo uporabiti. Z leti je shema postala pomemben vir zalog za organizacije, ki delujejo v neposrednem stiku z najrevnejšimi člani družbe in jim zagotavljajo hrano. Pričakovano izčrpanje in visoka nepredvidljivost intervencijskih zalog v obdobju 2011–2020 zaradi zaporednih reform skupne kmetijske politike sta odpravila prvotno utemeljitev programa MDP, ki se ukinja s koncem leta 2013.

Vendar materialna deprivacija še vedno povzroča resne probleme in še vedno obstaja potreba po pomoči EU najbolj ogroženim osebam v družbi. Komisija je to odrazila v svojem predlogu za naslednji večletni finančni okvir in rezervirala proračun v višini 2,5 milijarde EUR za nov instrument, oblikovan za boj proti skrajnim oblikam revščine in izključenosti.

Na podlagi tega predlagana uredba za obdobje 2014–2020 vzpostavlja nov instrument, ki bo dopolnil obstoječe kohezijske instrumente in zlasti Evropski socialni sklad, tako da bo obravnaval najhujše in družbi najbolj škodljive oblike revščine, pomanjkanje hrane ter brezdomstvo in materialno deprivacijo otrok, hkrati pa podprl spremljevalne ukrepe, katerih cilj je ponovno socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb v Uniji.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

2.1.        Stališče zainteresiranih strani

Razprave v Svetu in Evropskem parlamentu ter s civilno družbo in lokalnimi organi o trenutnih oblikah pomoči za najbolj ogrožene v okviru programa MDP zagotavljajo pomembne vpoglede in zamisli za prihodnost. Poleg tega je Komisija odprta do stališč zainteresiranih strani in se je posvetovala tudi s krovnimi organizacijami na ravni EU, ki zastopajo dobavitelje pomoči v hrani in končne prejemnike.

Morebitno znatno zmanjšanje pomoči iz programa MDP v letu 2012 so organizacije civilne družbe močno kritizirale, predstavniki regionalnih in lokalnih organov pa so poudarili pomen te podpore in se zavzeli za nadaljevanje programa v času vse večjih potreb.

Velike dobrodelne organizacije in organizacije civilne družbe, ki zastopajo banke hrane, ter organizacije, ki delajo z otroki in brezdomci, so večkrat izrazile potrebo po javni podpori in izrecno po pomoči EU.

Organizirani sta bili dve srečanji s krovnimi združenji organizacij, ki ne zastopajo le upravičencev, temveč tudi dejanske končne prejemnike. Organizacije so na splošno pozdravile možnost razširitve področja uporabe instrumenta čez meje pomoči v hrani in idejo o pristopu, osredotočenem na ljudi.

Stališča držav članic o takšnem instrumentu so deljena: sedem držav članic je izrazilo nasprotovanje nadaljevanju programa MDP po letu 2013. Druge države članice program močno podpirajo. Trinajst držav članic je decembra 2011 izdalo izjavo, v kateri so zahtevale nadaljevanje programa MDP po letu 2013.

Evropski parlament je večkrat izrazil močno podporo za nadaljevanje programa pomoči v hrani v interesu večje socialne kohezije v Evropi.

Decembra 2011 je enajst krovnih organizacij pisalo komisarju Andorju in generalnemu direktorju za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje ter zaprosilo za napredek v smeri strategije EU glede brezdomstva. K taki strategiji je pozval tudi Evropski parlament, najprej v obliki pisne izjave (2010) in nato v obliki resolucije (2011).

V skladu s Paktom za rast in delovna mesta, ki ga je Evropski svet sprejel 29. junija 2012, bodo „pri izvajanju priporočil za posamezne države [bodo] države članice posebno pozornost namenile učinkovitemu reševanju vprašanja brezposelnosti in socialnih posledic krize [… ter] oblikovanju in izvajanju učinkovitih politik za zmanjšanje revščine in pomoč ogroženim skupinam“.

2.2.        Ocena učinka

Osrednje vprašanje, ki se je preučilo pri oceni učinka, se je nanašalo na področje uporabe novega instrumenta. Obravnavane možnosti so bile: (0) brez financiranja, (1) instrument naslednik sedanjega programa MDP, omejen na razdeljevanje pomoči v hrani, (2) instrument, ki bi razdeljevanje pomoči v hrani dopolnil s podporo za spremljevalne ukrepe, katerih cilj je socialno vključevanje prejemnikov pomoči v hrani, in (3) obsežen instrument za materialno pomoč v obliki hrane, blaga za brezdomce in blaga za materialno ogrožene otroke skupaj s spremljajočimi ukrepi za ponovno socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb.

Neto učinek možnosti nič je odvisen od tega, kako se prerazporedijo razpoložljiva sredstva. Vendar bi se zagotovo dojemal kot potrditev zmanjšanja solidarnosti v Evropi v času povečevanja revščine. V primerjavi z možnostjo ena, možnost dve in še bolj možnost tri pomenita zmanjšanje pomoči v hrani, saj se nekateri viri dodelijo drugim vrstam ukrepov. Vendar bi morali spremljevalni ukrepi zagotoviti tudi večjo vzdržnost doseženih rezultatov. Možnost tri je najustreznejša, ker na najboljši možen način omogoča prilagajanje podprtih ukrepov lokalnim potrebam.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Ukrepanje EU je upravičeno na podlagi člena 174 (PDEU), ki določa: „da bi Unija pospešila svoj vsesplošni skladni razvoj, razvija in izvaja tiste svoje dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije“, in člena 175 (PDEU), ki opredeljuje posebno vlogo strukturnih skladov EU pri doseganju tega cilja in določa sprejetje posebnih dejavnosti zunaj strukturnih skladov.

Ukrepanje na ravni EU je nujno zaradi stopnje revščine in socialne izključenosti v Uniji ter nesprejemljivih razlik med razmerami v posameznih državah članicah, kar se je še dodatno poslabšalo zaradi gospodarske in fiskalne krize, ki je privedla do poslabšanja socialne kohezije in zmanjšala možnosti doseganja cilja strategije Evropa 2020 v zvezi z bojem proti revščini in socialni izključenosti.

Evropska finančna pomoč pomaga usmerjati ukrepanje na nacionalni ravni, uskladiti prizadevanja ter razviti in uvesti instrumente za spodbujanje socialne vključenosti. Uniji omogoča, da daje zgled.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog Komisije za večletni okvir predvideva znesek v višini 2,5 milijarde EUR v okviru kohezijske politike za obdobje 2014–2020.

V skladu s členom 84(3) Uredbe EU št. … (uredba o skupnih določbah) se pomoč državi članici prek Sklada obravnava kot del deleža strukturnih skladov, dodeljenega Evropskemu socialnemu skladu.

Predlagani proračun 2014–2020 || v milijardah EUR

Kohezijska politika (strukturni skladi) Od tega Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim || 339 2,5

*Vsi zneski so izraženi v stalnih cenah za leto 2011.

5.           Vsebina Uredbe

5.1.        Cilji in področje uporabe

Splošni cilj Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (Sklad) je spodbujati socialno kohezijo v Uniji s prispevanjem k doseganju cilja strategije Evropa 2020 za zmanjšanje števila ljudi, ki sta jih prizadela ali jih ogrožata revščina in socialna izključenost, za vsaj 20 milijonov.

To vodi do specifičnega cilja, tj. podpreti nacionalne sheme, ki zagotavljajo nefinančno pomoč najbolj ogroženim osebam prek partnerskih organizacij.

V smislu področja uporabe Sklad obravnava pomanjkanje hrane, brezdomstvo in materialno deprivacijo otrok. Vsaka država članica se lahko odloči obravnavati eno ali več teh oblik deprivacije. Lahko podpira tudi spremljevalne ukrepe, ki dopolnjujejo materialno pomoč, in tako prispeva k ponovni socialni vključitvi najbolj prikrajšanih oseb.

5.2.        Upravičeno prebivalstvo in ciljno usmerjanje

Prebivalstvo, ki je upravičeno do materialne pomoči, so najbolj ogrožene osebe v Uniji. Za opredelitev meril za identifikacijo najbolj ogroženih oseb, ki potrebujejo pomoč, bodo odgovorne države članice ali partnerske organizacije, saj so v najboljšem položaju za ciljno usmerjanje pomoči ob upoštevanju lokalnih potreb.

Z opredelitvijo vrste blaga, ki se bo razdeljevalo, tj. hrana ali osnovno potrošniško blago za osebno uporabo za brezdomce ali otroke, Uredba vključuje tudi posreden mehanizem za ciljno usmerjanje.

5.3.        Partnerske organizacije

Partnerske organizacije so tiste, ki neposredno ali posredno dobavljajo hrano ali blago najbolj ogroženim osebam. Za zagotovitev prispevka iz Sklada k trajnostnemu zmanjšanju revščine in izboljšanju socialne kohezije bodo morale partnerske organizacije, ki neposredno dobavljajo hrano ali blago, same opravljati dejavnosti, ki dopolnjujejo zagotavljanje materialne pomoči in katerih cilj je socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb. Sklad lahko podpre takšne spremljevalne ukrepe.

Nacionalni organi lahko bodisi hrano ali blago kupijo in ju dajo na voljo partnerskim organizacijam bodisi partnerskim organizacijam zagotovijo financiranje za nakup hrane ali blaga. Če hrano ali blago kupi partnerska organizacija, jo oz. ga lahko razdeli sama ali pa razdeljevanje zaupa drugi partnerski organizaciji.

5.4.        Izvedbene določbe

Sklad se bo izvajal na podlagi modela kohezijske politike, tj. v okviru deljenega upravljanja na podlagi enega sedemletnega operativnega programa za vsako državo članico za obdobje 2014–2020.

Uredba sledi pristopu strukturnih skladov v smislu izvajanja ureditev, kar državam članicam zlasti omogoča, da, če želijo, uporabljajo strukture, imenovane organe in postopke, vzpostavljene za Evropski socialni sklad, da zmanjšajo upravno breme, povezano s prehodom s sedanje sheme razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam na novi Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim. Določbe glede programiranja, spremljanja, ocenjevanja ter obveščanja in komuniciranja pa so racionalizirane in poenostavljene, da so sorazmerne s specifičnostjo ciljev in ciljnih populacij Sklada.

Pravila za upravičenost so oblikovana tudi tako, da se upošteva narava Sklada in različnih akterjev, ki bodo vključeni v njegovo izvajanje. Uredba zlasti določa poenostavljene stroškovne metode za večino kategorij odhodkov in odpira možnosti za druge kategorije.

Sistem finančnega upravljanja in nadzora prav tako izhaja iz logike strukturnih skladov. Nekatere določbe so bile tudi prilagojene in poenostavljene, tako da v celoti ustrezajo vrstam dejavnosti, ki bodo podprte v okviru Sklada, zlasti v smislu predhodnega financiranja, vsebine zahtevkov za plačila, naslovljenih na Komisijo, ter sorazmernega nadzora.

Partnerske organizacije imajo omejene zmogljivosti za vnaprejšnje zagotavljanje potrebnih sredstev. Prav tako imajo države članice lahko težave pri mobiliziranju virov za predhodno financiranje dejavnosti. Poleg tega je verjetno, da imajo prav države članice, ki se soočajo z največjimi fiskalnimi omejitvami, največje število najbolj ogroženih oseb. Za obravnavanje te situacije, ki bi lahko ogrozila izpolnitev cilja Sklada, je raven predhodnega financiranja določena pri 11 % skupne dodelitve sredstev državi članici. To bo omogočilo kritje do 90 % stroškov v prvem letu kampanje pomoči, brez zajetja tehnične pomoči, prevoza, upravnih stroškov in spremljevalnih ukrepov.

2012/0295 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 175(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[1],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[2],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       V skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 17. junija 2010, ko je bila sprejeta strategija Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, so si Unija in države članice zastavile cilj do leta 2020 zmanjšati število ljudi, ki jih ogrožata revščina in socialna izključenost, za vsaj 20 milijonov.

(2)       Število oseb v Uniji, ki trpijo materialno ali celo hudo materialno deprivacijo, je vse večje in te osebe so pogosto preveč izključene, da bi imele koristi od aktivacijskih ukrepov iz Uredbe (EU) št. […uredba o skupnih določbah] in zlasti iz Uredbe (EU) št. [… ESS].

(3)       Člen 174 Pogodbe določa, da Unija za pospešitev svojega vsesplošnega skladnega razvoja razvija in izvaja tiste svoje dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije.

(4)       S Skladom za evropsko pomoč najbolj ogroženih (v nadaljnjem besedilu: Sklad) bi se morala okrepiti socialna kohezija, in sicer s prispevanjem k zmanjšanju revščine v Uniji s podpiranjem nacionalnih shem, ki zagotavljajo nefinančno pomoč najbolj ogroženim za odpravo pomanjkanja hrane, brezdomstva in materialne deprivacije otrok.

(5)       V skladu s členom 317 Pogodbe bi bilo treba glede deljenega upravljanja določiti pogoje, ki Komisiji omogočajo izvrševanje pristojnosti za izvajanje splošnega proračuna Unije, in razjasniti pristojnosti glede sodelovanja z državami članicami. Navedeni pogoji bi morali Komisiji omogočiti, da pridobi zagotovila, ali države članice uporabljajo Sklad zakonito in pravilno ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja v smislu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta št. […] o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba)[3].

(6)       Navedene določbe zagotavljajo tudi skladnost podprtih dejavnosti z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom, zlasti v zvezi z varnostjo blaga, razdeljenega najbolj ogroženim.

(7)       Za določitev ustreznega finančnega okvira bi morala Komisija z izvedbenimi akti določiti letno razdelitev skupnih virov po državah članicah z uporabo objektivne in pregledne metode, ki odraža razlike v smislu revščine in materialne deprivacije.

(8)       Operativni program vsake države članice bi moral opredeliti in upravičiti oblike materialne deprivacije, ki jih je treba obravnavati, ter opisati cilje in značilnosti pomoči najbolj ogroženim osebam, ki bo zagotovljena s podporo nacionalnih shem. Vključevati bi moral tudi elemente, potrebne za zagotovitev uspešnega in učinkovitega izvajanja operativnega programa.

(9)       Da se čim bolj poveča učinkovitost Sklada, zlasti glede nacionalnih okoliščin, je ustrezno določiti postopek za morebitne spremembe operativnega programa.

(10)     Izmenjave izkušenj in najboljših praks imajo znatno dodano vrednost in Komisija bi morala olajšati takšno razširjanje.

(11)     Države članice bi za spremljanje napredka pri izvajanju operativnih programov morale pripraviti in Komisiji predložiti letna in končna poročila o izvajanju ter tako zagotoviti razpoložljivost bistvenih in najnovejših informacij. Z istim namenom bi se Komisija in vsaka država članica morali vsako leto srečati za dvostranski pregled, razen če se dogovorita drugače.

(12)     Da se izboljšata kakovost in zasnova vsakega operativnega programa ter ocenita uspešnost in učinkovitost Sklada, bi bilo treba izvesti predhodno in naknadno oceno. Navedeni oceni bi bilo treba dopolniti z raziskavami med najbolj ogroženimi osebami, ki so prejele pomoč iz operativnega programa, in po potrebi z ocenjevanji med programskim obdobjem. V zvezi s tem bi bilo treba podrobno opredeliti pristojnosti držav članic in Komisije.

(13)     Državljani imajo pravico vedeti, kako se finančni viri Unije vlagajo in za kakšne namene. Da se zagotovijo obsežno razširjanje informacij o dosežkih Sklada ter dostopnost in preglednost možnosti financiranja, bi bilo treba določiti podrobna pravila glede obveščanja in komuniciranja, zlasti v zvezi z odgovornostjo držav članic in upravičencev.

