29.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/93

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Belorusiji, zlasti tistih z dne 29. marca 2012 (1), 16. februarja 2012 (2), 15. septembra 2011 (3), 12. maja 2011 (4), 10. marca 2011 (5), 20. januarja 2011 (6), 10. marca 2010 (7) in 17. decembra 2009 (8),

—

ob upoštevanju izjave visoke predstavnice EU Catherine Ashton z dne 28. junija 2012 o razmerah v Belorusiji,

—

ob upoštevanju izjave za tisk z dne 22. junija 2012 predstavnice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi o svobodi medijev Dunje Mijatović o prijetju poljsko-beloruskega novinarja Andrzeja Poczobuta,

—

ob upoštevanju pisne izjave parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 523 z dne 26. junija 2012, s katero poziva k izpustitvi poljsko-beloruskega novinarja Andrzeja Poczobuta iz zapora v Belorusiji;

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 1. in 2. marca 2012, s katerimi je izrazil globoko zaskrbljenost glede nadaljnjega slabšanja razmer v Belorusiji,

—

ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Sveta 2012/126/SZVP z dne 28. februarja 2012 o izvajanju Sklepa Sveta 2010/639/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Belorusiji (9),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta o začetku evropskega dialoga o modernizaciji beloruske družbe, sprejetih na 3157. zasedanju Sveta za zunanje zadeve v Bruslju dne 23. marca 2012,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 354/2012 z dne 23. aprila 2012, ki spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih proti Belorusiji (10),

—

ob upoštevanju izjave visoke predstavnice EU Catherine Ashton z 28. februarja 2012 o njeni odločitvi ter odločitvi poljske vlade, da odpokličeta vodjo delegacije EU v Minsku ter poljskega veleposlanika v Belorusiji,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2012/36/SZVP z dne 23. januarja 2012 o spremembi Sklepa Sveta 2010/639/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Belorusiji (11),

—

ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 1857(2012) z dne 25. januarja 2012 o razmerah v Belorusiji, v kateri obsoja sedanje preganjanje pripadnikov opozicije ter nadlegovanje aktivistov civilne družbe, neodvisnih medijev in zagovornike človekovih pravic v Belorusiji,

—

ob upoštevanju poročila visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice z dne 10. aprila 2012 in resolucije sveta Združenih narodov za človekove pravice št. 17/24 s 17. junija 2011 o razmerah na področju človekovih pravic v Belorusiji,

—

ob upoštevanju izjave z vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva, ki je bilo od 7. do 9. maja 2009 v Pragi, in izjave o razmerah v Belorusiji, sprejete dne 30. septembra 2011 na vrhunskem srečanju vzhodnega partnerstva v Varšavi,

—

ob upoštevanju skupne izjave zunanjih ministrov višegrajske skupine, Estonije, Latvije in Litve, sprejete dne 5. marca 2012 v Pragi,

—

ob upoštevanju izjave beloruske nacionalne platforme pri forumu za civilno družbo v okviru vzhodnega partnerstva, sprejete dne 2. marca 2012 v Minsku,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta o Belorusiji, sprejetih dne 20. junija 2011 na 3101. seji Sveta za zunanje zadeve,

—

ob upoštevanju izjave uradnega govorca visoke predstavnice EU Catherine Ashton z 10. aprila 2011 o represivnih ukrepih nad neodvisnimi mediji v Belorusiji,

—

ob upoštevanju člena 19 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, člena 19 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju člena 19 Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948 in deklaracije Združenih narodov o zagovornikih človekovih pravic iz decembra 1998,

—

ob upoštevanju členov 122(5) in 110(4) Poslovnika,

A.

ker je bil Andrzej Poczobut, dopisnik poljskega dnevnika Gazeta Wyborcza, vidni aktivist za pravice beloruske poljske manjšine ter predsednik Sveta Zveze Poljakov v Belorusiji 21. junija 2012 prijet v beloruskem mestu Grodno;

B.

ker je urad javnega tožilstva preiskal stanovanje Andrzeja Poczobuta v Grodnem ter zaplenil gradivo; ker je potem osebje organov pregona preiskalo tudi prostore urada Zveze Poljakov v Grodnem, ki jih uradno najema Andrzej Poczobut, in zaplenil računalniško opremo;

C.

