29.6.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 191/44

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj in cilju naložbe za rast in delovna mesta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006

(COM(2011) 614 final – 2011/0275 (COD))

2012/C 191/08

Poročevalec: g. BARÁTH

Evropski parlament in Svet sta 25. oziroma 27. oktobra 2011 sklenila, da v skladu s členoma 178 in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosita za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj in cilju naložbe za rast in delovna mesta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006

COM(2011) 614 final – 2011/0275 (COD).

Strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 3. aprila 2012.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 480. plenarnem zasedanju 25. in 26. aprila 2012 (seja z dne 25. aprila) s 178 glasovi za, 1 glasom proti in 2 vzdržanima glasovoma.

1.   Sklepi in ugotovitve, upoštevane v mnenju

1.1   Z zakonodajnimi predlogi za kohezijsko politiko v obdobju 2014–2020, ki jih je Komisija sprejela 6. oktobra 2011 (kohezijski sveženj), se uvajajo velike spremembe v oblikovanje in izvajanje kohezijske politike. Glavni cilj te politike in enega od njenih najpomembnejših instrumentov, Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), je naložbe uporabiti za doseganje ciljev strategije Evropa 2020. Naložbe v okviru ESRR morajo zato ustvarjati koristi za vse državljane EU.

1.2   Vendar pa ne smemo pozabiti na pravila iz predlagane uredbe o splošnih določbah o skladih (uredba o skupnih določbah), saj se nekatera od teh nanašajo neposredno na ESRR. Te splošne značilnosti pomembno vplivajo na uporabo finančnih sredstev ESRR:

—	osredotočanje sredstev v manjše število prednostnih nalog;

—	tesnejše povezovanje teh prednostnih nalog s strategijo Evropa 2020;

—	usmerjenost v rezultate;

—	spremljanje napredka pri doseganju dogovorjenih ciljev;

—	širša uporaba pogojenosti

—	in poenostavitev izvajanja.

Pomemben vpliv pa imajo tudi posebne določbe, npr. določbe, ki spodbujajo uporabo bolj celostnega pristopa, ali določbe, ki izrecneje urejajo uporabo finančnih instrumentov.

1.3   Upoštevati je treba tudi, da je Evropska komisija 29. junija 2011 predstavila predlog večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, tj. predlog proračuna Evropske unije za naslednje programsko obdobje. Tudi EESO je pripravil številna mnenja v zvezi z lastnimi sredstvi Unije.

1.4   EESO je v mnenju o splošnih določbah o strukturnih skladih (1) podal številne ključne pripombe glede celotnega kohezijskega svežnja. V tem mnenju popolnoma podpira omenjene pripombe, ki so podlaga za specifične pripombe glede ESRR.

1.4.1   Partnerstvo

1.4.1.1   EESO je trdno prepričan, da pristno partnerstvo, ki v pripravo, izvajanje in naknadno vrednotenje projektov v okviru kohezijske politike EU vključuje vse partnerje, kot jih opredeljuje člen 5(1) uredbe o splošnih določbah, neposredno prispeva k uspešnosti teh projektov; zato pozdravlja, da so v členu 5(1) predloga Komisije opredeljeni različni partnerji in da bodo partnerstva postala obvezna sestavina kohezijske politike EU.

1.4.1.2   EESO z zadovoljstvom ugotavlja, da se lahko izvajanje Lizbonske pogodbe okrepi ne samo s poudarjanjem evropske identitete, ampak tudi s tem, da se v projekte vključijo partnerji, kot jih opredeljuje člen 5(1) uredbe o splošnih določbah, s čimer se prispeva k večji učinkovitosti projektov.

1.4.1.3   EESO izraža globoko zaskrbljenost nad sporočili Sveta, saj se zdi, da želijo nekatere države članice načelo partnerstva omejiti; Komisijo in EP poziva, naj pomagata to stanje spremeniti.

1.4.1.4   EESO meni, da bo predlog uredbe, ko bo sprejet, spoštoval načelo subsidiarnosti, saj so naloge ESRR določene v Pogodbi, politika pa se izvaja po načelu deljenega upravljanja in spoštovanja institucionalnih pristojnosti držav članic in regij.