(14)     Uporablja se zakonodaja Unije o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, zlasti Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[4].

(15)     Določiti je treba najvišjo raven sofinanciranja iz Sklada za operativne programe, da se zagotovi multiplikacijski učinek virov Unije ter obravnavati stanje držav članic, ki se soočajo z začasnimi proračunskimi težavami.

(16)     Po vsej Uniji bi bilo treba uporabiti enotna in pravična pravila za obdobje upravičenosti, dejavnosti in odhodke za Sklad. Pogoji za upravičenost bi morali odražati posebno naravo ciljev in ciljnih populacij Sklada, zlasti z ustreznimi pogoji za upravičenost dejavnosti, oblike pomoči ter pravili in pogoji v zvezi s povračilom.

(17)     Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Uredba o enotni skupni ureditvi trgov – SUT)[5] [oz. njen predlog] določa, da se proizvodi, odkupljeni z javno intervencijo, lahko dajo na voljo za shemo razdeljevanja hrane najbolj ogroženim v Uniji, če navedeni program tako določa. Če je glede na okoliščine pridobivanje hrane z uporabo, predelavo ali prodajo takih zalog ekonomsko gledano najboljša možnost, je ustrezno v tej uredbi določiti takšno možnost. Zneske, ki izvirajo iz transakcije v zvezi z zalogami, bi bilo treba uporabiti v korist najbolj ogroženih, ne pa za zmanjšanje obveznosti držav članic za sofinanciranje programa. Za zagotovitev najučinkovitejše možne uporabe intervencijskih zalog in prihodkov od tega, bi Komisija v skladu s členom 19(e) Uredbe (EU) št. [SUT] morala sprejeti izvedbene akte o vzpostavitvi postopkov, v skladu s katerimi se proizvodi iz intervencijskih zalog lahko uporabijo, predelajo ali prodajo za namene programa za najbolj ogrožene.

(18)     Treba je določiti vrste ukrepov, ki se lahko izvajajo na pobudo Komisije in držav članic kot tehnična pomoč s podporo Sklada.

(19)     V skladu z načelom deljenega upravljanja bi morale biti predvsem države članice prek svojih sistemov upravljanja in nadzora odgovorne za izvajanje in nadzor svojih operativnih programov.

(20)     Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev ustrezne vzpostavitve in delovanja svojih sistemov upravljanja in nadzora, da se zagotovi zakonita in redna uporaba Sklada. Zato bi bilo treba določiti obveznosti držav članic glede sistemov upravljanja in nadzora njihovih operativnih programov ter v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in popravljanjem nepravilnosti in kršitev prava Unije.

(21)     Države članice bi morale za svoje operativne programe imenovati organ upravljanja, organ za potrjevanje in funkcionalno neodvisen revizijski organ. Da bi imele države članice več prožnosti pri vzpostavljanju sistemov nadzora, je primerno zagotoviti možnost, da lahko organ upravljanja izvaja naloge organa za potrjevanje. Države članice bi morale imeti tudi možnost imenovati posredniške organe za izvajanje določenih nalog organa upravljanja ali organa za potrjevanje. V tem primeru bi morale države članice jasno določiti njihove pristojnosti in naloge.

(22)     Organ upravljanja nosi glavno odgovornost za uspešno in učinkovito uporabo Sklada in tako izpolnjuje znatno število nalog, povezanih z upravljanjem in spremljanjem operativnega programa, finančnim poslovodenjem, nadzorom in izbiro projektov. Določiti bi bilo treba njegove pristojnosti in naloge.

(23)     Organ za potrjevanje bi moral pripraviti zahtevke za plačila in jih predložiti Komisiji. Pripraviti bi moral letne računovodske izkaze, ki potrjujejo popolnost, točnost in resničnost letnih računovodskih izkazov in dejstvo, da so odhodki, vneseni v izkaze, v skladu z veljavnimi pravili Unije in nacionalnimi pravili. Določiti bi bilo treba njegove pristojnosti in naloge.

(24)     Revizijski organ bi moral zagotoviti, da se izvedejo revizije sistemov upravljanja in nadzora, ustreznega vzorca dejavnosti in letnih računovodskih izkazov. Določiti bi bilo treba njegove pristojnosti in naloge.

(25)     Brez poseganja v pristojnosti Komisije glede finančnega nadzora bi bilo treba zagotoviti sodelovanje med državami članicami in Komisijo v okviru te uredbe in opredeliti merila, ki bi Komisiji omogočala, da v okviru svoje strategije nadzora nacionalnih sistemov določi raven zagotovil, ki bi jih morala pridobiti od nacionalnih revizijskih organov.

(26)     Določiti bi bilo treba pooblastila in odgovornosti Komisije glede preverjanja učinkovitosti delovanja sistemov upravljanja in nadzora ter zahtevanja ukrepov držav članic. Komisijo bi bilo treba tudi pooblastiti za izvajanje revizij, osredotočenih na vprašanja, povezana z dobrim finančnim poslovodenjem, da bo lahko ocenila delovanje Sklada.

(27)     Proračunske obveznosti Unije bi bilo treba izvrševati vsako leto. Za zagotavljanje učinkovitega upravljanja programov bi bilo treba določiti skupna pravila glede zahtevkov za vmesna plačila, plačila letne in končne bilance.

(28)     Za zagotovitev zadostnega zagotovila Komisiji bi bilo treba zahtevek za vmesno plačilo povrniti v višini 90 % upravičenih odhodkov, vključenih v zahtevek za plačilo.

(29)     S predhodnim financiranjem na začetku operativnega programa bi bilo treba zagotoviti, da ima država članica sredstva za zagotovitev pomoči upravičencem pri izvajanju dejavnosti od sprejetja operativnega programa. To predhodno financiranje bi bilo treba uporabiti izključno za ta namen in upravičenci bi morali prejeti dovolj sredstev za zagon dejavnosti ob njihovi izbiri.

(30)     Za varovanje finančnih interesov Unije bi bilo treba vključiti časovno omejene ukrepe, ki bi pristojnemu odredbodajalcu na podlagi prenosa omogočili prekinitev plačil, kadar obstajajo dokazi o znatni pomanjkljivosti v delovanju sistemov upravljanja in nadzora, nepravilnostih v zvezi z zahtevkom za plačilo, ali ob nepredložitvi dokumentov za preverjanje in potrjevanje računovodskih izkazov.

(31)     Za varovanje finančnih interesov Unije in zagotovitev sredstev za uspešno izvajanje programa bi morali obstajati ukrepi, ki bi Komisiji omogočili začasno ustavitev plačil.

(32)     Za zagotovitev, da se odhodki, financirani iz proračuna Unije v katerem koli finančnem letu, uporabijo v skladu z veljavnimi pravili, bi bilo treba oblikovati ustrezni okvir za letno preverjanje in potrjevanje računovodskih izkazov. V skladu s tem okvirom bi morali imenovani organi Komisiji za operativni program predložiti izjavo o upravljanju skupaj s potrjenimi letnimi računovodskimi izkazi, letnim povzetkom končnih poročil o reviziji in opravljenega nadzora, neodvisnim revizijskim mnenjem in poročilom o nadzoru.

(33)     Opredeliti je treba natančen postopek za letno preverjanje in potrjevanje računovodskih izkazov, ki se uporablja za Sklad, da se zagotovita jasna podlaga in pravna varnost navedenih ureditev. Pomembno je predvideti omejeno možnost, da lahko država članica v letnih računovodskih izkazih opredeli določbo za znesek, ki je predmet stalnega postopka pri revizijskem organu.

(34)     Za zaščito proračuna Unije in zagotovitev pravne varnosti za države članice je primerno določiti posebne ureditve in postopke za finančne popravke s strani držav članic in Komisije ter zlasti opredeliti okoliščine, v katerih kršitve veljavnega prava Unije ali nacionalnega prava lahko vodijo do finančnih popravkov.

(35)     Pogostost revizij dejavnosti bi morala biti sorazmerna z višino pomoči Unije iz Sklada. Število revizijskih pregledov bi zlasti bilo treba zmanjšati, kadar skupni upravičeni odhodki za zadevno dejavnost ne presegajo 100 000 EUR. Kljub temu bi bilo treba zagotoviti možnost, da se revizija opravi vedno, kadar obstajajo dokazi o nepravilnosti ali goljufiji, ali kot del revizijskega vzorca. Da bi bila raven revizijskega nadzora Komisije sorazmerna s tveganjem, bi morala Komisija imeti možnost zmanjšati število svojih revizij v zvezi z operativnimi programi, kadar ni bistvenih pomanjkljivosti ali kadar se je mogoče zanesti na revizijski organ. Poleg tega bi moralo področje uporabe revizije v celoti upoštevati cilj in značilnosti ciljnih populacij Sklada.

(36)     Za zagotovitev finančne discipline je primerno opredeliti ureditve za sprostitev katerega koli dela proračunskih obveznosti v operativnem programu, zlasti kadar je znesek lahko izvzet iz sprostitve in kadar pri izvajanju pride do zaostankov zaradi neobičajnih in nepredvidljivih okoliščin, ki so neodvisne od zadevne stranke, in kadar se njihovim posledicam kljub izkazani skrbnosti ni mogoče izogniti.

(37)     Za dopolnitev in spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s pristojnostmi držav članic glede postopka za poročanje o nepravilnostih in izterjave neupravičeno plačanih zneskov, načinov izmenjave informacij o dejavnostih, ureditev za ustrezno revizijsko sled, pogojev nacionalnih revizij, meril imenovanja organov upravljanja in organov za potrjevanje, opredelitve splošno sprejetih nosilcev podatkov ter meril za ugotavljanje ravni finančnih popravkov, ki jih je treba uporabiti. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni.

(38)     Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(39)     Komisija bi morala biti pooblaščena, da z izvedbenimi akti sprejema sklepe o določitvi letne razdelitve skupnih virov po državah članicah, sklepe o določitvi letnih dodeljenih finančnih sredstev za vsako državo članico, sklepe o sprejetju operativnih programov, sklepe o zaustavitvi plačil, sklepe o finančnih popravkih in v primeru sprostitve obveznosti sklepe o spremembi sklepov o sprejetju programov.

(40)     Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba izvedbena pooblastila, ki se nanašajo na predlogo letnih in končnih poročil o izvajanju in seznam skupnih kazalnikov, predlogo za strukturirano raziskavo končnih prejemnikov, elektronski sistem za izmenjavo podatkov med državami članicami in Komisijo, predlogo izjave o upravljanju, modele za revizijsko strategijo, mnenje in letno poročilo o nadzoru in metodologijo za metodo vzorčenja, pravila glede uporabe podatkov, zbranih med revizijo, ter predlogo za zahtevke za plačila, izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[6].

(41)     Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih zlasti priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s spoštovanjem človeškega dostojanstva, zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, pravicami otrok, pravicami starejših, enakostjo spolov ter prepovedjo diskriminacije. To uredbo je treba uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.

(42)     Ker cilja te uredbe, tj. izboljšanja socialne kohezije v Uniji in prispevanja k boju proti revščini in socialni izključenosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ga je lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina

1.           Ta uredba ustanavlja Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 in določa cilje Sklada, področje uporabe pomoči iz Sklada, razpoložljiva finančna sredstva in merila za njihovo dodeljevanje ter pravila, ki so potrebna za zagotavljanje učinkovitosti Sklada.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Uporabljajo se naslednje opredelitve pojmov:

(1) „najbolj ogrožene osebe“ pomenijo fizične osebe, bodisi posameznike, družine, gospodinjstva ali skupine takih oseb, katerih potreba po pomoči je določena na podlagi objektivnih meril, ki jih sprejmejo pristojni nacionalni organi ali določijo partnerske organizacije in odobrijo zadevni pristojni organi;

(2) „partnerske organizacije“ pomenijo javne organe ali neprofitne organizacije, ki neposredno ali prek partnerski organizacij dobavljajo hrano ali blago najbolj ogroženim osebam in katerih dejavnosti je organ upravljanja izbral v skladu s členom 29(3)(b);

(3) „nacionalne sheme“ pomenijo vse sheme, ki imajo vsaj deloma iste cilje kot Sklad in ki jih javni organi ali neprofitne organizacije izvajajo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni;

(4) „dejavnost“ pomeni projekt, naročilo ali ukrep, ki ga izbere organ upravljanja zadevnega operativnega programa ali je v njegovi pristojnosti ter prispeva k ciljem operativnega programa, na katerega se nanaša;

(5) „končana dejavnost“ pomeni dejavnost, ki je bila fizično zaključena ali v celoti izvedena, za katero so upravičenci izvršili vsa zadevna plačila, njim pa je bila izplačana pomoč iz ustreznega operativnega programa;

(6) „upravičenec“ pomeni javni ali zasebni organ, odgovoren za začetek ali začetek in izvajanje dejavnosti;

(7) „končni prejemnik“ pomeni najbolj ogrožene osebe, ki prejmejo hrano ali blago in/ali imajo koristi od spremljevalnih ukrepov;

(8) „javna pomoč“ pomeni kakršno koli finančno pomoč za dejavnost iz proračuna nacionalnih, regionalnih ali lokalnih organov, proračuna Unije, ki je namenjen za Sklad, proračuna oseb javnega prava ali proračuna združenj javnih organov ali oseb javnega prava v smislu člena 1(9) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta;

(9) „posredniški organ“ pomeni kateri koli javni ali zasebni organ, ki deluje pod pristojnostjo organa upravljanja ali organa za potrjevanje ali v imenu tega organa izvaja naloge v povezavi z upravičenci, ki izvajajo dejavnosti;

(10) „obračunsko leto“ pomeni obdobje od 1. julija do 30. junija, razen v prvem obračunskem letu, v katerem pomeni obdobje od datuma začetka upravičenosti odhodkov do 30. junija 2015, zadnje obračunsko leto pa pomeni obdobje od 1. julija 2022 do 30. junija 2023;

(11) „finančno leto“ pomeni obdobje od 1. januarja do 31. decembra.

Člen 3

Cilji

Sklad spodbuja socialno kohezijo v Uniji s prispevanjem k doseganju cilja, da se število ljudi, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, zmanjša za najmanj 20 milijonov v skladu s strategijo Evropa 2020. Sklad prispeva k doseganju specifičnega cilja odpravljanja najhujših oblik revščine v Uniji z zagotavljanjem nefinančne pomoči najbolj ogroženim osebam. Ta cilj se meri s številom oseb, ki so prejele pomoč iz Sklada.

Člen 4

Področje uporabe pomoči

1.           Sklad podpira nacionalne sheme, v okviru katerih se prek partnerskih organizacij, ki jih izberejo države članice, najbolj ogroženim osebam razdeljujeta hrana in osnovno potrošniško blago za osebno uporabo za brezdomce ali otroke.

2.           Sklad lahko podpira spremljevalne ukrepe, ki dopolnjujejo zagotavljanje hrane in blaga ter prispevajo k socialnemu vključevanju najbolj ogroženih oseb.

3.           Sklad spodbuja medsebojno učenje, povezovanje in razširjanje dobre prakse na področju nefinančne pomoči za najbolj ogrožene osebe.

Člen 5

Načela

(1) Del proračuna Unije, dodeljen Skladu, se izvaja v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Komisijo v skladu s členom 55(1)(b) finančne uredbe, z izjemo tehnične pomoči na pobudo Komisije, ki se izvaja v okviru neposrednega upravljanja v skladu s členom 55(1)(a) finančne uredbe.

(2) Komisija in države članice zagotovijo, da je pomoč iz Sklada v skladu s politikami in prednostnimi nalogami Unije ter da dopolnjuje druge instrumente Unije.