ker je bil Andrzej Poczobut obtožen t. i. obrekovanja predsednika Aleksandra Lukašenka po členu 367 kazenskega zakonika Republike Belorusije zaradi 12 člankov, ki jih je objavil na spletnih straneh „Listina 97“ in „Beloruski partizan“, med drugim o lanskoletnem sodnem postopku proti osebam, ki so podtaknile bombe na podzemni železnici;

D.

ker je Andrzej Poczobut v preteklosti že preživel tri mesece v zaporu in prestaja triletno pogojno zaporno kazen, na katero je bil obsojen zaradi iste obtožbe domnevne žalitve predsednika v članku, ki je bil objavljen v Gazeti Wyborczi ter na neki beloruski spletni strani; zato mu grozi omejitev ali odvzem prostosti v dolžini do sedem let in devet mesecev, kar vključuje pogojno kazen;

E.

kjer je bil Andrzej Poczobut 30. junija 2012 pogojno izpuščen iz zapora in je podpisal izjavo, da ne bo zapustil kraja prebivališča;

F.

ker je sodišče Leninskega okrožja v Grodnem dne 5. julija 2011 oprostilo Andrzeja Poczobuta obtožbe žaljenja predsednika po 1. delu člena 368 kazenskega zakonika, vendar ga je spoznalo krivega obrekovanja predsednika po 1. delu člena 367 kazenskega zakonika,

G.

ker je sedanje prijetje Andrzeja Poczobuta 21. junija 2012 sovpadalo z miroljubnim protestom, ki ga je pod njegovim vodstvom pripravila Zveza Poljakov proti prisilni rusifikaciji poljske šole v Grodnem, ki jo izvaja Lukašenkov režim, in na katerem je bilo pridržano okoli dvajset oseb;

H.

ker je beloruski medijski zakon, ki je začel veljati 2008, omejujoče narave, saj so novinarske dejavnosti nadzorovane preko različnih ukrepov, kot so cenzura televizije in radia, nadzor dejavnosti neodvisnih novinarjev in založniških hiš;

I.

ker ima v skladu s členom 19 Mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah vsakdo pravico do mnenj brez vmešavanja in pravico do svobode izražanja, člen 34 beloruske ustave pa jamči svobodo govora; ker neodvisni in mednarodni opazovalci medijev in novinarji dosledno obsojajo vladne omejitve svobode govora in medijev;

J.

ker je organizacija Amnesty International Andrzeja Poczobuta po njegovem prijetju aprila 2011 priznala kot zapornika vesti;

K.

ker je primer Andrzeja Poczobuta le del v večjem vzorcu dolgotrajnega in stalnega nadlegovanja civilne družbe, poljske manjšine in zagovornikov človekovih pravic po predsedniških volitvah decembra 2010, zaradi česar se je občutno poslabšalo stanje na področju človekovih pravic ter civilnih in političnih svoboščin v Belorusiji;

L.

ker nenehno prihajajo poročila o sistematičnem nadlegovanju predstavnikov civilne družbe v Belorusiji; ker je bilo nedavno več primerov prijetij, tudi osebnosti kot so aktivist demokratične opozicije Aleksander Acsibašav, Paval Vinagradav in Sergej Kavalenko, ter pridržanja novinarjev Aleksandra Barazenka, Sergeja Balaja, Aline Radačinske in Ine Studžinske ter aktivistov organizacije „Povej resnico“ Hane Kurlovič, Mihajila Paškeviča, Aleksandra Ulicijonaka in Sergeja Vaznjaka;

M.

ker je uprava zapora nedavno izvajala nove nezakonite restriktivne ukrepe ter pritisk na Alesa Bjaljackega, predsednika centra za človekove pravice Vjasna in podpredsednika Mednarodne federacije za človekove pravice, ki je zaprt v kazenski koloniji v mestu Bobrujsk, z jasnim namenom, da bi ga prisilila v priznanje domnevne krivde;

N.

ker je 24. maja 2012 Aleha Volčeka, nekdanjega vodjo organizacije za pravno pomoč prebivalcem, ki je nudila pravno pomoč do svojega zaprtja leta 2003, aretiral policist v civilu in ga obtožil „preklinjanja v javnosti“; ker je bil istega dne obsojen na devetdnevno upravno pridržanje v skladu s členom 17.1 zakona o upravnih prekrških („preklinjanje vpričo policista“); ker je bil Volček januarja 2012 že obsojen na štiridnevno upravno pridržanje, ker naj bi na ulici prostaško govoril; ker je njegovo ime na seznamu oseb, ki ne smejo zapustiti Belorusije;