1.4.2   Pogojenost

1.4.2.1   EESO meni, da bodo s širšo uporabo pogojenosti v kohezijski politiki EU doseženi bolj ciljno usmerjeni, dejanski in trajnostni rezultati. Odbor je v številnih analizah obravnaval vprašanja v zvezi s „pogojenostjo“ pri izvajanju, ki bi moralo iti z roko v roki z večjo učinkovitostjo, boljšo kakovostjo in bistveno poenostavitvijo.

1.4.2.2   Predhodna pogojenost mora biti povezana z ustreznim izvajanjem načela partnerstva.

1.4.2.3   EESO se ne strinja z obstoječo opredelitvijo makroekonomske pogojenosti, saj se s tem pošilja napačen signal, kaznujejo pa se regije in državljani, ki niso krivi za makroekonomske ekscese na nacionalni ravni.

1.4.3   Poenostavitev

1.4.3.1   EESO priznava prizadevanja Komisije, da poenostavi postopke v okviru in zunaj okvira kohezijske politike EU. Kljub temu pa je še vedno preveč zapletenih postopkov.

1.4.3.2   Nacionalni in evropski organi dajejo prevelik poudarek revizijam in postopkom ter s tem malim in srednjim podjetjem (MSP) ter nevladnim organizacijam omejujejo dostop do sredstev EU, saj porabijo preveč energije zaradi upravnih obremenitev. Uvajanje dodatnih zahtev na vseh ravneh je treba v celoti zavrniti.

1.4.3.3   EESO vsekakor podpira prizadevanja za uskladitev strategije Evropa 2020 in kohezijske politike EU, za večjo osredotočenost na ključne teme in večji poudarek na rezultatih.

1.4.3.4   EESO se popolnoma strinja, da je treba poenostaviti finančna in upravna pravila, pravila za spremljanje in postopkovna pravila glede uporabe strukturnih skladov.

1.4.4   Usklajevanje politike

1.4.4.1   EESO tudi pozdravlja predloge Komisije za tematsko osredotočenost, da se zmanjša razdrobljenost prizadevanj.

1.4.4.2   EESO kljub temu priporoča večjo fleksibilnost glede tematske osredotočenosti, zlasti da se olajša izvajanje teritorialnega pristopa in se tako izboljša učinkovitost politike.

1.4.4.3   EESO meni, da je skupni strateški okvir pomembno orodje za usklajevanje ukrepov strukturnih skladov; obžaluje, da ne more podati stališča o skupnem strateškem okviru, kot je trenutno opredeljen.

1.4.5   Financiranje in finančni inženiring

1.4.5.1   EESO je trdno prepričan, da je treba za vsak euro, ki je na voljo v okviru sredstev iz Kohezijskega sklada, doseči čim večji učinek.

1.4.5.2   Rezultati javnega posvetovanja o petem poročilu o koheziji kažejo na splošno soglasje o osredotočanju sredstev. EESO meni, da so številni pomisleki glede določenih vprašanj utemeljeni in poziva k njihovi rešitvi pred začetkom veljavnosti prihodnje splošne uredbe.

1.4.5.3   Potrebna so jamstva za zagotovitev, da se zaradi prevelike osredotočenosti, zlasti ozkega tolmačenja 11 tematskih ciljev in minimalnega deleža virov, namenjenih za financiranje določenih prednostnih tematskih ciljev (npr. energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije, raziskave in inovacije, podpora MSP), ne bo omejevala podpora projektov, povezanih z razvojem, ki upoštevajo lokalne in regionalne razlike.

1.4.5.4   EESO je pogosto poudaril, da se strategija Evropa 2020 in kohezijska politika dopolnjujeta. Za uskladitev stabilizacijske politike (kar zahteva strukturne reforme), kohezijske politike (ki je usmerjena v zbliževanje) in strategij za rast pa je bistveno, da se Uniji zagotovi več sredstev.

1.4.5.5   V ta namen bi bilo treba v večji meri uporabljati projektne obveznice Evropa 2020, kot je bilo navedeno v najnovejših mnenjih EESO.