(3) Pomoč iz Sklada se izvaja v tesnem sodelovanju Komisije in držav članic.

(4) Države članice in organi, ki jih države imenujejo v ta namen, so odgovorni za izvajanje operativnih programov in opravljanje svojih nalog na podlagi te uredbe v skladu z institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom zadevne države članice in to uredbo.

(5) Ureditve za izvajanje in uporabo Sklada, zlasti finančni in upravni viri, potrebni v zvezi s poročanjem, ocenjevanjem, upravljanjem in nadzorom, upoštevajo načelo sorazmernosti glede ravni dodeljene pomoči.

(6) Komisija in države članice v skladu s svojimi pristojnostmi zagotovijo koordinacijo z Evropskim socialnim skladom ter drugimi politikami in instrumenti Unije.

(7) Komisija, države članice in upravičenci uporabljajo načelo dobrega finančnega poslovodenja v skladu s členom 26 finančne uredbe.

(8) Komisija in države članice zagotovijo učinkovitost Sklada, zlasti s spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem.

(9) Komisija in države članice opravljajo svoje naloge v zvezi s Skladom za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev.

(10) Komisija in države članice zagotovijo, da se na različnih stopnjah izvajanja Sklada spodbujata enakost spolov in vključevanje vidika spola. Komisija in države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da pri pridobivanju dostopa do Sklada preprečijo vsakršno diskriminacijo na podlagi spola, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

(11) Dejavnosti, ki se financirajo iz Sklada, so v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Zlasti se Sklad lahko uporabi zgolj za podporo razdeljevanju hrane ali blaga, ki sta v skladu z zakonodajo Unije o varnosti potrošniških izdelkov.

(12) Države članice in upravičenci izberejo hrano in blago na podlagi objektivnih meril. Merila za izbiro hrane in, kadar je primerno, blaga, upoštevajo tudi podnebne in okoljske vidike, zlasti za zmanjšanje količin odpadne hrane.

NASLOV II VIRI IN PROGRAMIRANJE

Člen 6

Skupni viri

1.           Skupni viri, ki so na voljo za proračunske obveznosti iz Sklada za obdobje 2014–2020, znašajo 2 500 000 000 EUR po cenah iz leta 2011, v skladu z letno razdelitvijo, ki je določena v Prilogi II.

2.           Za namene programiranja in kasnejše vključitve v splošni proračun Unije se znesek virov indeksira z 2 % letno.

3.           Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep o letni razdelitvi skupnih virov po državah članicah v skladu s členom 84(5) Uredbe (EU) št. … (uredba o skupnih določbah), brez poseganja v odstavek 4 tega člena, pri čemer upošteva naslednja merila, ki jih je določil Eurostat:

(a) prebivalstvo, ki trpi hudo materialno deprivacijo;

(b) prebivalstvo, ki živi v gospodinjstvu z zelo nizko intenzivnostjo dela.

4.           0,35 % skupnih virov se dodeli za tehnično pomoč na pobudo Komisije.

Člen 7

Operativni program

1.           Vsaka država članica v treh mesecih od začetka veljavnosti te uredbe Komisiji predloži operativni program za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, ki vsebuje:

(a) opredelitev in utemeljitev izbora vrst materialne deprivacije, ki jih je treba obravnavati v okviru operativnega programa, in za vsako vrsto obravnavane materialne deprivacije opis glavnih značilnosti in ciljev razdeljevanja hrane ali blaga ter predvidenih spremljevalnih ukrepov glede na rezultate predhodne ocene, izvedene v skladu s členom 14;

(b) opis ustreznih nacionalnih shem za vsako vrsto obravnavane materialne deprivacije;

(c) opis mehanizma, ki določa merila za upravičenost najbolj ogroženih oseb, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije;

(d) merila za izbor dejavnosti in opis izbirnega mehanizma, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije;

(e) merila za izbor partnerskih organizacij, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije;

(f) opis mehanizma, ki se uporablja za zagotavljanje dopolnjevanja z Evropskim socialnim skladom;

(g) opis določb za izvajanje operativnega programa, ki vsebuje opredelitev organa upravljanja, organa za potrjevanje, kadar je to primerno, revizijskega organa in organa, ki mu Komisija nakaže plačila, ter opis postopka spremljanja;

(h) opis ukrepov, sprejetih za vključitev pristojnih regionalnih, lokalnih in drugih javnih organov ter organov, ki zastopajo civilno družbo, in organov, odgovornih za spodbujanje enakosti in nediskriminacije, v pripravo operativnega programa;

(i) opis načrtovane uporabe tehnične pomoči v skladu s členom 25(2), vključno z ukrepi za krepitev upravne zmogljivosti upravičencev v zvezi z izvajanjem operativnega programa;

(j) finančni načrt, ki vsebuje naslednji tabeli:

(i)      tabelo, v kateri je v skladu s členom 18 za vsako leto določen znesek finančnih sredstev, predvidenih za pomoč iz Sklada, in sofinanciranja;

(ii)      tabelo, ki za celotno programsko obdobje določa znesek vseh finančnih sredstev v zvezi s pomočjo iz operativnega programa za vsako vrsto obravnavane materialne deprivacije ter ustrezne spremljevalne ukrepe.

Partnerske organizacije iz točke (e), ki neposredno dobavljajo hrano ali blago, same opravljajo dejavnosti, ki dopolnjujejo zagotavljanje materialne pomoči in katerih cilj je socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb, ne glede na to, ali te dejavnosti podpira Sklad.

2.           Države članice ali organi, ki jih te imenujejo, operativne programe sestavijo v sodelovanju s pristojnimi regionalnimi, lokalnimi in drugimi javnimi organi ter organi, ki zastopajo civilno družbo, in organi, odgovornimi za spodbujanje enakosti in nediskriminacije.

3.           Države članice sestavijo svoje operativne programe v skladu s predlogo iz Priloge I.

Člen 8

Sprejetje operativnega programa

1.           Komisija oceni skladnost operativnega programa s to uredbo in njegov prispevek k ciljem Sklada, pri čemer upošteva predhodno oceno, izvedeno v skladu s členom 14.

2.           Komisija lahko da pripombe v treh mesecih po predložitvi operativnega programa. Država članica zagotovi Komisiji vse potrebne dodatne informacije in po potrebi spremeni predlagani operativni program.

3.           Če so bile vse pripombe, ki jih je Komisija dala v skladu z odstavkom 2, ustrezno upoštevane, Komisija z izvedbenim aktom odobri operativni program najpozneje šest mesecev po tem, ko ga je država članica uradno predložila, vendar ne pred 1. januarjem 2014.

Člen 9

Spremembe operativnega programa

1.           Države članice lahko vložijo zahtevo za spremembo operativnega programa. Zahtevi priložijo spremenjeni operativni program in utemeljitev sprememb.

2.           Komisija informacije, predložene v skladu z odstavkom 1, oceni ob upoštevanju utemeljitev, ki jih je zagotovila država članica. Komisija lahko da pripombe in država članica Komisiji zagotovi vse potrebne dodatne informacije.

3.           Komisija z izvedbenim aktom odobri spremembo operativnega programa najpozneje pet mesecev po uradni predložitvi s strani države članice, pod pogojem da so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane.

Člen 10

Platforma

Komisija ustanovi platformo na ravni Unije za lažjo izmenjavo izkušenj, krepitev zmogljivosti in povezovanje ter razširjanje pomembnih rezultatov na področju nefinančne pomoči za najbolj ogrožene osebe.

Poleg tega se Komisija z organizacijami, ki zastopajo partnerske organizacije na ravni Unije, najmanj enkrat letno posvetuje o izvajanju pomoči iz Sklada.

NASLOV III SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE, OBVEŠČANJE IN KOMUNICIRANJE

Člen 11

Poročila o izvajanju in kazalniki

1.           Države članice od leta 2015 do leta 2022 Komisiji vsako leto do 30. junija predložijo poročilo o izvajanju operativnega programa v preteklem finančnem letu.

2.           Države članice letno poročilo o izvajanju pripravijo v skladu s predlogo, ki jo sprejme Komisija, vključno s seznamom skupnih kazalnikov vložkov in rezultatov.

3.           Letna poročila o izvajanju so sprejemljiva, če vsebujejo vse informacije, zahtevane v skladu s predlogo iz odstavka 2, vključno s skupnimi kazalniki. Če poročilo ni sprejemljivo, Komisija o tem zadevno državo članico obvesti v 15 delovnih dneh po prejemu letnega poročila o izvajanju. Če Komisija v navedenem roku tega ne stori, se poročilo šteje za sprejemljivo.

4.           Komisija preuči letno poročilo o izvajanju in državi članici svoje pripombe sporoči v dveh mesecih po prejemu letnega poročila o izvajanju.

Če Komisija v tem roku ne predloži pripomb, se poročila štejejo za sprejeta.

5.           Država članica končno poročilo o izvajanju operativnega programa predloži do 30. septembra 2023.

Države članice končno poročilo o izvajanju pripravijo v skladu s predlogo, ki jo sprejme Komisija.

Komisija preuči končno poročilo o izvajanju in državi članici svoje pripombe sporoči v petih mesecih po prejemu končnega poročila.

Če Komisija v tem roku ne predloži pripomb, se poročila štejejo za sprejeta.

6.           Komisija sprejme predlogo za letno poročilo o izvajanju, vključno s seznamom skupnih kazalnikov, in predlogo za končno poročilo o izvajanju z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 60(2).

7.           Komisija lahko državi članici pošlje pripombe glede izvajanja operativnega programa. Organ upravljanja v treh mesecih obvesti Komisijo o sprejetih popravnih ukrepih.

8.           Organ za upravljanje objavi povzetek vsebine vseh letnih in končnih poročil o izvajanju.

Člen 12

Dvostransko pregledovalno srečanje

1.           Komisija in vsaka država članica se od leta 2014 do leta 2022 vsako leto sestaneta, razen če ni dogovorjeno drugače, da preučita napredek pri izvajanju operativnega programa, pri čemer upoštevata letno poročilo o izvajanju in pripombe Komisije iz člena 11(7), kadar je to primerno.

2.           Dvostranskemu pregledovalnemu srečanju predseduje Komisija.

3.           Država članica zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje glede kakršnih koli pripomb Komisije po srečanju.

Člen 13

Splošne določbe o ocenjevanju

1.           Države članice zagotovijo vire, ki so potrebni za izvedbo ocenjevanja, ter vzpostavitev postopkov za zagotavljanje in zbiranje podatkov, potrebnih za ocenjevanje, vključno s podatki v zvezi s skupnimi kazalniki iz člena 11.

2.           Ocenjevanje izvajajo strokovnjaki, ki so funkcionalno neodvisni od organov, pristojnih za izvajanje operativnega programa. Vse ocene se v celoti objavijo.

Člen 14

Predhodna ocena

1.           Države članice izvedejo predhodno oceno operativnega programa.

2.           Predhodna ocena se izvede v pristojnosti organa, odgovornega za pripravo operativnih programov. Komisiji se predloži hkrati z operativnim programom in skupaj s povzetkom.

3.           S predhodno oceno se ocenijo naslednji elementi:

(a) prispevek k cilju Unije, da se število ljudi, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, do leta 2020 zmanjša za najmanj 20 milijonov, glede na izbrano vrsto materialne deprivacije, ki jo je treba obravnavati, ob upoštevanju nacionalnih razmer glede revščine in socialne izključenosti ter materialne deprivacije;

(b) notranja skladnost predlaganega operativnega programa in povezanost programa z drugimi relevantnimi finančnimi instrumenti;

(c) skladnost dodeljevanja proračunskih sredstev s cilji operativnega programa;

(d) prispevek predvidenih učinkov k rezultatom;

(e) ustreznost postopkov za spremljanje operativnega programa in zbiranje podatkov, potrebnih za izvedbo ocenjevanja.

Člen 15

Ocenjevanje v programskem obdobju

1.           V programskem obdobju lahko organ upravljanja izvede ocenjevanja za oceno uspešnosti in učinkovitosti operativnega programa.

2.           Organ upravljanja leta 2017 in 2021 izvede strukturirano raziskavo o končnih prejemnikih v skladu s predlogo, ki jo zagotovi Komisija. Komisija sprejme predlogo z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 60(2).

3.           Komisija lahko na svojo pobudo oceni operativne programe.

Člen 16

Naknadna ocena

Komisija na lastno pobudo in v tesnem sodelovanju z državami članicami ter s pomočjo zunanjih strokovnjakov izvede naknadno oceno za oceno učinkovitosti in trajnosti pridobljenih rezultatov ter dodane vrednosti Sklada. Ta naknadna ocena se zaključi do 31. decembra 2023.

Člen 17

Obveščanje in komuniciranje

1.           Države članice zagotovijo informacije o ukrepih, podprtih iz Sklada, in njihovo promocijo. Informacije se naslovijo na najbolj ogrožene osebe, medije in širšo javnost. Poudarjajo vlogo Unije in zagotavljajo prepoznavnost prispevka iz Sklada.

2.           Organ upravljanja za zagotovitev preglednosti pomoči iz Sklada vodi seznam dejavnosti, podprtih iz Sklada, ki je v formatu CSV ali XML dostopen na spletišču. Na seznamu so vsaj ime in naslov upravičenca, dodeljeni znesek sredstev Unije in vrsta obravnavane materialne deprivacije.

Seznam dejavnosti se posodobi vsaj vsakih dvanajst mesecev.

3.           Upravičenci in partnerske organizacije med izvajanjem dejavnosti javnost obveščajo o pomoči iz Sklada tako, da izobesijo vsaj en plakat z informacijami o dejavnosti (velikosti najmanj A3), vključno z informacijo o finančni pomoči Unije, na javnosti dobro vidnem mestu povsod, kjer se razdeljujeta hrana in blago oziroma izvaja spremljevalni ukrep, razen če način razdeljevanja tega ne dopušča.

Upravičenci in partnerske organizacije, ki imajo spletišče, objavijo tudi kratek opis dejavnosti, vključno z njenimi cilji in rezultati, pri čemer poudarijo finančno pomoč Unije.

4.           Upravičenec in partnerske organizacije v vseh ukrepih obveščanja in komuniciranja potrdijo prejeto pomoč iz Sklada za dejavnost, in sicer z objavo emblema Unije, skupaj z navedbo Unije in Sklada.

5.           Organ upravljanja obvesti upravičence o objavi seznama dejavnosti v skladu z odstavkom 2. Organ upravljanja priskrbi pripomočke za informiranje in obveščanje javnosti, vključno s predlogami v elektronski obliki, za pomoč upravičencem in partnerskim organizacijam pri izpolnjevanju njihovih obveznosti iz odstavka 3.

6.           Organ upravljanja, upravičenci in partnerske organizacije pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi tega člena upoštevajo Direktivo 95/46/ES.

NASLOV IV FINANČNA POMOČ IZ SKLADA

Člen 18

Sofinanciranje

1.           Stopnja sofinanciranja na ravni operativnega programa ne presega 85 % upravičenih javnih odhodkov.

2.           V sklepu Komisije o sprejetju operativnega programa se določi stopnja sofinanciranja, ki se uporablja za operativni program, in najvišji znesek pomoči iz Sklada.