O.

ker je bila od začetka marca 2012 15 opozicijskim politikom, neodvisnim novinarjem in zagovornikom človekovih pravic z različnimi izgovori odvzeta pravica, da zapustijo državo, medtem pa naj bi beloruski organi domnevno pripravljali seznam 108 zagovornikov človekovih pravic in opozicijskih aktivistov, da bi jim prepovedali odhod iz države;

P.

ker je 14. junija 2012 beloruski parlament sprejel nekaj predlogov sprememb k zakonu o organih državne varnosti, ki daje široka pooblastila beloruskemu KGB, vključno s svobodno uporabo prisilnih ukrepov; ker ima v okviru nove zakonodaje KGB pooblastilo za prost vstop na zasebno posest in aretacijo beloruskih državljanov, diplomatov in predstavnikov mednarodnih institucij brez omejitev,

Q.

ker je bilo v letu 2011 med „tihim protestom“ priprtih najmanj 95 novinarjev, 22 jih je bilo obravnavanih na sodišču, 13 jih je bilo obsojenih na različne oblike upravne zaporne kazni; ker so oblasti ob koncu leta 2011 še dodatno poostrile nadzor nad internetom, vključno z dodatnimi ukrepi za urejanje interneta;

R.

ker se boji, da so bili poskusi beloruskih organov, da bi proti opozicijskim aktivistom vložili kazenske primere, le pretveza za zakonito prepoved odhoda iz države ter sodelovanja z Združenimi narodi in drugimi mehanizmi;

1.

ostro obsoja nedavne aretacije ter domneve proti Andrzeju Poczobutu, novinarju za poljski dnevnik Gazeta Wyborcza;

2.

pozdravlja izpustitev Andrzeja Poczobuta iz pripora ter zahteva, da se prekinejo preiskave in opustijo vse obtožbe proti njemu;

3.

je zelo zaskrbljen zaradi vse slabših razmer zagovornikov človekovih pravic v Belorusiji in obsoja vse grožnje proti novinarjem in posameznikom, ki uveljavljajo svojo pravico do svobodnega izražanja;

4.

poziva, naj se na seji zunanjih ministrov vzhodnega partnerstva, ki bo potekala 23. in 24. julija 2012 v Belorusiji, preuči slabšanje stanja človekovih pravic v Belorusiji in zadeva Andrzeja Poczobuta ter o tem razpravlja;

5.

poziva k prekinitvi sodnega nadlegovanja novinarjev, aktivistov civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic; poziva beloruske organe, naj spremenijo svoje sedanje represivne ukrepe;

6.

glede na zatiranje beloruske civilne družbe brez primere po predsedniških volitvah decembra 2010 in kasneje (kjer je bilo najmanj 21 poročevalcev pretepenih, 27 novinarjev pridržanih in 13 obsojenih na 10- do 15-dnevno priprtje) meni, da je primer Andrzeja Poczobuta politično motiviran in namenjen oviranju njegovega legitimnega dela kot novinarja in vodje nacionalne manjšine;

7.

je zelo zaskrbljen zaradi pogojne obsodbe Andrzeja Poczobuta na tri leta zapora za podobne domnevne „žalitve“; je zaskrbljen, da bo pogojnost ukinjena, saj to pomeni, da se bo moral kadar koli vrniti v zapor na presojo Lukašenkovega režima, če oblasti odločijo, da je pri opravljanju novinarskega dela ponovno „kršil zakon“; meni, da je to dejansko oblika ustrahovanja in poskus, da bi Andrzeja Poczobuta prisilili v samocenzuro;

8.

obžaluje dejstvo, da beloruske oblasti novinarjem onemogočajo opravljanje dela, saj uvajajo represivne zakone, da bi ustavile dejavnosti civilne družbe, z grožnjo kazenskih sankcij pa ustrahujejo zagovornike človekovih pravic in aktiviste za pravice manjšin;

9.

meni, da beloruske oblasti namenoma zlorabljajo in izkoriščajo belorusko zakonodajo in mednarodne mehanizme;

10.

