13.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 277/18

—

podpira zahtevo po celostnih strategijah trajnostnega razvoja mest, horizontalnem in vertikalnem sodelovanju v participativnem sistemu upravljanja, ki upošteva raznolikost mest in pomen socialnih inovacij in načrtovanja, usmerjenega v prihodnost;

—

poudarja, da so zaradi vse večjih ekonomskih in socialnih razlik v naši družbi nujno potrebne naložbe v izobraževanje, ki je od zgodnjega otroštva dostopno vsem, v vključujoče trge dela, vseživljenjsko učenje, politiko aktivnega vključevanja in pravične plače, ki omogočajo izpolnjevati potrebe ter so enake za moške in ženske;

—

opozarja, da je treba zagotavljati storitve za izpolnjevanje temeljnih potreb družbe, kot je dostop do stanovanj, otroških jasli in vrtcev, območij, kjer se lahko otroci varno igrajo in razvijajo, ter odpraviti ovire za ljudi, ki želijo ustvariti ali povečati svojo družino;

—

opozarja na izzive, povezane s podnebnimi spremembami, in na potrebo po zmanjšanju porabe energije z energetsko predelavo in večjo energetsko učinkovitostjo, povezanimi sistemi, razširitvijo odprtih in zelenih površin, novimi načini gradnje ter zanesljivimi oblikami mobilnosti, ki spodbujajo zdravje in ne vplivajo na vire;

—

poudarja pomen kulture in kreativnosti, ne le za gospodarsko rast, temveč zlasti za ustvarjanje kakovostnega življenja, dejanske demokracije, miru in vzajemnega spoštovanja;

—

poudarja temeljni pomen participativnih dejavnikov pri oblikovanju politike;

—

meni, da so potrebna raznolika prizadevanja evropskih institucij v podporo mest kohezije ter poziva k jasni opredelitvi v naslednjem obdobju financiranja za podporo mestom, ki zajema močno urbano razsežnost, prožnost pri uporabi sredstev in osrednjo vlogo lokalne ravni pri izvajanju kohezijske politike;

—

podpira nadaljnji razvoj trajnostnih finančnih instrumentov v strukturni politiki, ki so kreativni in stabilni mehanizmi financiranja.

Poročevalka

Hella DUNGER-LÖPER (DE/PES), pooblaščena ministrica dežele Berlin za zvezne in evropske zadeve

1.

izraža zadovoljstvo, da je dansko predsedstvo EU Odbor zaprosilo za pripravo tega mnenja in aktivno sodelovalo na 5. vrhu regij in mest na temo Evropsko mestno tkivo v 21. stoletju, ki je bil 22. in 23. marca 2012 v Københavnu, s čimer je priznalo prispevek mest in regij k evropskemu povezovanju in njihovo osrednjo vlogo pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020;

2.

se z zanimanjem seznanja s poročilom Evropske komisije Mesta v prihodnosti – Izzivi, vizije, nadaljnje poti (oktober 2011) in se strinja z vizijo mesta v prihodnosti iz tega poročila „kot središča velikega družbenega napredka z visoko stopnjo socialne kohezije, družbeno uravnoteženimi stanovanjskimi možnostmi ter socialnimi, zdravstvenimi in vsem dostopnimi izobraževalnimi storitvami; temelja demokracije, kulturnega dialoga in raznovrstnosti, središča zelene, ekološke ali okoljske prenove; središča, ki privablja in spodbuja ekonomsko rast“;

3.

se strinja z zaskrbljenostjo, izraženo v poročilu, glede prihodnosti mest zaradi nevarnosti, ki jih predstavljajo demografske spremembe, upadajoča rast in oslabljene povezave med gospodarsko rastjo, zaposlenostjo in družbenim napredkom. Prihodnost mest ogrožajo tudi naraščajoče razlike v dohodkih, vse večja polarizacija in segregacija družbe ter naraščajoče število „družbenih osipnikov“, širjenje mest in vse večji pritisk na mestne ekosisteme;