3.           Ukrepi tehnične pomoči, ki se izvajajo na pobudo ali v imenu Komisije, se lahko financirajo stoodstotno.

Člen 19

Zvišanje plačil za države članice z začasnimi proračunskimi težavami

1.           Na zahtevo države članice se lahko vmesna plačila in plačila končne razlike zvišajo za 10 odstotnih točk nad stopnjo sofinanciranja, ki se uporablja za operativni program. Višja stopnja, ki ne sme preseči 100 %, se uporablja za zahtevke za plačila, ki se nanašajo na obračunsko obdobje, v katerem je država članica vložila zahtevek, in naslednja obračunska obdobja, v katerih je država članica izpolnjevala enega od naslednjih pogojev:

(a) če je zadevna država članica sprejela euro, prejme makrofinančno pomoč Unije v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010[7];

(b) če zadevna država članica ni sprejela eura, prejme srednjeročno finančno pomoč v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 332/2002[8];

(c) na voljo ji je finančna pomoč v skladu s Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost.

2.           Ne glede na odstavek 1 pomoč Unije prek vmesnih plačil in plačil končne razlike ni višja od javne pomoči in največjega zneska pomoči iz Sklada, kot sta določena v sklepu Komisije o odobritvi operativnega programa.

Člen 20

Obdobje upravičenosti

1.           Odhodki so upravičeni do pomoči iz operativnega programa, če so nastali upravičencu in jih je ta plačal med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2022.

2.           Dejavnosti se ne izberejo za pomoč iz operativnega programa, če so bile fizično dokončane ali v celoti izvedene, preden je upravičenec organu upravljanja predložil zahtevek za financiranje v okviru operativnega programa, ne glede na to, ali je upravičenec opravil vsa povezana plačila.

3.           Ta člen ne posega v pravila o upravičenosti tehnične pomoči na pobudo Komisije, kot so določena v členu 25.

4.           Pri spremembi operativnega programa so odhodki, ki postanejo upravičeni zaradi spremembe operativnega programa, upravičeni šele z dnem predložitve zahteve za spremembo Komisiji.

Člen 21

Upravičenost dejavnosti

1.           Dejavnosti, ki jih podpira operativni program, so na območju države članice, ki jo zajema operativni program.

2.           Dejavnosti lahko prejmejo pomoč iz operativnega programa, če so bile izbrane s poštenim in transparentnim postopkom na podlagi meril iz operativnega programa.

3.           Hrano in blago za brezdomce ali otroke lahko kupijo partnerske organizacije same.

Lahko ju kupi tudi javni organ in ju brezplačno zagotovi partnerskim organizacijam. V tem primeru se hrana lahko dobi iz uporabe, predelave ali prodaje proizvodov iz intervencijskih zalog, ki so dane na voljo v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah], če je to ekonomsko gledano najboljša možnost in neupravičeno ne odloži dostave hrane partnerskim organizacijam. Vsi zneski, ki izhajajo iz transakcij v zvezi s temi zalogami, se porabijo v korist najbolj ogroženih oseb in ne na način, da bi se zmanjšala obveznost držav članic iz člena 18 te uredbe glede sofinanciranja programa.

Komisija uporabi postopke, sprejete v skladu s členom 19(e) Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah], na podlagi katerega se proizvodi iz intervencijskih zalog lahko uporabijo, predelajo ali prodajo za namene te uredbe, da se zagotovi najučinkovitejša možna uporaba intervencijskih zalog in prihodkov od njih.

4.           Materialna pomoč se najbolj ogroženim osebam razdeljuje brezplačno.

5.           Dejavnost, ki jo podpira Sklad, ne prejema pomoči iz drugega instrumenta Unije.

Člen 22

Oblike pomoči

Države članice uporabljajo Sklad za zagotovitev pomoči v obliki nepovratne pomoči, javnega naročanja ali kombinacije obeh.

Člen 23

Oblike nepovratne pomoči

1.           Nepovratna pomoč je lahko v obliki:

(a) povračila dejansko nastalih in plačanih upravičenih stroškov;

(b) povračila na podlagi stroškov na enoto;

(c) pavšalnih zneskov, ki ne presegajo 100 000 EUR javne pomoči;

(d) pavšalnega financiranja, določenega z uporabo odstotka za eno ali več določenih kategorij stroškov.

2.           Možnosti iz odstavka 1 se lahko kombinirajo samo, če se vsaka uporabi za različno kategorijo stroškov ali če se uporabijo za zaporedne faze dejavnosti.

3.           Zneski iz odstavka 1(b), (c) in (d) se določijo na podlagi:

(a) poštene, pravične in preverljive metode izračuna, ki temelji na:

(i) statističnih podatkih ali drugih objektivnih informacijah; ali

(ii) preverjenih zgodovinskih podatkih posameznih upravičencev ali uporabi njihovih običajnih praks stroškovnega računovodstva;

(b) metod in ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnega financiranja, ki se uporabljajo v programih nepovratne pomoči, ki jih v celoti financira zadevna država članica za podobno vrsto dejavnosti in upravičenca;

(c) stopenj, ki jih določa ta uredba;

(d) vsakega primera posebej s sklicevanjem na predlog proračuna, ki ga je predhodno odobril organ upravljanja, kadar javna pomoč ne presega 100 000 EUR.

4.           Zneski, izračunani v oblikah iz odstavka 1(b), (c) in (d), se štejejo kot upravičeni odhodki, ki so nastali upravičencu in jih je ta plačal za namene uporabe naslova VI.

5.           Dokument, ki določa pogoje za pomoč za vsako dejavnost, določi metodo, ki se uporablja za določanje stroškov dejavnosti, in pogoje za plačilo nepovratne pomoči.

Člen 24

Upravičenost odhodkov

1.           Stroški, ki so upravičeni do pomoči iz operativnega programa, so:

(a) stroški nakupa hrane in osnovnega potrošniškega blaga za osebno uporabo za brezdomce ali otroke;

(b) stroški prevoza hrane ali blaga v skladišča partnerskih organizacij po pavšalni stopnji 1 % stroškov iz točke (a), kadar javni organ kupi hrano ali osnovno potrošniško blago za osebno uporabo za brezdomce ali otroke ter ju zagotovi partnerskim organizacijam;

(c) upravni stroški ter stroški prevoza in skladiščenja, ki jih nosijo partnerske organizacije, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a);

(d) stroški dejavnosti socialnega vključevanja, ki jih izvajajo in prijavijo partnerske organizacije, ki neposredno zagotavljajo materialno pomoč najbolj ogroženim osebam, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a);

(e) stroški, nastali v skladu s členom 25.

2.           Stroški, ki niso upravičeni do pomoči iz operativnega programa, so:

(a) obresti na dolgove;

(b) stroški rabljenega blaga;

(c) davek na dodano vrednost (DDV). Vendar so zneski DDV upravičeni, če nacionalna zakonodaja o DDV ne omogoča njihovega vračila in če jih plača upravičenec, ki ni davčni nezavezanec po opredelitvi iz prvega pododstavka člena 13(1) Direktive Sveta 2006/112/ES[9].

Člen 25

Tehnična pomoč

1.           Na pobudo ali v imenu Komisije lahko Sklad ob upoštevanju zgornje meje 0,35 % letnih dodeljenih sredstev financira pripravo, spremljanje, upravno in tehnično pomoč, revizijo ter ukrepe obveščanja, nadzora in ocenjevanja, ki so potrebni za izvajanje te uredbe, ter dejavnosti, povezane s platformo iz člena 10.

2.           Na pobudo držav članic lahko operativni program ob upoštevanju zgornje meje 4 % dodeljenih sredstev za Sklad financira pripravo, upravljanje, spremljanje, upravno in tehnično pomoč, revizijo ter ukrepe obveščanja, nadzora in ocenjevanja, ki so potrebni za izvajanje te uredbe. Financira lahko tudi tehnično pomoč in krepitev zmogljivosti partnerskih organizacij.

NASLOV V UPRAVLJANJE IN NADZOR

Člen 26

Splošna načela sistemov upravljanja in nadzora držav članic

Sistemi upravljanja in nadzora določajo:

(a) opis nalog posameznih organov, vključenih v upravljanje in nadzor, ter dodelitev nalog znotraj vsakega organa;

(b) upoštevanje načela ločevanja nalog med temi organi in znotraj njih;

(c) postopke za zagotavljanje pravilnosti in zakonitosti prijavljenih odhodkov;

(d) računalniške sisteme za računovodstvo, shranjevanje in pošiljanje finančnih podatkov in podatkov o kazalnikih, za spremljanje in poročanje;

(e) sisteme poročanja in spremljanja, če odgovorni organ zaupa izvajanje nalog drugemu organu;

(f) ureditve za revizijo delovanja sistemov upravljanja in nadzora;

(g) sisteme in postopke za zagotavljanje ustrezne revizijske sledi;

(h) preprečevanje, odkrivanje in odpravo nepravilnosti, tudi goljufij, ter izterjavo neupravičeno plačanih zneskov z obrestmi.

Člen 27

Odgovornosti držav članic

1.           Države članice izpolnijo obveznosti upravljanja, nadzora in revizije ter prevzamejo s tem povezano odgovornost iz pravil o deljenem upravljanju iz finančne uredbe ter te uredbe. V skladu z načelom deljenega upravljanja so države članice odgovorne za upravljanje in nadzor operativnih programov.

2.           Države članice preprečujejo, ugotavljajo in odpravljajo nepravilnosti ter izterjajo neupravičeno plačane zneske skupaj z zamudnimi obrestmi. O teh nepravilnostih obvestijo Komisijo, ki jo tudi redno obveščajo o poteku zadevnih upravnih in pravnih postopkov.

Če zneskov, ki so bili neupravičeno plačani upravičencu, ni mogoče izterjati zaradi krivde ali malomarnosti države članice, je država članica odgovorna za vračilo zadevnih zneskov v splošni proračun Unije.

Komisija je pooblaščena, da z delegiranimi akti v skladu s členom 59 sprejme natančna pravila o obveznostih držav članic iz tega odstavka.

3.           Država članica vzpostavi in izvaja postopek za neodvisno preučitev in reševanje pritožb v zvezi z izbiro ali izvajanjem dejavnosti, ki jih sofinancira Sklad. Države članice na zahtevo Komisiji poročajo o rezultatih takšnih preučitev.

4.           Vse uradne izmenjave informacij med državo članico in Komisijo se izvedejo s sistemom elektronske izmenjave podatkov, ki se vzpostavi v skladu s pogoji, ki jih Komisija določi z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 60(3).

Člen 28

Imenovanje in organizacija organov upravljanja in nadzora

1.           Država članica za organ upravljanja imenuje nacionalni javni organ ali telo.

2.           Država članica brez poseganja v odstavek 3 za organ za potrjevanje imenuje nacionalni javni organ ali telo.

3.           Država članica lahko imenuje organ upravljanja, ki izvaja tudi naloge organa za potrjevanje.

4.           Država članica za revizijski organ imenuje nacionalni javni organ ali telo, ki je funkcionalno neodvisen od organa upravljanja in organa za potrjevanje.

5.           Če je spoštovano načelo ločevanja nalog, so lahko organ upravljanja, organ za potrjevanje, če je ustrezno, in revizijski organ del istega javnega organa ali telesa.

6.           Država članica lahko imenuje enega ali več posredniških organov za izvajanje nekaterih nalog organa upravljanja ali organa za potrjevanje pod pristojnostjo navedenega organa. Ustrezne ureditve med organom upravljanja ali organom za potrjevanje ter posredniškimi organi se formalno pisno zabeležijo.

7.           Država članica ali organ upravljanja lahko upravljanje dela operativnega programa zaupa posredniškemu organu na podlagi pisnega sporazuma med posredniškim organom in državo članico ali organom upravljanja. Posredniški organ zagotovi jamstva o svoji plačilni sposobnosti in pristojnosti na zadevnem področju ter za upravno in finančno poslovodenje.

8.           Država članica pisno določi pravila, ki urejajo njene odnose z organom upravljanja, organom za potrjevanje in revizijskim organom, odnose med takimi organi ter odnose takih organov s Komisijo.

Člen 29

Naloge organa upravljanja

1.           Organ upravljanja je odgovoren za upravljanje operativnega programa v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

2.           Kar zadeva upravljanje operativnega programa, organ upravljanja:

(a) pripravi in Komisiji predloži letna poročila in končno poročilo o izvajanju;

(b) posredniškim organom in upravičencem da na voljo informacije, pomembne za izvajanje njihovih nalog in izvajanje dejavnosti;

(c) vzpostavi sistem za računalniško beleženje in shranjevanje podatkov, potrebnih za spremljanje, ocenjevanje, finančno poslovodenje, preverjanje in revizijo;

(d) zagotovi, da se podatki iz točke (c) zberejo, vnesejo in shranijo v sistem v skladu z določbami Direktive 95/46/ES.

3.           Kar zadeva izbiro dejavnosti, organ upravljanja:

(a) pripravi in uporablja ustrezne izbirne postopke in merila, ki so nediskriminacijski in pregledni;

(b) zagotovi, da izbrana dejavnost:

(i)      spada v področje uporabe Sklada in operativnega programa;

(ii)      izpolnjuje merila, določena v operativnem programu ter členih 20, 21 in 24;

(iii)     upošteva načela, določena v členu 5(10), (11) in (12);

(c) zagotovi upravičencu dokument, v katerem so določeni pogoji za podporo za posamezno dejavnost, vključno s posebnimi zahtevami za proizvode ali storitve, ki se zagotovijo v okviru dejavnosti, finančnim načrtom in rokom izvedbe;

(d) pred odobritvijo dejavnosti se prepriča, ali ima upravičenec upravne, finančne in operativne zmogljivosti za izpolnitev pogojev iz točke (c);

(e) če se je dejavnost začela izvajati pred predložitvijo zahtevka za financiranje organu upravljanja, se prepriča, ali so bili upoštevani predpisi Unije in nacionalni predpisi, pomembni za dejavnost;

(f) določi vrsto materialne pomoči, kateri se pripišejo odhodki dejavnosti.

4.           Kar zadeva finančno poslovodenje in nadzor nad operativnim programom, organ upravljanja:

(a) preveri, ali so bili sofinancirani proizvodi in storitve zagotovljeni ter ali so upravičenci plačali odhodke, ki so jih predložili, in ali so v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, operativnim programom in pogoji za podporo dejavnosti;

(b) zagotovi, da upravičenci, ki so vključeni v izvajanje dejavnosti, za katere se povrnejo stroški na podlagi člena 23(1)(a), vodijo ločen računovodski sistem ali ustrezno računovodsko kodo za vse transakcije v zvezi z dejavnostjo;

(c) uvede učinkovite in sorazmerne ukrepe proti goljufijam ob upoštevanju ugotovljenih tveganj;

(d) vzpostavi postopke, ki zagotavljajo, da se vsi dokumenti v zvezi z odhodki in revizijami, ki se zahtevajo za zagotovitev ustrezne revizijske sledi, hranijo v skladu z zahtevami iz člena 26(g);

(e) pripravi izjavo o upravljanju in letni povzetek iz člena 56(5)(a) in (b) finančne uredbe.

5.           Preverjanja v skladu z odstavkom 4(a) vključujejo naslednja postopka:

(a) upravno preverjanje vsakega zahtevka za povračilo, ki ga predložijo upravičenci;

(b) preverjanje dejavnosti na kraju samem.

Pogostost in pokritost preverjanja na kraju samem sta sorazmerni z zneskom javne pomoči za dejavnost in stopnjo tveganja, ki je s temi preverjanji ter revizijami revizijskega organa opredeljena za sistem upravljanja in nadzora kot celoto.

6.           Preverjanje posameznih dejavnosti na kraju samem v skladu z odstavkom 5(b) se lahko izvede z vzorčenjem.

7.           Če je organ upravljanja tudi upravičenec v okviru operativnega programa, ureditev preverjanja iz odstavka 4(a) zagotavlja ustrezno ločitev nalog.

8.           Komisija v skladu s členom 59 sprejme delegirane akte o načinih izmenjave informacij iz odstavka 2(c).

9.           Komisija v skladu s členom 59 sprejme delegirane akte o pravilih v zvezi z ureditvijo revizijske sledi iz odstavka 4(d).