1.4.5.6   EESO nadalje predlaga, naj se podrobno preuči možnost uporabe v prihodnje dodeljenih kohezijskih sredstev, pa tudi neporabljenih sredstev iz tekočega programskega obdobja, da se že zdaj oživi evropska gospodarska rast.

2.   Splošne ugotovitve in priporočila

2.1   EESO je seznanjen z zelo natančnimi in težavnimi pripravami, ki jih je Evropska komisija izvedla v zvezi z izvedbenimi določbami na področju kohezijske politike in strategije Evropa 2020 za obdobje 2014–2020.

2.2   EESO je v različnih študijah in mnenjih podal številne pripombe glede vsebine četrtega in petega poročila o koheziji, uporabe strukturnih skladov v zadnjem desetletju ter njihove učinkovitosti in ustreznosti. Veliko teh pripomb je bilo upoštevanih pri oblikovanju kohezijske politike za obdobje 2014–2020.

2.3   Predlogi Evropske komisije glede splošnih določb, ki urejajo uporabo strukturnih skladov v obdobju 2014–2020, so bili objavljeni, ko so bila stališča o naravi vse hujše evropske krize in razlogih zanjo zelo različna.

2.4   EESO meni, da je treba zaradi zgodovinskih razlogov za sedanjo gospodarsko in finančno krizo v Evropi izvesti strukturne reforme v institucionalnem, socialnem in političnem sistemu. ESRR lahko ima ključno vlogo pri preoblikovanju sistemov socialnega varstva v stroškovno učinkovite in trajnostne sisteme. Vendar pa so za spremembo teh sistemov začasno potrebna dodatna finančna sredstva. EESO priznava, da se zaradi omejene razpoložljivosti sredstev in uporabe načela osredotočenosti manjši poudarek daje prednostnim naložbam, katerih cilj so strukturne spremembe infrastrukture sistemov socialnega varstva. EESO tudi poudarja, da bo brez takih naložb kohezijska politika na te sisteme še naprej učinkovala le omejeno.

2.5   Zaradi krize in pomanjkanja tako javnih kot zasebnih sredstev lahko pride do težav pri zagotavljanju nujnega sofinanciranja ukrepov, ki so bistvenega pomena za uveljavitev želenih sprememb. EESO meni, da bi se s prožnim in odgovornim pristopom glede stopenj sofinanciranja in določb o pogojenosti izboljšale možnosti za dosego trajnega učinka ukrepov, ki se financirajo iz skladov.

2.6   Strategija Evropa 2020 in osnutek uredbe o ESRR, ki je nastal na podlagi strategije, odražata gospodarski pristop, ki je v skladu z zmožnostmi in potrebami razvitih gospodarstev, za katere je značilna počasna rast s precejšnjimi zmogljivostmi na področju raziskav in razvoja. Ni dvoma, da v razvitih državah raziskave in razvoj ter inovacije pomembno prispevajo h gospodarski rasti. Konkurenčnost sicer ni v navzkrižju s kohezijsko politiko kot tako, vendar ji pripisuje manjši pomen.

2.7   Kohezijska politika naj bi bila glavni instrument za naložbe v podporo ključnim prednostnim nalogam Unije, kot so zapisane v strategiji Evropa 2020, saj se usmerja v države in regije z največjimi potrebami. EESO se v bistvu strinja s tem pristopom, hkrati pa poudarja, da bi lahko nekateri elementi predlagane uredbe ovirali izpolnjevanje ciljev strategije Evropa 2020.

2.7.1   ESRR lahko ima pomemben učinek tako na doseganje konvergenčnih ciljev kot tudi vseevropskih ciljev na področju konkurenčnosti. Glede na to, da deleža sredstev ni mogoče bistveno povečati, po mnenju EESO obstaja nadaljnji potencial za opredelitev jasnejših ciljev in zagotovitev, da se predlagane prednostne naložbe tesneje povežejo s temi cilji. Teritorialni pristop se lahko uporabi za opredelitev natančnejših ciljev, zato EESO meni, da je treba večji poudarek dati teritorialnim strategijam na ravni EU, kot so obstoječe ali prihodnje makroregionalne strategije, kot referenčnim dokumentom za določitev specifičnih ciljev po posameznih območjih.