poziva beloruske oblasti, naj v skladu s splošno deklaracijo o človekovih pravicah in mednarodnimi ter regionalnimi instrumenti o človekovih pravicah, ki jih je ratificirala Belorusija, v vseh okoliščinah zagotovijo spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin; poudarja, da sta svoboda medijev in svoboda izražanja med osnovnimi temelji demokracije, beloruske oblasti pa so se zavezale k spoštovanju teh;

11.

poziva beloruske oblasti, naj izvedejo pravno reformo in zagotovijo skladnost beloruske zakonodaje, zlasti svobode združevanja in izražanja, z mednarodnimi standardi, odpravijo prakso cenzure in samocenzure, ter opustijo dodatno zlorabo zakonov, kot je zapiranje političnih nasprotnikov, utišanje novinarjev, nadlegovanje neodvisnih branilcev in nadziranje interneta;

12.

poziva beloruske oblasti, naj prekličejo predloge sprememb k številnim zakonodajnim aktom, ki jih je parlament sprejel oktobra 2011, in ki še dodatno omejujejo svobodo združevanja, zbiranja, mnenja in izražanja;

13.

poziva beloruske organe, naj prekinejo kratkotrajna samovoljna pridrževanja in samodejne prepovedi potovanja, ki naj bi bili namenjeni ustrahovanju zagovornikov človekovih pravic, političnih nasprotnikov in aktivistov civilne družbe ter oviranju njihovega dela;

14.

meni, da je bila premestitev Mikolaja Statkeviča v samico dejanje zatiranja in poskus, da se ga prisili v podpis prošnje za pomilostitev; zato poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj posredujeta za razrešitev njegove zadeve;

15.

poziva beloruske oblasti, naj nemudoma prekinejo vse oblike pritiska na novinarje in medijske delavce in naj umaknejo vse obsodbe proti novinarjem, ki se preganjajo zaradi poklicnih dejavnosti, in sprejme ukrepe za njihovo rehabilitacijo; poziva jih tudi, naj zagotovijo svobodo izražanja in ustvarijo pravno okolje in prakse, ki bodo pripeljali k dejanski svobodi medijev in odpravili cenzuro in samocenzuro ter zagotovile, da bodo ukrepi za nadzor interneta minimalni, ter da regulacija ne bo vodila k cenzuri elektronskih medijev in svobode govora;

16.

poudarja, da bo za sodelovanje EU z Belorusijo potrebna izpolnitev strogih pogojev, odvisno pa bo od zavezanosti Belorusije k spoštovanju človekovih pravic in pravne države, kakor je zapisano v skupni izjavi praškega srečanja na vrhu vzhodnega partnerstva z dne 7. maja 2009, katere podpisnica je tudi beloruska vlada;

17.

poziva Svet in Komisijo, naj okrepita zaveze z beloruskimi organizacijami civilne družbe in spodbujata več medčloveških stikov;

18.

poziva države članice EU, ki so trenutno članice Sveta Združenih narodov za človekove pravice, naj si v tem organu kolikor mogoče prizadevajo za določitev najmanj dvoletnega posebnega mandata za Belorusijo, kot je posebni poročevalec, o stanju človekovih pravic v Belorusiji; poudarja, da bi ta mehanizem igral tudi pomembno vlogo v neodvisnem dokumentiranju zlorab in pri spremljanju izvajanja priporočil, ki so jih pripravili različni mehanizmi Združenih narodov, zlasti priporočil iz nedavnega poročila visoke komisarke;

19.

poudarja, da je treba okrepiti odnos in politični dialog med EU in njenimi vzhodnimi sosedami v okviru vzhodnega partnerstva, vključno s parlamentarno razsežnostjo – parlamentarno skupščino Euronest, s skupnim ciljem zagotavljanja dejanske demokratične reforme v Belorusiji;

20.

poziva beloruske oblasti, naj glede na parlamentarne volitve iz leta 2012 nadaljujejo proces reforme volilne zakonodaje in praks, z upoštevanjem vseh priporočil OVSE/ODIHR in Evropske komisije za demokracijo skozi pravo in delovanjem v skladu z mednarodnimi demokratičnimi normami in standardi;

21.

poziva države članice, naj ocenijo učinkovitost obstoječih restriktivnih ukrepov za Belorusijo in razmislijo o razširitvi obsega obstoječih sankcij s povečanjem seznama Belorusov, za katere velja prepoved vizuma in zamrznitev premoženja;

22.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, parlamentarnima skupščinama OVSE in Sveta Evrope ter vladi in parlamentu Belorusije.