10.         Komisija z izvedbenimi akti sprejme predlogo izjave o upravljanju iz odstavka 4(e). Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 60(2).

Člen 30

Naloge organa za potrjevanje

Organ za potrjevanje je odgovoren zlasti za:

1.           pripravo in predložitev zahtevkov za plačilo Komisiji ter potrditev, da ti izhajajo iz zanesljivih računovodskih sistemov, temeljijo na preverljivih dokazilih in jih je preveril organ upravljanja;

2.           pripravo letnih računovodskih izkazov iz člena 56(5)(a) finančne uredbe;

3.           potrditev popolnosti, točnosti in verodostojnosti letnih računovodskih izkazov ter da so odhodki, vneseni v izkaze, skladni z veljavnimi predpisi Unije in nacionalnimi predpisi in so nastali v zvezi z dejavnostmi, izbranimi za financiranje v skladu z merili, ki se uporabljajo za operativni program ter so v skladu s predpisi Unije in nacionalnimi predpisi;

4.           zagotovitev sistema za računalniško zapisovanje in shranjevanje računovodskih evidenc za posamezne dejavnosti, ki podpira vse podatke, potrebne za pripravo zahtevkov za plačilo in letnih računovodskih izkazov, vključno z evidenco izterljivih in izterjanih zneskov ter zneskov, ki so bili umaknjeni po preklicu celotnega ali dela prispevka za dejavnost ali operativni program;

5.           zagotovitev, da je od organa upravljanja za pripravo in predložitev zahtevkov za plačilo prejel ustrezne informacije o postopkih in preverjanjih v zvezi z odhodki;

6.           upoštevanje rezultatov vseh revizij, ki jih je opravil revizijski organ ali so bile opravljene v njegovi pristojnosti, pri pripravi in predložitvi zahtevkov za plačilo;

7.           računalniško vodenje računovodske evidence odhodkov, predloženih Komisiji, in ustreznega javnega prispevka, plačanega upravičencem;

8.           vodenje evidence izterljivih zneskov ter zneskov, ki so bili umaknjeni po preklicu celotnega ali dela prispevka za določeno dejavnost. Izterjani zneski se vrnejo v splošni proračun Unije pred zaključkom operativnega programa tako, da se odštejejo od naslednjega izkaza o odhodkih.

Člen 31

Naloge revizijskega organa

1.           Revizijski organ zagotovi, da se izvedejo revizije sistemov upravljanja in nadzora, ustreznega vzorca dejavnosti in letnih računovodskih izkazov.

Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 59 sprejme delegirane akte, s katerimi določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati navedene revizije.

2.           Kadar revizije izvede organ, ki ni revizijski organ, revizijski organ zagotovi, da je tak organ funkcionalno neodvisen.

3.           Revizijski organ zagotovi, da se pri reviziji upoštevajo mednarodno priznani računovodski standardi.

4.           Revizijski organ v šestih mesecih od sprejetja operativnega programa pripravi revizijsko strategijo za izvajanje revizij. V revizijski strategiji so določeni revizijska metodologija, metoda vzorčenja za revizije dejavnosti in načrtovanje revizij v zvezi s tekočim obračunskim letom ter dvema naslednjima obračunskima letoma. Revizijska strategija se letno posodablja od leta 2016 do vključno leta 2022. Revizijski organ na zahtevo predloži revizijsko strategijo Komisiji.

5.           Revizijski organ pripravi:

(a) revizijsko mnenje v skladu s členom 56(5) finančne uredbe;

(b) letno poročilo o nadzoru, ki vključuje ugotovitve revizij, izvedenih v predhodnem obračunskem letu.

Poročilo iz točke (b) zajema ugotovljene pomanjkljivosti v zvezi s sistemom upravljanja in nadzora ter sprejete ali predlagane popravne ukrepe.

6.           Komisija z izvedbenimi akti sprejme vzorce revizijske strategije, revizijskega mnenja in letnega poročila o nadzoru ter metodologijo za metodo vzorčenja iz odstavka 4. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 60(3).

7.           Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 60(3) sprejme izvedbena pravila o uporabi podatkov, zbranih med revizijami, ki jih izvedejo uradniki ali pooblaščeni predstavniki Komisije.

Člen 32

Postopek imenovanja organov upravljanja in organov za potrjevanje

1.           Države članice v šestih mesecih od sprejetja sklepa o sprejetju operativnega programa Komisijo uradno obvestijo o datumu in načinu imenovanja organa upravljanja in, kadar je to primerno, organa za potrjevanje.

2.           Imenovanje iz odstavka 1 temelji na poročilu in mnenju neodvisnega revizijskega organa, ki oceni sistem upravljanja in nadzora, vključno z vlogo posredniških organov v njem, ter skladnost sistema s členi 26, 27, 29 in 30, v skladu z merili za notranje okolje, nadzorne dejavnosti, obveščanje in komuniciranje ter spremljanje, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti v skladu s členom 59.

3.           Neodvisni organ svoje delo opravlja v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.

4.           Države članice se lahko odločijo, da za namene te uredbe imenujejo organ upravljanja ali organ za potrjevanje, ki je že bil imenovan za operativni program, sofinanciran iz ESS na podlagi Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah].

Komisija lahko v dveh mesecih od prejema uradnega obvestila iz odstavka 1 zahteva poročilo in mnenje neodvisnega revizijskega organa ter opis sistema upravljanja in nadzora.

Komisija lahko da pripombe v dveh mesecih po prejemu navedenih dokumentov.

5.           Država članica nadzira imenovani organ in z uradno odločitvijo prekliče njegovo imenovanje, če eno ali več meril iz odstavka 2 ni več izpolnjenih, razen če organ sprejme potrebne sanacijske ukrepe v poskusnem obdobju, ki ga glede na resnost problema določi država članica. Država članica Komisijo nemudoma obvesti o morebitni določitvi poskusnega obdobja za imenovani organ in o kakršnih koli odločitvah o preklicu.

Člen 33

Pooblastila in pristojnosti Komisije

1.           Komisija se na podlagi razpoložljivih informacij, tudi informacij o imenovanju organa upravljanja in organa za potrjevanje, letne izjave o upravljanju, letnih poročil o nadzoru, letnega revizijskega mnenja, letnega poročila o izvajanju in revizij, ki jih izvedejo nacionalni organi in organi Unije, prepriča, da so države članice vzpostavile sisteme upravljanja in nadzora v skladu s to uredbo ter da ti sistemi med izvajanjem operativnega programa uspešno delujejo.

2.           Brez poseganja v revizije, ki so jih opravile države članice, lahko uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije po ustreznem predhodnem obvestilu opravijo revizije ali preglede na kraju samem. Takšne revizije ali pregledi lahko zajemajo zlasti preverjanje uspešnega delovanja sistemov upravljanja in nadzora v operativnem programu ali njegovem delu, dejavnosti in dobrega finančnega poslovodenja dejavnosti ali operativnega programa. Pri takšnih revizijah lahko sodelujejo uradniki ali pooblaščeni predstavniki države članice.

Uradniki Komisije ali njeni pooblaščeni predstavniki, ki so ustrezno pooblaščeni za izvajanje revizij na kraju samem, imajo dostop do vseh evidenc, dokumentov in metapodatkov, ne glede na vrsto nosilca, na katerem so shranjeni, v zvezi z dejavnostmi, ki jih podpira Sklad, ali sistemi upravljanja in nadzora. Države članice Komisiji na zahtevo zagotovijo kopije takih evidenc, dokumentov in metapodatkov.

Pooblastila iz tega odstavka ne vplivajo na uporabo nacionalnih določb, na podlagi katerih določena dejanja izvajajo uradniki, posebej imenovani v nacionalni zakonodaji. Uradniki Komisije in njeni pooblaščeni predstavniki med drugim ne sodelujejo pri preiskavah na domu ali uradnih zaslišanjih oseb v okviru nacionalne zakonodaje. Vendar imajo dostop do tako pridobljenih informacij.

3.           Komisija lahko od države članice zahteva sprejetje potrebnih ukrepov za zagotovitev uspešnega delovanja njenih sistemov upravljanja in nadzora ali pravilnost odhodkov v skladu s to uredbo.

4.           Komisija lahko od države članice zahteva, naj preuči pritožbo, predloženo Komisiji v zvezi z izvajanjem dejavnosti, sofinanciranih iz Sklada, ali delovanjem sistema upravljanja in nadzora.

Člen 34

Sodelovanje z revizijskim organom

1.           Komisija z revizijskimi organi sodeluje pri usklajevanju revizijskih načrtov in metod ter nemudoma izmenja rezultate revizij, izvedenih na sistemih upravljanja in nadzora.

2.           Komisija in revizijski organ se srečujeta redno in vsaj enkrat letno, razen če se dogovorita drugače, da pregledata letno poročilo o nadzoru, mnenje in revizijsko strategijo ter izmenjata stališča o vprašanjih, povezanih z izboljšanjem sistemov upravljanja in nadzora.

Naslov VI Finančno poslovodenje, preverjanje in potrjevanje računovodskih izkazov, finančni popravki, sprostitve obveznosti

Poglavje 1 Finančno poslovodenje

Člen 35

Proračunske obveznosti

Proračunske obveznosti Unije za posamezni operativni program se izvršijo v letnih obrokih v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Sklep Komisije o sprejetju operativnega programa predstavlja sklep o financiranju v smislu člena 81(2) finančne uredbe in po uradnem obvestilu zadevni državi članic pravno obveznost v smislu navedene uredbe.

Proračunska obveznost za prvi obrok nastane, ko Komisija sprejme operativni program.

Proračunske obveznosti za naslednje obroke Komisija izvede vsako leto pred 1. majem na podlagi sklepa iz drugega pododstavka, razen kadar se uporablja člen 13 finančne uredbe.

Člen 36

Plačila Komisije

1.           Komisija opravi plačila prispevka iz Sklada vsakemu operativnemu programu v skladu s proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljiva sredstva. Vsako plačilo se knjiži na najstarejšo odprto proračunsko obveznost Sklada.

2.           Plačila so v obliki predhodnega financiranja, vmesnih plačil, plačila letne razlike, kadar je to primerno, in plačila končne razlike.

Člen 37

Vmesna plačila, plačilo letne razlike in plačilo končne razlike s strani Komisije

1.           Komisija kot vmesna plačila povrne 90 % zneska, ki izhaja iz uporabe stopnje sofinanciranja iz sklepa o sprejetju operativnega programa, ki ustreza upravičenim javnim odhodkom iz zahtevka za plačilo. Letno razliko določi v skladu s členom 47(2).

2.           Ne glede na člen 19 pomoč Unije v obliki vmesnih plačil in plačila končne razlike ni višja od največjega zneska pomoči iz Sklada, kot je določen v sklepu Komisije o odobritvi operativnega programa.

3.           Kumulativna vsota predhodnega financiranja in vmesnih plačil ter letna razlika Komisije ne presegata 95 % prispevka operativnemu programu iz Sklada.

4.           Ko je dosežena zgornja meja 95 %, države članice nadaljujejo s pošiljanjem zahtevkov za plačilo Komisiji.

Člen 38

Zahtevki za plačilo, predloženi Komisiji

1.           Zahtevek za plačilo, ki se predloži Komisiji, vsebuje vse informacije, ki jih Komisija potrebuje za pripravo računovodskih izkazov v skladu s členom 65(1) finančne uredbe.

2.           Zahtevki za plačilo vključujejo za operativni program kot celoto in za tehnično pomoč iz člena 25(2):

(a) skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so nastali in so jih upravičenci plačali za izvajanje dejavnosti, kot so vneseni v izkaze organa za potrjevanje;

(b) skupni znesek upravičenih javnih odhodkov, ki so nastali pri izvajanju dejavnosti, kot so vneseni v izkaze organa za potrjevanje;

(c) ustrezen upravičen javni prispevek, ki je bil izplačan upravičencem, kot je vnesen v izkaze organa za potrjevanje.

3.           Odhodki v zahtevku za plačilo so podprti s prejetimi računi ali računovodskimi listinami z enako dokazno vrednostjo. Za oblike nepovratne pomoči iz člena 23(1)(b), (c) in (d) so zneski, vključeni v zahtevek za plačilo, zneski, ki jih je organ upravljanja plačal upravičencem.

4.           Komisija z izvedbenimi akti sprejme predlogo zahtevkov za plačilo. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 60(2).

Člen 39

Plačila upravičencem

1.           Organ upravljanja zagotovi, da imajo upravičenci v primeru nepovratne pomoči partnerskim organizacijam zadosti sredstev, da lahko zagotavljajo pravilno izvajanje dejavnosti.

2.           Organ upravljanja zagotovi, da upravičenci skupni znesek javne pomoči prejmejo čim prej in v celoti in v vsakem primeru pred vključitvijo ustreznih odhodkov v zahtevek za plačilo. Noben znesek se ne odšteje ali zadrži, prav tako se ne obračuna nobena posebna ali druga dajatev z enakovrednim učinkom, zaradi katere bi se znižali zneski za upravičence.

Člen 40

Uporaba eura

1.           Zneski, navedeni v operativnem programu, ki ga predložijo države članice, izkazih o odhodkih, zahtevkih za plačilo, letnih računovodskih izkazih, ter odhodki, navedeni v letnem in končnem poročilu o izvajanju, so izraženi v eurih.

2.           Države članice, ki na dan vložitve zahtevka za plačilo še niso sprejele eura kot svoje valute, zneske odhodkov, ki so nastali v nacionalni valuti, preračunajo v eure. Ti zneski se v eure preračunajo z uporabo mesečnega računovodskega menjalnega tečaja Komisije v mesecu, v katerem so bili odhodki zabeleženi v računovodskih izkazih organa upravljanja. Ta menjalni tečaj Komisija vsak mesec objavi v elektronski obliki.

3.           Ko euro postane valuta države članice, se postopek preračunavanja iz odstavka 1 še naprej uporablja za vse odhodke, ki jih je organ upravljanja zabeležil v računovodske izkaze pred datumom začetka veljavnosti nepreklicno določenega obračunskega tečaja med nacionalno valuto in eurom.

Člen 41

Plačilo in potrditev predhodnega financiranja

1.           Po sklepu Komisije o sprejetju operativnega programa Komisija plača znesek predhodnega financiranja v višini 11 % skupnega prispevka Sklada za zadevni operativni program.

2.           Predhodno financiranje se uporablja samo za plačila upravičencem pri izvajanju operativnega programa. V ta namen se da nemudoma na voljo pristojnemu organu.

3.           Komisiji se povrne celoten znesek, plačan kot predhodno financiranje, če v 24 mesecih od datuma, ko Komisija plača prvi znesek predhodnega financiranja, ni poslan noben zahtevek za plačilo za zadevni operativni program. Tako vračilo ne vpliva na prispevek Skupnosti za zadevni operativni program.

4.           Znesek, plačan kot predhodno financiranje, Komisija v celoti obračuna najpozneje ob zaključku operativnega programa.

Člen 42

Rok za vložitev zahtevkov za vmesna plačila in njihovo plačilo

1.           Organ za potrjevanje redno vlaga zahtevek za vmesno plačilo, ki zajema zneske, vnesene v njegove računovodske izkaze kot javna pomoč, izplačana upravičencem v obračunskem letu, ki se konča 30. junija.

2.           Organ za potrjevanje vloži končni zahtevek za vmesno plačilo do 31. julija po koncu predhodnega obračunskega leta in v vsakem primeru pred prvim zahtevkom za vmesno plačilo za naslednje obračunsko leto.