4.

poudarja, da lahko Evropska unija kot celota cilje strategije Evropa 2020 doseže le, če so mesta kot središča družbenih in gospodarskih inovacij sposobna prispevati k pametni, vključujoči in trajnostni rasti ter k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji;

5.

zato podpira poročilo Mesta v prihodnosti, ki priporoča, da je treba mesta krepiti s spodbujanjem trajnostnih lokalnih struktur za ustvarjanje odpornega in vključujočega gospodarstva, z izkoriščanjem potenciala različnih generacij ter družbenogospodarske, kulturne in etične raznovrstnosti, z bojem proti socialni izključenosti in pomanjkanju z boljšimi stanovanjskimi razmerami, celostnimi strategijami za reševanje okoljskih in energetskih vprašanj, ohranitvijo in oblikovanjem privlačnih odprtih javnih površin, spodbujanjem trajnostnih, vključujočih in zdravih prometnih sistemov in spodbujanjem uravnoteženega teritorialnega razvoja;

6.

podpira zahtevo po celostnih strategijah trajnostnega razvoja mest, horizontalnem in vertikalnem sodelovanju v participativnem sistemu upravljanja, ki vključuje vse ravni in politična področja ter upošteva raznolikost mest in pomen socialnih inovacij in načrtovanja, usmerjenega v prihodnost;

7.

opozarja na Københavnsko izjavo Odbora regij z dne 23. marca 2012, ki se zavzema za bolj zelena, bolj vključujoča in gospodarsko bolj konkurenčna mesta ter v zvezi s tem poziva institucije EU k regionalizaciji strategije Evropa 2020, zadostni finančni podpori za obsežno urbano politiko, dodelitvi večje vloge teritorialnemu sodelovanju med evropskimi mesti ter okrepitvi vloge mest in regij v pripravi evropskih politik, poglobitvi procesa decentralizacije v državah članicah EU ter k večji finančni avtonomiji mest in regij;

8.

opozarja na mnenje Pomen oživljanja mest za prihodnji razvoj mest v Evropi z dne 10. junija 2010, v katerem Odbor poziva k okrepitvi urbane razsežnosti na vseh političnih področjih Evropske unije.

9.

opozarja, da mesta vedno odražajo družbene razmere. Oblika mest v prihodnosti in kakovost življenja v njih bosta odvisni od odločitev in razvoja na gospodarskem in socialnem področju na vseh ravneh politične in ekonomske odgovornosti;

10.

ugotavlja, da pomen mest za Evropsko unijo daleč presega ekonomske in demografske dejavnike. Lepa in pametna mesta, ki so hkrati tudi energetsko učinkovita, gospodarna z viri, zelena in vključujoča, so podlaga za skladno in solidarno skupno življenje v naši družbi;

11.

opozarja, da so mesta zaradi družbenih in gospodarskih odnosov tesno in neločljivo povezana s svojo okolico in so zato tudi pomembna za uravnotežen teritorialni razvoj;

12.

v zvezi s tem poudarja, da dosedanje strogo razlikovanje med mestom in podeželjem ni več v skladu z nalogami, ki se bodo pojavljale v prihodnosti, zato ga je treba nadomestiti s pristopom, ki upošteva interakcije med območji na podlagi njihove funkcionalnosti in medsebojne povezanosti;

13.

poudarja, da se evropska mesta v primerjavi z drugimi mesti na svetu odlikujejo po demokratični samoodločbi, močni civilni družbi, socialni vključenosti, učinkovitim razmerjem med zasebnim in javnim področjem, zagotavljanju svobode in emancipacije ter močni urbanistični kulturi;

14.