2.7.2   Makroekonomska pogojenost lahko ovira gospodarsko rast in tako zmanjšuje število razpoložljivih instrumentov, kar bi lahko povzročilo ukinitev pomoči in prerazporeditev teh instrumentov pomoči med bolj razvite regije. Verjetno bo prišlo do večjega navzkrižja med prizadevanji za konkurenčnost na eni strani in kohezijsko politiko na drugi. Tematske in institucionalne predhodne pogojenosti, kot so navedene v Prilogi IV uredbe o skupnih določbah, pa lahko prispevajo k izboljšanju učinkovitosti ESRR.

2.7.3   V nekaterih manj razvitih državah članicah ali regijah lahko 50-odstotni delež sredstev ESRR, namenjenih za posebne primere, povzroči zmanjšanje učinkovitosti. Tak učinek je lahko povezan s tem, da „obvezni“ naložbeni cilji morda niso najboljše sredstvo za dosego optimalnega razvoja posamezne regije ali države članice. V teh primerih se učinkovitost uporabe sredstev zmanjšuje. Obstaja celo nevarnost, da nastanejo težave pri črpanju sredstev, ko ni možno doseči kritične mase, potrebne za učinkovito obravnavo dejanskih zastojev v razvoju. Poleg tega lahko ukrepi, ki ne rešujejo dejanskih težav na področju razvoja, povzročijo vse večje pomanjkanje zaupanja javnosti. Vse te ugotovitve potrjujejo, da je treba specifične razvojne cilje in potrebe regij upravljati fleksibilno in v okviru prednostnih nalog ESRR za naložbe.

3.   Posebne ugotovitve in priporočila

3.1   Teritorialne posebnosti (razvoj mest, najbolj oddaljene regije)

3.1.1   EESO pozdravlja dejstvo, da je bila dodatna pozornost namenjena obravnavi specifičnih težav na področju trajnostnega razvoja mest in najbolj oddaljenih regij.

3.1.2   EESO pozdravlja izrecno obveznost uporabe celostnega pristopa na področju razvoja mest. Vendar pa meni, da bi morale pogodbe o partnerstvu vsebovati samo okviren seznam mest, upravičenih do pomoči, in letne dodelitve sredstev za ta cilj, da bi vsem državam omogočili prožnejše upravljanje projektov, kar lahko pozitivno vpliva na rezultate v mestih, upravičenih do pomoči.

3.1.3   Kar zadeva upravljanje celostnih ukrepov, EESO poudarja, da pri teh kompleksnih ukrepih obstaja nevarnost za preveč birokratsko in togo izbiranje projektov in izvajanje upravnih postopkov. To lahko zmanjša zmožnost držav članic in upravičencev, da v celoti izkoristijo te priložnosti. EESO zato priporoča, da Evropska komisija nujno zagotovi, da bodo države članice lahko izvedle te celostne ukrepe in da bodo čim manj obremenjene zaradi birokracije.

3.1.4   EESO se zavzema za vzpostavitev evropske platforme za razvoj mest v okviru trajnostnega razvoja mest. Po njegovem mnenju ni potrebno, da ima Evropska komisija pravico odločati, katera mesta bodo sodelovala v platformi, ampak bi bilo dovolj zgolj določiti merila.

3.1.5   Kar zadeva oblikovanje platforme za razvoj mest, EESO meni, da ni treba vzpostavljati novega organa, saj se lahko naloge izvajajo v okviru obstoječih združenj evropskih mest. Odbor priporoča, da Evropska komisija preuči možnosti, da se obstoječe organizacije v čim večji meri vključijo v delovanje platforme.

3.1.6   Platforma bi podpirala tudi oblikovanje mrež med vsemi mesti, ki na pobudo Komisije izvajajo inovativne ukrepe. EESO meni, da morajo možnost dajanja pobud glede inovativnih ukrepov ali vzpostavljanja mrež v okviru platforme imeti tudi skupine držav članic in ne samo Komisija.

3.1.7   EESO pozdravlja predlog, da se najmanj 5 % finančnih sredstev ESRR nameni za celostni razvoj mest. S tem EU državam članicam in njihovim regijam pošilja pomembno in spodbudno sporočilo. Vendar pa dodelitev tega zneska in povezava z uporabo drugih sredstev še nista jasna.