3.           Prvi zahtevek za vmesno plačilo se ne vloži pred pošiljanjem uradnega obvestila Komisiji o imenovanju organa upravljanja in organa za potrjevanje v skladu s členom 32(1).

4.           Vmesna plačila za operativni program se ne izvedejo, če Komisiji ni bilo poslano letno poročilo o izvajanju v skladu s členom 11.

5.           Komisija glede na razpoložljiva sredstva izplača vmesno plačilo najpozneje v 60 dneh od datuma, ko zabeleži zahtevek za plačilo.

Člen 43

Prekinitev roka za plačilo

1.           Rok za plačilo zahtevka za vmesno plačilo lahko odredbodajalec na podlagi prenosa v smislu finančne uredbe prekine za največ devet mesecev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) na podlagi informacij nacionalnega revizijskega organa ali revizijskega organa Unije obstajajo dokazi o znatnih pomanjkljivostih pri delovanju sistema upravljanja in nadzora;

(b) odredbodajalec na podlagi prenosa mora izvesti dodatna preverjanja, potem ko je bil obveščen in opozorjen, da so odhodki iz zahtevka za plačilo povezani z nepravilnostjo z resnimi finančnimi posledicami;

(c) eden od dokumentov, ki se zahtevajo v členu 45(1), ni bil predložen.

2.           Odredbodajalec na podlagi prenosa lahko prekinitev omeji na del odhodkov, ki ga zajema zahtevek za plačilo, na katerega so vplivali elementi iz odstavka 1. Odredbodajalec na podlagi prenosa nemudoma obvesti državo članico in organ upravljanja o razlogu za prekinitev in od njiju zahteva, da popravita stanje. Odredbodajalec na podlagi prenosa prekliče prekinitev, takoj ko so bili sprejeti potrebni ukrepi.

Člen 44

Začasna ustavitev plačil

1.           Komisija lahko začasno ustavi vsa vmesna plačila ali del le-teh, če:

(a) obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora operativnega programa, za katero niso bili sprejeti popravni ukrepi;

(b) so odhodki iz izkaza o odhodkih povezani z nepravilnostjo, ki ima resne finančne posledice in ni bila odpravljena;

(c) država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja, ki povzroča prekinitev iz člena 43;

(d) obstaja resna pomanjkljivost v kakovosti in zanesljivosti sistema spremljanja ali podatkov o kazalnikih.

2.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi začasno ustavitev vseh ali dela vmesnih plačil po tem, ko državi članici ponudi možnost, da predloži svoje pripombe.

3.           Komisija prekliče začasno ustavitev vseh ali dela vmesnih plačil, ko država članica sprejme ustrezne ukrepe, ki dovoljujejo preklic začasne ustavitve.

Poglavje 2 Preverjanje in potrjevanje računovodskih izkazov

Člen 45

Predložitev informacij

1.           Imenovani organi za vsako leto od leta 2015 do vključno leta 2022 najpozneje do 15. februarja v letu, ki sledi koncu obračunskega obdobja, v skladu s členom 56 finančne uredbe Komisiji predložijo naslednje dokumente in informacije:

(a) potrjene letne računovodske izkaze zadevnih organov, imenovanih v skladu s členom 32, iz člena 56(5) finančne uredbe;

(b) izjavo o upravljanju iz člena 56(5) finančne uredbe;

(c) letni povzetek končnih poročil o reviziji in opravljenega nadzora, vključno z analizo narave in obsega napak in pomanjkljivosti ter sprejetih ali načrtovanih korektivnih ukrepov;

(d) revizijsko mnenje imenovanega neodvisnega revizijskega organa iz člena 56(5) finančne uredbe, ki ga spremlja poročilo o nadzoru z ugotovitvami revizij, opravljenih v zvezi z obračunskim letom, ki ga zajema mnenje.

2.           Na zahtevo Komisije država članica Komisiji zagotovi dodatne informacije. Če država članica zahtevanih informacij ne predloži v roku, ki ga določi Komisija, lahko Komisija odločitev o potrditvi računovodskih izkazov sprejme na podlagi informacij, ki jih ima na voljo.

Člen 46

Vsebina računovodskih izkazov

1.           Potrjeni računovodski izkazi za vsak operativni program zajemajo obračunsko leto ter za operativni program kot celoto in za odhodke za tehnično pomoč iz člena 25(2) vključujejo:

(a) skupni znesek upravičenih odhodkov, vnesenih v računovodske izkaze organa za potrjevanje, kot so nastali upravičencem in so jih ti plačali pri izvajanju dejavnosti, skupni znesek upravičenih javnih odhodkov, ki so nastali pri izvajanju dejavnosti, in ustrezen upravičen javni prispevek, ki je bil izplačan upravičencem;

(b) preklicane in izterjane zneske med obračunskim letom, zneske, ki jih je treba izterjati na koncu obračunskega leta, in neizterljive zneske;

(c) uskladitev odhodkov, navedenih v skladu s točko (a), in odhodkov, prijavljenih za isto obračunsko leto v zahtevkih za plačilo, skupaj z obrazložitvijo kakršnih koli razlik.

2.           Organ za potrjevanje lahko v računovodskih izkazih opredeli določbo, ki ne presega 5 % skupnih odhodkov v zahtevkih za plačila, predloženih za določeno obračunsko leto, kadar je ocena zakonitosti in pravilnosti odhodkov predmet tekočega postopka revizijskega organa. Zajeti znesek se izključi iz skupnega zneska upravičenih odhodkov iz odstavka 1(a). Ti zneski se dokončno vključijo v letne računovodske izkaze naslednjega leta ali iz njih izključijo.

Člen 47

Preverjanje in potrjevanje računovodskih izkazov

1.           Komisija do 30. aprila leta po koncu obračunskega obdobja odloči o potrditvi računovodskih izkazov zadevnih organov, imenovanih v skladu s členom 28 za operativni program. Sklep o potrditvi računovodskih izkazov zajema celovitost, točnost in verodostojnost predloženih računovodskih izkazov ter ne posega v kakršne koli naknadne finančne popravke.

2.           Komisija za namene izračuna zneska v breme Sklada za obračunsko leto upošteva:

(a) upravičene javne odhodke, ki so nastali pri izvajanju dejavnosti, vnesene v računovodske izkaze iz člena 46(1)(a), za katere se uporabi stopnja sofinanciranja, določena v členu 18;

(b) skupni znesek plačil, ki jih je Komisija izvršila v navedenem obračunskem letu, ki zajema znesek vmesnih plačil, ki jih je Komisija izvršila v skladu s členom 37(1) in členom 19.

3.           Letna razlika, ki se po potrditvi računovodskih izkazov lahko izterja od države članice, je predmet naloga za izterjavo Komisije. Letna razlika, ki jo je treba izplačati državi članici, se po preverjanju in potrditvi računovodskih izkazov doda naslednjemu vmesnemu plačilu Komisije.

4.           Če Komisija zaradi razlogov, ki jih je mogoče pripisati državi članici, ne more potrditi računovodskih izkazov do 30. aprila leta, ki sledi zaključku obračunskega leta, Komisija državo članico obvesti o ukrepih, ki jih mora izvesti organ upravljanja ali revizijski organ, ali o dodatnih preiskavah, katerih izvedbo Komisija predlaga v skladu s členom 33(2) in (3).

5.           Letna razlika, ki jo plača Komisija, temelji na odhodkih, prijavljenih v računovodskih izkazih, brez kakršne koli določbe za odhodke, ki so bili prijavljeni Komisiji in so predmet kontradiktornega postopka z revizijskim organom.

Člen 48

Dostopnost dokumentov

1.           Organ upravljanja zagotovi, da so vsa dokazila o dejavnostih Komisiji in Računskemu sodišču na zahtevo na voljo za obdobje treh let. To triletno obdobje se začne 31. decembra v letu, ko Komisija sprejme sklep o potrditvi računovodskih izkazov v skladu s členom 47, ali najpozneje na dan izplačila končne razlike.

To triletno obdobje se prekine v primeru pravnih ali upravnih postopkov ali na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije.

2.           Dokumenti se hranijo kot izvirniki ali overjeni verodostojni izvodi izvirnikov ali na splošno sprejetih nosilcih podatkov, vključno z elektronskimi različicami izvirnih dokumentov ali dokumentov, ki so le v elektronski obliki.

3.           Dokumenti se hranijo v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, ki jih osebni podatki zadevajo, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere so bili podatki zbrani ali za katere se naprej obdelujejo.

4.           Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 59 za določitev, kateri nosilci podatkov se lahko štejejo kot splošno sprejeti.

5.           Postopek potrjevanja skladnosti dokumentov na splošno sprejetih nosilcih podatkov z izvirnim dokumentom določijo nacionalni organi, zagotavlja pa, da shranjene različice izpolnjujejo nacionalne zakonske zahteve in da se je nanje možno sklicevati pri reviziji.

6.           Kadar so dokumenti samo v elektronski obliki, morajo računalniški sistemi, ki se uporabljajo, izpolnjevati sprejete varnostne standarde, ki zagotavljajo, da shranjeni dokumenti izpolnjujejo nacionalne zakonske zahteve in da se je nanje možno sklicevati pri reviziji.

Člen 49

Predložitev dokumentov o zaključku in plačilo končne razlike

1.           Države članice do 30. septembra 2023 predložijo naslednje dokumente:

(a) zahtevek za plačilo končne razlike;

(b) končno poročilo o izvajanju za operativni program ter

(c) dokumente iz člena 45(1) za zadnje obračunsko leto od 1. julija 2022 do 30. junija 2023.

2.           Plačilo končne razlike se izvede najpozneje tri mesece po datumu potrditve računovodskih izkazov končnega obračunskega leta ali en mesec po datumu sprejetja končnega poročila o izvajanju, kar je pozneje.

Poglavje 3 Finančni popravki in izterjave

Člen 50

Finančni popravki držav članic

1.           Države članice so najprej odgovorne za preiskovanje nepravilnosti ter izvajanje potrebnih finančnih popravkov in izterjav. V primeru sistemskih nepravilnosti država članica razširi svojo preiskavo na vse morebiti prizadete dejavnosti.

2.           Država članica izvede potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, odkritimi v dejavnostih ali operativnem programu. Finančni popravki zajemajo preklic celote ali dela javnega prispevka za dejavnost ali operativni program. Država članica upošteva naravo in resnost nepravilnosti in finančno izgubo Sklada ter izvede sorazmerni popravek. Organ upravljanja finančne popravke evidentira v letne računovodske izkaze za obračunsko leto, v katerem je sprejeta odločitev o preklicu.

3.           Prispevek iz Sklada, preklican v skladu z odstavkom 2, lahko država članica v skladu z odstavkom 4 ponovno uporabi v zadevnem operativnem programu.

4.           Prispevek, preklican v skladu z odstavkom 2, se ne sme ponovno uporabiti za nobeno dejavnost, ki je bila predmet popravka ali, kadar je bil finančni popravek izveden zaradi sistemske nepravilnosti, za nobeno dejavnost, na katero je vplivala sistemska nepravilnost.

5.           Finančni popravek Komisije ne posega v obveznost države članice glede izterjav na podlagi tega člena.

Člen 51

Finančni popravki Komisije

1.           Komisija z izvedbenim aktom izvede finančne popravke s črtanjem celotnega ali dela prispevka Unije k operativnemu programu in izterjavo od države članice, da se iz financiranja Unije izključijo odhodki, ki kršijo veljavno pravo Unije in nacionalno pravo, tudi glede pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora držav članic, ki jih je ugotovila Komisija ali Računsko sodišče.

2.           Kršitev veljavnega prava Unije ali nacionalnega prava vodi k finančnemu popravku samo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a) kršitev je ali bi lahko vplivala na izbiro dejavnosti s strani organa upravljanja za pomoč iz Sklada;

(b) kršitev je ali bi lahko vplivala na znesek odhodkov, prijavljenih za povračila iz proračuna Unije.

Člen 52

Merila za finančne popravke Komisije

1.           Komisija izvede finančne popravke, če po ustreznem pregledu ugotovi, da:

(a) obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora operativnega programa, kar ogroža prispevek Unije, ki je bil že izplačan operativnemu programu;

(b) država članica ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 50 pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka;

(c) je odhodek v zahtevku za plačilo nepravilen in ga država članica ni popravila pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka.

Komisija svoje finančne popravke utemelji na posameznih primerih ugotovljene nepravilnosti, pri čemer upošteva, ali je nepravilnost sistemska. Kadar ni mogoče natančno določiti zneska nepravilnih odhodkov v breme Sklada, Komisija uporabi pavšalni ali ekstrapolirani finančni popravek.

2.           Komisija pri odločanju o znesku popravka iz odstavka 1 upošteva naravo in resnost nepravilnosti ter obseg in finančne posledice pomanjkljivosti v sistemu upravljanja in nadzora, ugotovljene v operativnem programu.

3.           Kadar Komisija svoje stališče utemeljuje na podlagi poročil zunanjih revizorjev, se po pregledu ukrepov, ki jih je zadevna država članica sprejela v skladu s členom 50(2), obvestil, poslanih v skladu s členom 27(2), in vseh odgovorov države članice sama odloči glede finančnih posledic.

4.           Komisija je pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 59 o določitvi meril za določitev stopnje finančnega popravka, ki ga je treba uporabiti.

Člen 53

Postopek finančnih popravkov Komisije

1.           Komisija pred sprejetjem odločitve o finančnem popravku začne postopek z obvestilom državi članici o začasnih ugotovitvah svojega pregleda in zahtevo, da država članica v dveh mesecih predloži svoje pripombe.

2.           Če Komisija predlaga finančne popravke na podlagi ekstrapolacije ali pavšala, ima država članica s pregledom zadevne dokumentacije možnost dokazati, da je dejanski obseg nepravilnosti manjši kot v oceni Komisije. Država članica lahko v dogovoru s Komisijo ta pregled omeji na ustrezen delež ali vzorec zadevne dokumentacije. Razen v ustrezno utemeljenih primerih je rok za ta pregled največ dva dodatna meseca po dvomesečnem roku iz odstavka 1.

3.           Komisija upošteva vsa dokazila, ki jih država članica predloži v rokih iz odstavkov 1 in 2.

4.           Kadar država članica ne sprejme začasnih ugotovitev Komisije, je povabljena na zaslišanje pred Komisijo, da se zagotovi dostopnost vseh ustreznih informacij in pripomb kot podlaga za ugotovitve Komisije o zahtevku za finančni popravek.

5.           Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep o izvedbi finančnih popravkov v šestih mesecih od datuma zaslišanja ali od datuma prejema dodatnih informacij, kadar se država članica strinja, da predloži take dodatne informacije po zaslišanju. Komisija upošteva vse informacije in pripombe, predložene med postopkom. Če zaslišanje ni izvedeno, začne šestmesečni rok teči dva meseca po datumu vabila na zaslišanje, ki ga je poslala Komisija.

6.           Kadar Komisija ali Računsko sodišče odkrije nepravilnosti, ki vplivajo na letne računovodske izkaze, poslane Komisiji, se s finančnim popravkom zmanjša pomoč iz Sklada za operativni program.

Člen 54

Vračila v proračun Unije – izterjave

1.           Vsako vračilo v splošni proračun Unije se izvede pred rokom, navedenim v nalogu za izterjavo, ki je napisan v skladu s členom 77 finančne uredbe. Ta rok poteče zadnji dan drugega meseca po izdaji naloga.

2.           Za vsako zamudo pri vračilu se plačajo zamudne obresti, ki se zaračunajo od datuma zapadlosti plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je eno in pol odstotne točke nad obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih glavnih dejavnostih refinanciranja na prvi delovni dan v mesecu datuma zapadlosti.