opaža, da sta deindustrializacija in globalizacija spodkopali pomembne temelje za socialno in ekonomsko vključevanje. Tako bogatejša kot revnejša območja stremijo k novim strategijam za okrepitev socialne kohezije, ki so doslej dokaj neuspešno zavirale nagibanje k družbeno-prostorski diferenciaciji. Nasprotno, socialne razlike in segregacija so se kljub tem prizadevanjem marsikje še povečale in ostajajo velik izziv za skupno življenje v mestih;

15.

opozarja, da so zaradi vse večjih ekonomskih in socialnih razlik v naši družbi nujno potrebne naložbe v izobraževanje, ki je od zgodnjega otroštva dostopno vsem, v vključujoče trge dela, vseživljenjsko učenje, politiko aktivnega vključevanja in pravične plače, ki omogočajo izpolnjevati potrebe ter so enake za moške in ženske. Poudarja, da sta pri tem ključnega pomena gospodarski razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest v mestih;

16.

izraža zaskrbljenost, ker so se ti problemi še poglobili v nekaterih metropolah, kar je povzročilo nasilne proteste, izražajo pa tudi nezaupanje številnih državljanov v politične institucije;

17.

opozarja na lokalne posledice demografskih sprememb in staranja prebivalstva, ki ustvarja nove zahteve v zvezi s socialno infrastrukturo in javnim prostorom. Zaradi vse večje revščine v starosti se pojavlja potreba po trajnostnih sistemih socialne varnosti in storitvah, ki so dostopne državljanom, upoštevajo kulturne posebnosti in so cenovno dosegljive;

18.

v zvezi s tem poudarja, da bo Evropa kljub trenutno izredno visoki brezposelnosti mladih v prihodnjih desetletjih odvisna od mladih priseljencev za ustvarjanje gospodarske rasti in omilitev posledic staranja prebivalstva za socialne in zdravstvene sisteme. Pogoj za priseljevanje so odprta in privlačna mesta. Vendar pa so bili priseljenci in etnične manjšine v mestih doslej pogosto zelo prikrajšani pri dostopu do izobraževanja, dela, stanovanj in zdravstvene oskrbe. Zato so učinkovite lokalne strategije za vključevanje pomembna sestavina migracijske politike, usmerjene v prihodnost;

19.

opozarja, da je treba zagotavljati storitve za izpolnjevanje temeljnih potreb družbe, kot je dostop do stanovanj, otroških jasli in vrtcev, območij, kjer se lahko otroci varno igrajo in razvijajo, ter odpraviti ovire za ljudi, ki želijo ustvariti ali povečati svojo družino. Zato je treba podpreti vse ukrepe za pozitiven demografski razvoj;

20.

opozarja na izzive, povezane s podnebnimi spremembami, in na potrebo po zmanjšanju porabe energije z energetsko predelavo in večjo energetsko učinkovitostjo, povezanimi sistemi, razširitvijo odprtih in zelenih površin, novimi načini gradnje ter zanesljivimi oblikami mobilnosti, ki spodbujajo zdravje in ne vplivajo na vire;

21.

ocenjuje, da kultura in kreativnost nista pomembni samo za gospodarsko rast, temveč zlasti za ustvarjanje kakovostnega življenja, dejanske demokracije, miru in vzajemnega spoštovanja. Urbana kultura zajema tudi ohranjanje urbanistične kulture gradnje, visokokakovosten javni prostor, ki je dostopen vsem, ter upoštevanje krajevnih in regionalnih posebnosti;

22.

poudarja temeljni pomen participativnih dejavnikov v oblikovanju politike, da se pridobita zaupanje in sodelovanje državljanov ter okrepi socialna kohezija. Tako sodelovanje državljanov je mogoče le, če mestne uprave svoje odločitve in ukrepe utemeljujejo na odprt in pregleden način;

23.

meni, da so potrebna raznolika prizadevanja evropskih institucij v podporo mest s programi pomoči in pobudami, saj so občine brez ustreznih lastnih finančnih sredstev odvisne od te podpore;

24.