3.1.8   EESO meni, da je treba opredelitev urbanih sistemov malih, srednje velikih in velikih mest na evropski ravni oblikovati na podlagi vseevropske strategije teritorialnega razvoja. Treba je pripraviti tudi smernice za razvoj policentričnega omrežja aglomeracij v skladu s cilji strategije Evropa 2020.

3.2   Teritorialni razvoj

3.2.1   Kot je bilo poudarjeno že v prejšnjih mnenjih EESO, bi regijam najbolje pomagali nadoknaditi zaostanek s krepitvijo teritorialnih povezav in podporo vsem oblikam mobilnosti. Konkurenčnost se povečuje, če se omogoča razvoj prostorskih omrežij aglomeracij in proizvodnje. Vendar pa se želene povezave ne nanašajo samo na promet in komunikacijo, s tem povezani cilji pa se med regijami razlikujejo.

3.2.2   EESO priporoča, da se opredeli nov evropski okvir za koncepte integriranih projektov posebnega evropskega pomena s specifičnimi teritorialnimi cilji. Skupni strateški okvir se ocenjuje kot ustrezen dokument za ta novi evropski okvir. EESO priporoča, da se preuči, ali je potrebna formalna evropska strategija teritorialnega razvoja. Poleg prednostnih nalog makroregionalnih strategij je treba posebno pozornost nameniti tudi ciljem glede evropskega mestnega omrežja.

3.2.3   Smiselno bi bilo preučiti, ali v primeru celostnega razvoja mest ali makroregionalnih strategij morda ne bi bilo treba oblikovati in spodbujati nove cilje, brez katerih bi bil razvoj obsežnih projektov otežen. Dobro pripravljeni dokumenti na podlagi pripravljalnega dela, npr. oblikovani v okviru priprav v zvezi s teritorialno agendo ali programom ESPON, so na voljo kot pomoč pri opredelitvi teh ciljev, ki bi morali biti po možnosti oblikovani glede na posamezno območje.

3.2.4   V strategiji teritorialnega razvoja bi bili lahko opredeljeni cilji, ki spodbujajo makroregionalni, gospodarski in socialni razvoj na naslednjih področjih:

—	izboljšanje infrastrukture za raziskave in inovacije (področja raziskav): povezava evropskih centrov odličnosti in krepitev kompetenčnih centrov, da se oživijo evropski razvojni poli;

—	naložbe podjetij v raziskave in inovacije, razvoj proizvodov in storitev itd., internacionalizacija lokalnih proizvodnih sistemov (grozdi) in podpora oblikovanju evropskih omrežij;

—	prometni sistemi poleg infrastrukturnega omrežja TEN-T (upravljanje vodnih virov, varstvo okolja, energija, informacijski in komunikacijski sistemi itd.);

—	institucionalna mreža za razvoj makroregionalne in nadnacionalne ravni upravljanja na podlagi pristopa od spodaj navzgor itd.

3.2.5   S tega vidika ima EESO velika pričakovanja glede predlogov Evropske komisije o skupnem strateškem okviru. Predlogi še niso na voljo, vendar pa Odbor pričakuje, da bo z njimi seznanjen in bodo z njim opravljena posvetovanja v zvezi s tem.

3.3   Instrument za povezovanje Evrope

3.3.1   EESO je že večkrat poudaril, da je zaradi osredotočenosti sredstev treba zagotoviti sredstva in ločene zakonodajne okvire za spodbujanje nadnacionalnega sodelovanja in s tem za krepitev povezav v Evropi. Vendar pa EESO predlaga, naj Komisija razmisli o razširitvi področja uporabe možnih ukrepov v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, da bi se s tem instrumentom poleg projektov na področju prometa in komunikacij sofinancirali tudi projekti posebnega evropskega pomena. EESO še priporoča uvedbo mehanizmov za zagotovitev, da bodo financirani projekti resnično prispevali k izboljšanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Evropi.