Člen 55

Sorazmerni nadzor operativnih programov

1.           Dejavnosti, pri katerih skupni upravičeni odhodki ne presegajo 100 000 EUR, niso predmet več kot ene revizije revizijskega organa ali Komisije pred preverjanjem vseh zadevnih odhodkov na podlagi člena 47. Druge dejavnosti niso predmet več kot ene revizije revizijskega organa in Komisije v obračunskem letu pred preverjanjem vseh zadevnih odhodkov na podlagi člena 47. Navedene določbe ne posegajo v odstavka 5 in 6.

2.           Revizija dejavnosti lahko zajema vse faze izvajanja dejavnosti in vse ravni distribucijske verige, razen nadzora dejanskih končnih prejemnikov, razen če ocena tveganja določa posebno tveganje nepravilnosti ali goljufij.

3.           Kadar je v najnovejšem revizijskem mnenju o operativnem programu navedeno, da ni znatnih pomanjkljivosti, se lahko Komisija z revizijskim organom na naslednjem srečanju iz člena 34(2) dogovori za zmanjšanje stopnje revizijskih dejavnosti, da bo sorazmerna z ugotovljenim tveganjem. V takih primerih Komisija ne bo izvedla svojih revizij na kraju samem, razen če obstajajo dokazi o pomanjkljivostih v sistemu upravljanja in nadzora, ki vplivajo na odhodke, prijavljene Komisiji v obračunskem letu, za katerega so bili računovodski izkazi potrjeni.

4.           Če Komisija ugotovi, da se za operativni program lahko zanese na mnenje revizijskega organa, se lahko z njim dogovori za omejitev svojih revizij na kraju samem na revizijo dela revizijskega organa, razen če obstajajo dokazi o pomanjkljivostih v delovanju revizijskega organa v obračunskem letu, za katerega so bili računovodski izkazi potrjeni.

5.           Revizijski organ in Komisija lahko revizije dejavnosti izvedeta kadar koli, če se pri oceni tveganja odkrije posebno tveganje nepravilnosti ali goljufij, če obstajajo dokazi o resnih pomanjkljivostih v sistemu upravljanja in nadzora operativnega programa ter v 3 letih po potrditvi vseh odhodkov dejavnosti na podlagi člena 47 v okviru revizijskega vzorca.

6.           Komisija lahko kadar koli izvede revizije dejavnosti, da oceni delo revizijskega organa, in sicer s ponovno izvedbo njegove revizijske dejavnosti.

Poglavje 4 Sprostitev obveznosti

Člen 56

Pravila o sprostitvi obveznosti

1.           Komisija sprosti obveznosti za kateri koli del zneska iz operativnega programa, izračunanega v skladu z drugim pododstavkom, ki ni bil porabljen za plačilo predhodnega financiranja, vmesnih plačil in letne razlike do 31. decembra drugega finančnega leta po letu prevzema proračunske obveznosti v okviru operativnega programa ali za katerega zahtevek za plačilo, sestavljen v skladu s členom 38, ni bil predložen v skladu s členom 42.

Komisija za namen sprostitve obveznosti znesek izračuna tako, da proračunskim obveznostim za vsako leto med letoma 2015 in 2020 prišteje šestino letnih proračunskih obveznosti, povezanih s skupnim letnim prispevkom za leto 2014.

2.           Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 se roki za sprostitev obveznosti ne uporabljajo za letne proračunske obveznosti, povezane s skupnim letnim prispevkom za leto 2014.

3.           Z odstopanjem od odstavka 1 se roki za sprostitev obveznosti ne uporabljajo za letne proračunske obveznosti, povezane s skupnim letnim prispevkom za leto 2015, če je prva letna proračunska obveznost povezana s skupnim letnim prispevkom za leto 2015. Komisija v takih primerih znesek iz prvega pododstavka odstavka 1 izračuna tako, da proračunskim obveznostim za vsako leto med letoma 2016 in 2020 prišteje petino letnih proračunskih obveznosti, povezanih s skupnim letnim prispevkom za leto 2015.

4.           Del obveznosti, ki bo 31. decembra 2022 še neporavnan, se sprosti, če Komisija do 30. septembra 2023 ne prejme vseh dokumentov, zahtevanih na podlagi člena 47(2).

Člen 57

Izjeme od sprostitve obveznosti

1.           Znesek, na katerega se nanaša sprostitev obveznosti, se zmanjša za zneske, ki jih pristojni organ ni mogel prijaviti Komisiji:

(a) ker so bile dejavnosti začasno ustavljene zaradi pravnih postopkov ali upravnih pritožb z odložilnim učinkom; ali

(b) zaradi višje sile, ki je resno vplivala na izvajanje celotnega ali dela operativnega programa. Nacionalni organi, ki se sklicujejo na višjo silo, dokažejo njene neposredne posledice za izvajanje celotnega ali dela operativnega programa.

(c) Za zmanjšanje se lahko zaprosi enkrat, če je začasna ustavitev ali višja sila trajala do enega leta, ali večkrat glede na trajanje višje sile ali število let med datumom sodne ali upravne odločbe, s katero je bilo izvajanje dejavnosti začasno ustavljeno, in datumom končne sodne ali upravne odločbe.

2.           Država članica do 31. januarja Komisiji pošlje informacije o izjemah iz odstavka 1 za znesek, ki bi moral biti prijavljen do konca predhodnega leta.

Člen 58

Postopek sprostitve obveznosti

1.           Kadar koli obstaja tveganje za uporabo sprostitve obveznosti iz člena 56, Komisija o tem pravočasno obvesti državo članico in organ upravljanja.

2.           Komisija na podlagi informacij, ki so ji na voljo 31. januarja, državo članico in organ upravljanja obvesti o znesku sprostitve na podlagi teh informacij.

3.           Država članica ima na voljo dva meseca, da pristane na znesek sprostitve ali da predloži svoje pripombe.

4.           Država članica do 30. junija predloži Komisiji popravljen finančni načrt, ki za zadevno finančno leto vsebuje zmanjšani znesek podpore za operativni program. Če tega ne stori, Komisija popravi finančni načrt, tako da za zadevno finančno leto zmanjša prispevek iz Sklada.

5.           Komisija najpozneje 30. septembra z izvedbenim aktom spremeni sklep o sprejetju programa.

NASLOV VII PRENOS POOBLASTIL, IZVEDBENE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 59

Izvajanje pooblastila

1.           Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena.

2.           Pooblastilo iz te uredbe se podeli za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3.           Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

4.           Delegirani akti začnejo veljati le, če jim niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od dneva uradnega obvestila o njih ne nasprotujeta ali če pred iztekom tega roka obvestita Komisijo, da jim ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.

Če niti Evropski parlament niti Svet v roku delegiranemu aktu ne nasprotujeta, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem naveden.

Če Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala, se ta lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka.

Če Evropski parlament ali Svet delegiranemu aktu nasprotujeta, ta ne začne veljati. Institucija, ki delegiranemu aktu nasprotuje, navede razloge za to.

Člen 60

Postopek v odboru

1.           Komisiji pomaga odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar je treba mnenje odbora v skladu z odstavkoma 2 in 3 pridobiti s pisnim postopkom, se navedeni postopek zaključi brez rezultata, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali to zahteva (…) [število članov] (… večina) [opredeliti večino: navadna večina, dvotretjinska večina itn.] članov odbora.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 61

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

Priloga I Predloga za operativni program

Poglavje Oddelek Pododdelek || Opis/Pripombe || Obseg (znaki)

1 Opredelitev || Namen tega oddelka je le opredeliti zadevni program. V tem oddelku je treba jasno navesti naslednje: državo članico ime operativnega programa CCI || 200

2 Oblikovanje programov || ||

2.1 Situacija || Opredelitev in utemeljitev materialne deprivacije, ki jo je treba obravnavati. || 4 000

|| Navedba vrste materialne deprivacije v okviru operativnega programa. || 200

2.x. Obravnavana materialna deprivacija X || Za vsako vrsto materialne deprivacije, ki jo je treba obravnavati, je treba zagotoviti en oddelek (in ustrezne pododdelke). ||

2.x.1 Opis || Opis glavnih značilnosti in ciljev materialne pomoči, ki jo je treba zagotoviti, ter ustreznih spremljevalnih ukrepov. || 4 000

2.x.2. Nacionalne sheme || Opis nacionalnih shem, ki jih je treba podpreti. || 2 000

2.4 Drugo || Kakršne koli druge potrebne informacije. || 4 000

3 Izvajanje || ||

3.1. Opredelitev najbolj ogroženih || Opis mehanizma, ki določa merila za upravičenost najbolj ogroženih oseb, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije. || 2 000

3.2 Izbira dejavnosti || Merila za izbor dejavnosti in opis izbirnega mehanizma, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije. || 2 000

3.3. Izbira partnerskih organizacij || Merila za izbiro partnerskih organizacij, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije. || 2 000

3.4. Dopolnjevanje z ESS || Opis mehanizma za zagotovitev dopolnjevanja z ESS. || 4 000

3.5. Institucionalna ureditev || Opis izvedbenih določb operativnega programa, ki zajema opredelitev organa upravljanja, organa za potrjevanje, kadar je to primerno, revizijskega organa in organa, ki mu bo Komisija opravila plačila. || 4 000

3.6. Spremljanje in ocenjevanje || V tem pododdelku je treba opisati, kako se bo spremljalo izvajanje programa. Zlasti je treba pojasniti, kako se bodo kazalniki uporabljali za spremljanje izvajanja programa. Kazalniki vključujejo finančne kazalnike, ki se nanašajo na dodeljene odhodke, in kazalnike učinka, ki se nanašajo na podprte dejavnosti. || 4 000

3.7. Tehnična pomoč || Opis načrtovane uporabe tehnične pomoči v skladu s členom X(2), vključno z ukrepi za krepitev upravne zmogljivosti upravičencev v zvezi z dobrim finančnim poslovodenjem dejavnosti. || 4 000

4. FINANČNI NAČRT || Ta oddelek mora zajemati: (1)        tabelo, v kateri je v skladu s členom 18 za vsako leto določen znesek finančnih sredstev, predvidenih za pomoč iz Sklada, in sofinanciranje; (2)        tabelo, ki za celotno programsko obdobje določa znesek vseh finančnih sredstev pomoči iz operativnega programa po vrsti obravnavane materialne deprivacije ter ustrezne spremljevalne ukrepe. || besedilo: 1 000 podatki v obliki CSV ali XLS

|| ||

|| ||

Oblika za finančne podatke (oddelek 4):

4.1 .1. Finančni načrt operativnega programa z letno obveznostjo Sklada in ustreznim nacionalnim sofinanciranjem v operativnem programu (v EUR)

|| Skupaj || 2014 || 2015 || …. || 2020

Sklad (a) || || || || ||

Nacionalno sofinanciranje (b) || || || || ||

Javni upravičeni odhodki (c) = (a) + (b) || || || || ||

Stopnja sofinanciranja* (d) = (a) / (c) || ||

* Ta stopnja se lahko zaokroži na najbližjo celo število v tabeli. Natančna stopnja, uporabljena za povrnitev odhodkov, je razmerje (d).

4.1.2. Finančni načrt, ki določa znesek skupnih finančnih sredstev pomoči iz operativnega programa za vrsto obravnavane materialne deprivacije ter ustrezne spremljevalne ukrepe (v EUR)

Področje ukrepanja || Javni upravičeni odhodki || || || ||

Skupaj || || || || ||

Tehnična pomoč || || || || ||

Pomanjkanje hrane || || || || ||

Od tega spremljevalni ukrepi || || || || ||

Brezdomstvo || || || || ||

Od tega spremljevalni ukrepi || || || || ||

Materialna deprivacija otrok || || || || ||

Od tega spremljevalni ukrepi || || || || ||

PRILOGA II

Letna razdelitev odobritev za prevzem obveznosti za obdobje 2014–2020

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja v okviru ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Določbe glede spremljanja in poročanja

              2.2.    Sistem upravljanja in nadzora

              2.3.    Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2.    Ocenjeni učinek na odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

              3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjeni učinek na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim

1.2.        Zadevna področja ABM/ABB[10]

4 Zaposlovanje in socialne zadeve

0406 Najbolj ogrožene osebe

1.3.        Vrsta predloga/pobude

§ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[11].

¨ Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nadaljevanje obstoječega ukrepa z novo usmeritvijo.

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Sklad spodbuja socialno kohezijo v Uniji, tako da prispeva k doseganju ciljev zmanjšanja revščine iz strategije Evropa 2020.

1.4.2.     Specifični cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB

Specifični cilj št. 1

Program poleg splošnega cilja prispeva k doseganju specifičnega cilja odpravljanja najhujših oblik revščine v Uniji z zagotavljanjem pomoči, ki ni finančna, najbolj ogroženim osebam.

Zadevne dejavnosti AMB/ABB

0406 Najbolj ogrožene osebe

1.4.3.     Pričakovani izid in učinki

Navedite, kakšne posledice naj bi imel predlog/pobuda na upravičence / ciljne skupine.

Novi instrument bo državam članicam omogočil, da pomagajo približno dvema milijonoma najbolj ogroženih oseb več na leto, kar bo pozitivno učinkovalo na zdravstveno stanje teh ljudi, socialno vključenost, zaposlovanje in trg dela. Vendar pa se pričakuje, da bo socialni učinek Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim še večji.

1.       Vzpostavitev platforme, s pomočjo katere si bodo uporabniki lahko izmenjali informacije in izkušnje, bo prinesla pomembne koristi za mnoge zainteresirane strani v smislu postopkov.

2.       Na dejstvih temelječe ter srednje- do dolgoročno usmerjeno izvajanje Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim s pomočjo operativnih programov bo tudi spodbudilo dialog med različnimi skupinami zainteresiranih strani in podprlo strateški pristop v prihodnosti. Izboljšanje mehanizmov uresničevanja (zlasti poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena) bi moralo zagotoviti nadaljnjo ustreznost učinkov procesa. Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim bo instrument za olajšanje praktičnega dialoga med evropskimi prednostnimi nalogami in politikami socialne kohezije.

1.4.4.     Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Institucije, ki dejansko razdeljujejo materialno pomoč, se v veliki meri zanašajo na prostovoljno delo in donacije. Zato bi se bilo treba čim bolj izogniti nalaganju velikih obveznosti poročanja takim organizacijam. Vendar je mogoče pričakovati, da bodo morale te organizacije o svojem delu obvestiti ne samo Komisijo, ampak tudi druge donatorje in prostovoljce, tako da bodo ohranile njihovo motivacijo. O predlaganih kazalnikih se je razpravljalo s krovnimi organizacijami na evropski ravni in so se šteli za primerne in realne.

Prvi sklop kazalnikov v zvezi z obsegom uporabljenih virov je naslednji:

(1) prispevki v naravi iz programa;

(2) finančni viri, razčlenjeni glede na njihov izvor (EU in drugi viri).

Drugi sklop skupnih kazalnikov navaja obseg zagotovljene pomoči in zadeva število razdeljenih paketov; pripravljenih/razdeljenih obrokov in število najbolj ogroženih oseb, ki jim je bila zagotovljena pomoč.

Te podatke Komisiji pošljejo organi upravljanja v letnem poročilu o izvajanju.

To osnovno letno poročanje bo dopolnjeno s strukturiranimi raziskavami. Te raziskave bo Komisija sama naročila vsaj dvakrat v obdobju izvajanja. Zagotovile bodo vpogled o prejemnikih, tj. ali prevladuje določena starostna skupina ali manjšina itd., oceno pomena prispevkov v naravi, razen blaga, npr. prostovoljno delo in storitve, in vpogled o učinkih programa nanje. Pričakuje se, da bodo te informacije zagotovljene le na podlagi informiranega ugibanja, saj bi anonimnost v več primerih lahko bila predpogoj, da stranka lahko sprejme pomoč.