izraža zaskrbljenost, ker se je kljub izjavam o nameri v leipziški listini in političnemu procesu, povezanim z njo, prizadevanje držav članic za mestno politiko v zadnjih letih prej zmanjšalo kot povečalo. To se kaže v tem, da vprašanj mestne politike doslej skoraj ni bilo mogoče prednostno obravnavati na ustreznih političnih področjih, kot so zaposlovanje, okolje, izobraževanje in znanost ter stanovanjska problematika. Ta problem se odraža tudi v manjših proračunih, ki se namenjajo programom pomoči v zvezi z mestno politiko. Zato je treba na ravni EU čim prej zagotoviti sredstva, ki mestom omogočajo, da se prožno odzivajo na te različne probleme;

25.

izraža zaskrbljenost, ker imajo občine v večini držav članic na razpolago katastrofalno nizka sredstva, kar se glede na prednostne naloge nacionalnih proračunskih politik ne bo izboljšalo brez spremembe pristopa držav članic;

26.

opaža, da glede na velike socialne, ekonomske in ekološke nevarnosti dosedanja prizadevanja nikakor ne zadostujejo za pripravo evropskih mest na izzive v prihodnosti, da bodo kot konkurenčna, lepa in pametna središča, ki so tudi energetsko učinkovita, gospodarna z viri, zelena in vključujoča in kjer se odvijajo socialne inovacije, lahko veliko prispevala h krepitvi socialne, ekonomske in teritorialne kohezije Evropske unije in k uresničitvi ciljev strategije Evropa 2020.

27.

glede na družbene izzive pričakuje, da si vse ravni politične odgovornosti želijo močna, demokratično avtonomna mesta kot temelj evropske družbe. Močna in učinkovita lokalna demokracija, ki se odziva na potrebe državljanov, lahko odločilno prispeva k ponovni pridobitvi zaupanja v institucije predstavniške demokracije na vseh ravneh;

28.

ponovno poziva k pristopu do družbenega razvoja, ki ne meri le bruto domačega proizvoda (BDP), temveč resno jemlje skrbi in potrebe državljanov ter jih v večji meri upošteva pri načrtovanju programov in ukrepov;

29.

pričakuje, da bodo izvoljeni predstavniki samozavestno in pogumno prevzeli vodilno vlogo na vseh političnih ravneh ter zagotavljali mirno in solidarno skupno življenje. Pametno, vključujočo in trajnostno rast je mogoče doseči le v miru ter dejanski solidarnosti, ki presega meje. K temu spada aktivna kultura sprejemanja priseljencev, vključno s spodbujanjem medkulturnih sposobnosti v javnih upravah in institucijah. Zajema pa tudi jasno in razločno opredelitev za varstvo beguncev in oseb, ki so žrtve političnega pregona in diskriminacije zaradi svojega porekla, vere, spolne usmerjenosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja;

30.

poudarja pomen celostnih lokalnih strategij za usklajeno in učinkovito uporabo sredstev ter poziva k vključitvi in udeležbi vseh ustreznih sektorskih politik. Pomembno je konstruktivno in samoumevno sodelovanje med vsemi političnimi ravnmi in področji, da se državljanom pokaže, da institucije znajo ravnati odgovorno z njihovim zaupanjem in da se zavzemajo za lokalne potrebe;

31.

poziva nosilce odločanja na vseh ravneh, naj se zavzemajo za zdravo in trajnostno mobilnost v mestih in med njimi. Spodbujati je treba javni prevoz na način, ki bo dostopen celotnemu prebivalstvu. Poleg tega poziva nosilce odločanja, naj mesta še naprej razvijajo po zgledu modela evropskega mesta, in sicer s povezovanjem različnih uporab, gostote ter (urbanistične in arhitektonske) kakovosti;

32.