3.3.2   EESO meni, da bi delovali v skladu s PDEU, če bi instrument za povezovanje Evrope razvili v finančni okvir, ki namenja sredstva za izvajanje projektov posebnega evropskega pomena, kot je omenjeno v točki 3.2.2 tega mnenja. Instrument bi moral vključevati promet, energijo ter pobude v zvezi z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo.

3.4   Gospodarske dejavnosti

3.4.1   EESO se strinja, da se prednost namenja štirim ciljem, ki so še posebej pomembni z vidika prispevka ESRR k javnemu dobremu:

—	prispevek k zaposlovanju, raziskavam, razvoju in inovacijam s podporo podjetjem;

—	naložbe v osnovne infrastrukture (npr. prometno, energetsko, okoljsko, socialno in zdravstveno);

—	ustanavljanje in, enako pomembno, prenos podjetij;

—	razvoj konkurenčnosti MSP s posebno podporo mikropodjetjem in obrtnim podjetjem.

3.4.2   EESO tudi meni, da so področja, kot sta izobraževanje ali razvoj turizma, pomembna in ostajajo v središču ukrepov iz ESRR v skladu s specifičnimi razvojnimi potrebami nekaterih držav članic ali regij.

3.4.3   EESO se strinja s trditvijo, da je podpora podjetjem, zlasti v obliki subvencij, najbolj potrebna za mala podjetja, inovativne dejavnosti in območja industrijskega zatona, ki doživljajo strukturne spremembe. Po mnenju EESO se koncept podjetja ne sme nanašati izključno na MSP v nekaterih regijah, ki zaostajajo v razvoju.

3.4.4   V primeru inovacijskih verig, poimenovanih tudi grozdi, in lokalnih proizvodnih sistemov, ki delujejo povsem ustrezno, se je treba vprašati, ali ne bi bilo bolje zagotoviti večjo prožnost za podjetja, ki so dobro uveljavljena na posameznem območju, pa tudi za dobavitelje ter povečati delež sredstev, ki se lahko povrnejo v obliki pomoči (na primer subvencionirane obrestne mere), v primeru večkratnega in skupnega financiranja.

3.4.5   Pri tem se postavlja tudi vprašanje, ali je podpora za osnovno infrastrukturo v razvitih regijah potrebna. Treba je predvideti izjeme in prožen pristop, ko je na primer razvoj osrednje, bolj razvite regije pogoj za razvoj sosednjih ozemelj.

3.4.6   Glede predlaganih prednostnih nalog v zvezi s podporo podjetjem in konkurenčnosti podjetij EESO znova poudarja pomen prispevka podjetij socialne ekonomije k teritorialnemu in regionalnemu razvoju, kot so v številnih uradnih dokumentih potrdile evropske institucije. EESO priporoča vključitev socialne ekonomije v okvir ukrepov, posvečenih konkurenčnosti podjetij, podjetništvu, novim poslovnim modelom, usposabljanju, izobraževanju, raziskavam, tehnološkemu razvoju in inovacijam, spodbujanju zaposlovanja, energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije ter socialnemu vključevanju.

3.5   Finančni okvir

3.5.1   EESO podpira predlog Komisije glede nove nomenklature regij in deleža sredstev iz strukturnih skladov.

3.5.2   EESO meni, da je treba del sredstev ESRR, ki so trenutno dodeljena instrumentu za povezovanje Evrope, na splošno uporabiti za cilje širšega nadnacionalnega povezovanja, kot je predlagano v točki 3.2.2.

3.5.3   EESO se strinja s predlogom Komisije, ki določa minimalne deleže za Evropski socialni sklad (ESS) za vsako kategorijo regij, da se poveča prispevek skladov pri doseganju glavnih ciljev strategije Evropa 2020. EESO priporoča, da se sredstva za ESS, ki jih je mogoče vlagati v izobraževalno in socialno infrastrukturo, prednostno uporabijo za celostne ukrepe za spodbujanje rasti.

3.5.4   EESO meni, da se z osredotočenostjo prednostnih naložb ustrezno upoštevajo cilji strategije Evropa 2020, in v zvezi s tem opozarja na točke 1.4.5.3, 2.4, 2.5, 2.6 in 2.7 tega mnenja.

---

(1)  Strukturni skladi – splošne določbe (Glej stran 30 tega Uradnega lista).

---