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Predviden program bi prispeval k cilju Unije za socialno kohezijo. Pravna podlaga predlaganega novega instrumenta je tretji odstavek člena 175 PDEU, ki določa posebne dejavnosti zunaj strukturnih skladov.

Leta 2010 je bila skoraj četrtina vseh Evropejcev (116 milijonov) na pragu tveganja revščine ali socialne izključenosti. Raven revščine in socialne izključenosti ni enotna po vsej EU. Na splošno so težave večje v vzhodnih in južnih državah članicah. Gospodarska kriza (ki je povezana s pritiski fiskalne konsolidacije v zvezi z dinamiko državnega dolga) je poleg poslabšanja že prej obstoječih ravni revščine in socialne izključenosti zmanjšala tudi sposobnost številnih držav članic, da ohranijo socialne odhodke in naložbe na ravneh, ki zadostujejo za preobrat tega negativnega gibanja.

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja Evropske unije

Strategija Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast temelji na uravnoteženi viziji gospodarske rasti in socialnega napredka na podlagi ambicioznih ciljev na področju zaposlovanja, izobraževanja in zmanjšanja revščine. Revščina in socialna izključenost sta veliki oviri za doseganje ciljev strategije Evropa 2020.

Predlagani instrument bo z obravnavanjem osnovnih potreb pomagal zmanjšati revščino in socialno izključenost oseb, ki se znajdejo v situacijah, v katerih so izpostavljeni hudi deprivaciji. Z omogočanjem najbolj ogroženim članom družbe, da ohranijo dostojanstvo in človeški kapital, bo prispeval h krepitvi socialnega kapitala in socialne kohezije v njihovih skupnostih.

Zato je v zvezi s tem potrebno ukrepanje na ravni EU glede na raven in naravo revščine in socialne izključenosti v Uniji, ki ju je gospodarska kriza še poslabšala, in negotovost glede zmožnosti vseh držav članic, da ohranijo zadostno raven socialnih odhodkov za zagotovitev, da se socialna kohezija dodatno ne zmanjša in da se dosežejo cilji strategije Evropa 2020.

1.5.3.     Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

Gre za nov instrument, vendar so izkušnje iz programa pomoči za najbolj ogrožene osebe (MDP) pomembne. S pričakovanim pomanjkanjem intervencijskih zalog je torej izginila prvotna utemeljitev programa MDP, ki se z zaključkom letnega načrta za leto 2013 ne bo več nadaljeval. Vendar je z leti shema postala pomemben vir zalog za organizacije, ki delujejo v neposrednem stiku z najrevnejšimi ljudmi naše družbe in jim zagotavljajo hrano. Povzetek pridobljenih izkušenj je na voljo v oceni učinka, priloženi temu predlogu.

1.5.4.     Skladnost in možnost dopolnjevanja z drugimi relevantnimi instrumenti

Predlagani Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim bo podprt z zneskom v višini 2 500 000 000 EUR iz strukturnih skladov v okviru cilja naložbe za rast in delovna mesta s skupnimi viri v višini 327 115 655 850 EUR. Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim se šteje za del deleža strukturnih skladov, dodeljen ESS. Dopolnjeval bo že obstoječe instrumente kohezijske politike in se ne bo prekrivalo z njimi, saj bo zagotovil začasne sanacijske ukrepe, ki bodo najbolj ogroženim članom družbe pomagali pri izhodu iz revščine.

Predlagani instrument lahko skupaj z drugimi vrstami pomoči, ki se lahko sofinancirajo zlasti iz ESS, pomaga tudi izboljšati zaposljivost končnih upravičencev, da bodo lahko prispevali h gospodarstvu.

1.6.        Trajanje ukrepa in finančnih posledic

§ Časovno omejen predlog/pobuda:

– §   trajanje predloga/pobude od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020,

– §   finančne posledice med letoma 2014 in 2022.

¨ Časovno neomejen predlog/pobuda:

– izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi polno delovanje.

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[12]

¨ Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

– ¨  izvajalske agencije,

– ¨  organe, ki jih ustanovita Skupnosti[13],

– ¨  nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨  osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

§ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Določbe glede spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje.

Organi upravljanja bodo predložili letna poročila o izvajanju. Ta poročila temeljijo na podatkih in zajemajo skupne kazalnike, ki so opredeljeni v oddelku 1.4.4. To poročanje bodo spremljala strukturirane raziskave in ocene, ki jih naroči Komisija na sredini in ob koncu programskega obdobja. Na dvostranskih sestankih za letni pregled se bo preučil napredek pri izvajanju vsakega programa.

2.2.        Sistem upravljanja in nadzora

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

Sistem upravljanja in nadzora je v veliki meri prevzet iz kohezijske politike. Čeprav je ta shema financiranja drugačna od kohezijske politike v smislu končnih prejemnikov in izvajalskih partnerjev, se pričakuje, da bodo dejavniki tveganja podobni, zlasti ESS. Glavni vir napak v ESS v tekočem programskem obdobju je povezan z upravičenostjo (58 % vseh skupnih določljivih napak), vprašanji točnosti (7 %) in vprašanji revizijske sledi (35 %). Za obravnavo teh vprašanj so pravila za upravičenost v celoti določena v osnutku uredbe, bolj pa se uporabljajo pavšalne stopnje, določene v sami uredbi. Dejavnik, ki povečuje tveganja, pa je, da je dostava pomoči končnim prejemnikom odvisna zlasti od nevladnih organizacij in organizacij civilne družbe, od katerih imajo nekatere pomanjkljivo upravo in se opirajo predvsem na prostovoljno delo. Računsko sodišče je to vprašanje že obravnavalo v zvezi s programom MDP v svojem poročilu za leto 2009. Za take organizacije bo še naprej možno omejiti vire, dodeljene za materialno pomoč, ki jo centralno nabavijo organi upravljanja, in plačila pavšalnih stopenj.

2.2.2.     Načrtovani načini nadzora

V skladu z načelom deljenega upravljanja so predvsem države članice prek svojih sistemov upravljanja in nadzora odgovorne za izvajanje in nadzor svojih operativnih programov. Države članice bodo za svoje operativne programe imenovale organ upravljanja, organ za potrjevanje in funkcionalno neodvisen revizijski organ. Komisija je pooblaščena za izvajanje revizij, osredotočenih na vprašanja, povezana z dobrim finančnim poslovodenjem, da bo lahko ocenila delovanje Sklada, skupaj z možnostjo za prekinitve, začasno zaustavitev in finančne popravke.

V kohezijski politiki so stroški nalog, ki se nanašajo na nadzor (na nacionalni in regionalni ravni, brez stroškov za Komisijo), ocenjeni na približno 2 % skupnega financiranja. Ti stroški so povezani z naslednjimi področji nadzora: na nacionalno usklajevanje in pripravo programov se jih nanaša 1 %, 82 % se jih nanaša na upravljanje programov, 4 % na certificiranje in 13 % na revizijo.

V primerjavi s kohezijsko politiko pa bi številni dejavniki morali prispevati k zmanjšanju ravni napak in stroškov nadzora. Novi program bo osredotočen na samo tri področja ukrepanja. V veliki meri se izkoristijo poenostavljene možnosti obračunavanja stroškov. Zaradi narave dejavnosti in ciljnih skupin končni prejemniki ne bodo predmet revizije, razen če se pri oceni tveganja ugotovi posebno tveganje nepravilnosti ali goljufije. Skupaj bi morali ti dejavniki zmanjšati upravno breme za upravičence, znižati stopnje napak, povečati zanesljivosti in s tem prispevati k zmanjšanju stroškov nadzora.

Trenutna stopnja napak GD EMPL (stopnja napake Računskega sodišča) je 2,2 %. Ocenjuje se, da bi morali zgoraj navedeni dejavniki zagotoviti zmanjšanje za 1 %, tako da bi končna pričakovana stopnja napak v programu znašala 1,2 %.

2.3.        Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Službe strukturnih skladov so skupaj z uradom OLAF vzpostavile skupno strategijo za preprečevanje goljufij, ki predvideva vrsto ukrepov, ki jih bodo Komisija in države članice izvajale za preprečevanje goljufij pri strukturnih ukrepih na podlagi deljenega upravljanja. Ta skupna strategija za preprečevanje goljufij se bo uporabljala tudi za Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim.

Poleg tega predlog vključuje izrecno zahtevo za uvedbo takih ukrepov v skladu s členom 32(4). To bi moralo okrepiti ozaveščenost glede goljufij v državah članicah med vsemi organi, ki so vključeni v upravljanje in nadzor Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim in tako zmanjšati tveganje goljufij.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [poimenovanje……………………...……….] || dif./ nedif. ([14]) || držav Efte[15] || držav kandidatk[16] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

1 Pametna in vključujoča rast Nov razdelek za obdobje 2014–2020 || 04.06.00.00 Najbolj ogrožene osebe || Dif. || /NE || NE || NE || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [Razdelek…………………………………..] || dif./ nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

|| [XX.YY.YY.YY] || || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE

3.2.        Ocenjeni učinek na odhodke

3.2.1.     Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: || Številka 1 || Pametna in vključujoča rast

GD EMPL || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice || prevzete obveznosti || (1) || 343,957 || 349,166 || 353,425 || 356,742 || 359,925 || 362,704 || 365,331 || 2 491,250

plačila || (2) || 274,038 || 277,152 || 277,152 || 277,152 || 277,152 || 277,152 || 277,152 || 1 936,950

Številka proračunske vrstice || prevzete obveznosti || (1a) || || || || || || || ||

plačila || (2a) || || || || || || || ||

Odobritve upravne narave, ki se financirajo  iz sredstev nekaterih specifičnih programov[17] || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice || || (3) || 1,250 || 1,250 || 1,250 || 1,250 || 1,250 || 1,250 || 1,250 || 8,750

Odobritve za DG EMPL SKUPAJ[18] || prevzete obveznosti || =1+1a +3 || 345,207 || 350,416 || 354,675 || 357,992 || 361,175 || 363,954 || 366,581 || 2 500,000

plačila || =2+2a +3 || 275,288 || 278,402 || 278,402 || 278,402 || 278,402 || 278,402 || 278,402 || 1 945,700

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || (4) || || || || || || || ||

plačila || (5) || || || || || || || ||

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || ||

Odobritve za RAZDELEK <….> večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || =4+ 6 || || || || || || || ||

plačila || =5+ 6 || || || || || || || ||

Če predlog/pobuda vpliva na več razdelkov:

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || (4) || || || || || || || ||

plačila || (5) || || || || || || || ||

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || ||

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek) || prevzete obveznosti || =4+ 6 || || || || || || || ||

plačila || =5+ 6 || || || || || || || ||

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

GD EMPL ||

Ÿ Človeški viri || 1,016 || 1,016 || 1,016 || 1,016 || 1,016 || 1,016 || 1,016 || 7,112

Ÿ Drugi upravni odhodki || || || || || || || ||

GD EMPL SKUPAJ || odobritve || 1,016 || 1,016 || 1,016 || 1,016 || 1,016 || 1,016 || 1,016 || 7,112

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (prevzete obveznosti SKUPAJ = plačila skupaj) || 1,016 || 1,016 || 1,016 || 1,016 || 1,016 || 1,016 || 1,016 || 7,112

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto N[19] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || || || || || || || ||

plačila || || || || || || || ||

3.2.2.     Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

– ¨  Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: Izvajanje Sklada bo temeljilo na deljenem upravljanju. Medtem ko Uredba določa strateške prednosti na ravni EU, je dejansko vsakodnevno upravljanje dodeljeno organom upravljanja. Komisija sicer predlaga skupne kazalnike, dejanske cilje pa bodo na ravni operativnih programov predlagale države članice v dogovoru s Komisijo. Zato ni mogoče navesti ciljev glede realizacij, ker bodo programi predmet priprave, pogajanj in dogovora v letih 2013/2014.

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta realizacije[20] || povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1[21]… || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za specifični cilj št. 1 || || || || || || || || || || || || || || || ||

SPECIFIČNI CILJ št. 2… || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za specifični cilj št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || ||

STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || || || || || || || || ||

3.2.3.     Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

3.2.3.1.  Povzetek

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za upravne zadeve.

– þ  Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 1,016 || 1,016 || 1,016 || 1,016 || 1,016 || 1,016 || 1,016 || 7,112

Drugi upravni odhodki || || || || || || || ||

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 1,016 || 1,016 || 1,016 || 1,016 || 1,016 || 1,016 || 1,016 || 7,112

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[22] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 0,128 || 0,128 || 0,128 || 0,128 || 0,128 || 0,128 || 0,128 || 0,896

Drugi odhodki upravne narave || 1,122 || 1,122 || 1,122 || 1,122 || 1,122 || 1,122 || 1,122 || 7,854

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 1,250 || 1,250 || 1,250 || 1,250 || 1,250 || 1,250 || 1,250 || 8,750

SKUPAJ || 2,266 || 2,266 || 2,266 || 2,266 || 2,266 || 2,266 || 2,266 || 15,862

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

– þ  Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020

Ÿ Načrt delovnih mest (za uradnike in začasne uslužbence)

04 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 8 || 8 || 8 || 8 || 8 || 8 || 8

XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || ||

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[23]

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || || || || || || ||

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || ||

04 01 04 01 [24] || – na sedežu[25] || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2

– na delegacijah || || || || || || ||

XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

SKUPAJ || 10 || 10 || 10 || 10 || 10 || 10 || 10

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || Prispevanje k analizi, pogajanjem, spremembi in pripravi za odobritev predlogov za programe in projekte v državah članicah. Prispevanje k upravljanju, spremljanju in ocenjevanje izvajanja odobrenih programov in projektov. Zagotavljanje skladnosti s pravili, ki urejajo programe.

Zunanje osebje || Enako in/ali upravna podpora.

3.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– ¨  Predlog/pobuda je skladna z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

– ¨  Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

– ¨  Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[26].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || Skupaj

Navedite organ sofinanciranja || || || || || || || ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||

3.3.        Ocenjeni učinek na prihodke

– ¨  Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– ¨         na lastna sredstva,

– ¨         na razne prihodke.

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov: || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Učinek predloga/pobude[27]

Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6)

Člen …………. || || || || || || || ||

Za razne namenske prihodke navedite zadevne proračunske vrstice.

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

[1]               UL L, , str. .

[2]               UL L, , str. .

[3]               UL L, , str. .

[4]               UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[5]               UL L, , str.

[6]               UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[7]               UL L 118, 12.5.2010, str. 1.

[8]               UL L 53, 23.2.2002, str. 1.

[9]               UL L 347, 11.12.2006, str.1.

[10]             ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[11]             Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 51(2)(a) ali (b) finančne uredbe.

[12]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[13]             Organi iz člena 200 finančne uredbe.

[14]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[15]             EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[16]             Države kandidatke in, če je primerno, potencialne države kandidatke Zahodnega Balkana.

[17]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[18]             Ta sredstva so del strukturnih skladov v okviru cilja naložb za rast in delovna mesta s skupnimi obveznostmi v višini 327 115 655 850 EUR. Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim se šteje za del deleža strukturnih skladov, dodeljenega ESS.

[19]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[20]             Realizacije so proizvodi in storitve, ki bodo dobavljeni (npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest itd.).

[21]             Kakor je opisano v oddelku 1.4.2. „Specifični cilji …“.

[22]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[23]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[24]             V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[25]             Predvsem strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[26]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[27]             Za tradicionalna lastna sredstva (carine, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.