se zavzema za nova prizadevanja, da se izboljša znanje o tehničnih, družbenih, gospodarskih in okoljskih vidikih razvoja mest. To mora izrecno vključevati tudi pomen virtualnega prostora za življenje in delo v mestih in regijah;

33.

poudarja pomen partnerstev med mesti, evropskih omrežij mest, kot je EUROCITIES, ter projektov za transnacionalno medobčinsko sodelovanje v okviru pobud URBACT in INTERREG ter evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, da se izboljšajo znanje in pristopi za ukrepanje na področju politike razvoja mest. Poudarja tudi, da je treba poskrbeti za to, da bo ta izmenjava znanja koristna za oblikovanje politik zlasti na področju strukturnih skladov pa tudi na drugih ustreznih področjih, kot so storitve splošnega gospodarskega pomena, promet in varstvo okolja.

34.

poziva k samoumevni vključitvi mest in regij v strukture Evropske unije na več ravneh in vseh političnih področjih, na katerih se na ravni EU sprejemajo odločitve, ki vplivajo na zmožnost ukrepanja oblasti na podnacionalni ravni;

35.

želi, da se evropske institucije jasno opredelijo za krepitev mest, kar se mora odražati tudi v prednostnih nalogah za prihodnje proračunsko obdobje EU;

36.

ponavlja svoj poziv k takšni politiki strukturne pomoči, ki občinam še naprej omogoča dovolj manevrskega prostora, da lahko izvajajo celosten pristop, ki izhaja iz več skladov, je oblikovan v skladu z lokalnimi prednostnimi nalogami, zajema naložbene in socialne pobude in upošteva lokalne potrebe. Za resnično izvajanje strukturne politike v občinah je treba zmanjšati porabo, povezano z administracijo in nadzorom;

37.

poudarja pomen kohezijske politike kot ključnega instrumenta za krepitev socialne, ekonomske in teritorialne kohezije ter poziva k jasni opredelitvi v naslednjem obdobju financiranja za podporo mestom, ki zajema močno urbano razsežnost, prožnost pri uporabi sredstev in osrednjo vlogo lokalne ravni pri izvajanju. Zaradi temeljnega pomena mest za socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo mora podpora bistveno presegati najnižjo stopnjo 5 %, ki je bila predlagana doslej;

38.

opozarja na pozive v mnenju Odbora regij o predlogu Komisije za Evropski sklad za regionalni razvoj, zlasti k omogočanju prožne uporabe sredstev, ne da bi določene vrste območij imele prednost ali bi bile prikrajšane, da s tem ne bi tvegali izključitve podeželskih in primestnih območij iz podpore ESRR. Različne vrste prednostnih območij, katerim bodo sredstva ESRR namenjena, je treba določiti v okviru procesa načrtovanja, ki poteka v partnerstvu, in se ne smejo opredeliti vnaprej. Prenos nalog na mesta v skladu z instrumentom „celostne teritorialne naložbe“ iz člena 99 splošne uredbe je treba določiti kot možnost in ne kot obveznost;

39.

podpira nadaljnji razvoj trajnostnih finančnih instrumentov v strukturni politiki, ki so poleg javnih subvencij kreativni in stabilni mehanizmi financiranja;

40.

poziva k temu, da morajo mesta in regije imeti ključno vlogo v nadaljnjem razvoju politike EU na področju migracij in vključevanja, ki upošteva osrednjo vlogo lokalne ravni pri vključevanju.

41.

poziva države članice, naj dajo nov zagon svojim prizadevanjem za mestno politiko in v te pobude vključijo tudi politična področja, ki niso povezana s prostorskim načrtovanjem. Trajnostni razvoj mest je odvisen od podpornih okvirnih pogojev, zlasti v zaposlovalni, socialni, izobraževalni in okoljski politiki;

42.

poziva h krepitvi razprave o potrebah po ukrepanju v mestih in z njimi. Sodelovanje mest in aglomeracij je ključnega pomena za kohezijo in uravnotežen razvoj.