21.6.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 181/122

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 294/2008 o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo

(COM(2011) 817 final – 2011/0384 (COD))

ter predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o strateškem inovacijskem programu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) – prispevek EIT k bolj inovativni Evropi

(COM(2011) 822 final – 2011/0387 (COD))

2012/C 181/21

Poročevalec: Jacques LEMERCIER

Evropski parlament in Svet sta 13. decembra 2011 oziroma 16. januarja 2012 sklenila, da v skladu s členom 173(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosita za mnenje o naslednjih dokumentih:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 294/2008 o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo

COM(2011) 817 final – 2011/0384 (COD)

ter

Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o strateškem inovacijskem programu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) – prispevek EIT k bolj inovativni Evropi

COM(2011) 822 final – 2011/0387 (COD).

Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 8. marca 2012.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 479. plenarnem zasedanju 28. in 29. marca 2012 (seja z dne 28. marca) s 123 glasovi za, 5 glasovi proti in 4 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   EESO na splošno odobrava pristop Komisije v zvezi z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo (angleška kratica EIT).

1.2   Strinja se z večino priporočil Komisije, ki temeljijo na posvetovanju z različnimi zainteresiranimi stranmi, ocenah učinka ter na podatkih, pridobljenih iz eksperimentov in izkušenj.

1.3   EESO se zaveda zaostanka Evropske unije na področju sodelovanja, izmenjave znanja in povezovanja med raziskovalnimi ustanovami in visokošolskimi zavodi, zato meni, da je pobuda Komisije dobrodošla.

1.4   Glede na globalizacijo raziskav in odločilen pomen inovacij v proizvodnji poudarja, da je odličnost treba spodbujati.

2.   Ozadje

2.1   Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (European Institute of Innovation and Technology – EIT) je bil ustanovljen leta 2008.

2.2   EIT je nastal na predlog Komisije Svetu, sprejet 22. februarja 2006, in je bil vzpostavljen v okviru lizbonske strategije za pospešitev gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest v Uniji.

2.3   Njegov poglavitni cilj je nadoknaditi evropski zaostanek na področju industrijske politike, ki temelji na tehnoloških inovacijah, in torej spodbujati sinergije med temeljnimi raziskavami, raziskavami in razvojem ter inovativnimi industrijskimi aplikacijami v Evropi, zlasti za mala in srednje velika podjetja ter industrijo (MSP/MSI).

2.4   Kot center odličnosti se želi EIT uvrstiti med najboljše na področju inovacij, raziskav in rasti v Uniji. V ta namen si prizadeva za funkcionalno in geografsko zbliževanje visokošolskih zavodov ter raziskovalnih in inovacijskih struktur.

2.5   Ta pristop je zelo podoben pristopu tehnološkega inštituta Massachusetts Institute of Technology (MIT), ki se osredotoča na horizontalno povezovanje teh treh sektorjev.

2.6   Za sedež EIT je bila junija 2008 izbrana Budimpešta.

2.7   Inštitut ne zagotavlja neposrednega financiranja posameznih projektov. Dejansko prispeva 25 % financiranja decentraliziranih skupnosti znanja in inovacij (SZI) (1).

2.8   Te SZI, ki jih sestavljajo univerze, podjetja in raziskovalni inštituti, sodelujejo pri inovativnih projektih in skupaj z najrazličnejšimi lokalnimi partnerji, kot so podjetniki in inovatorji, prispevajo do 75 % sredstev za financiranje lokalnih projektov.

2.9   Prve tri SZI so bile izbrane leta 2009 s kolokacijskimi centri v Franciji, Nemčiji, Združenem kraljestvu, Švici, Italiji, Španiji, na Nizozemskem, Švedskem, Finskem, Madžarskem, v Belgiji in na Poljskem.

3.   Predlogi Komisije

3.1   Glede na navedeno mora EIT postati referenčna točka, ki privablja univerze, raziskovalne ustanove, podjetja, dejavna na področju raziskav in razvoja (RR), in še posebej mala in srednje velika inovativna podjetja (MSP), ki ustvarjajo tudi največ kvalificiranih delovnih mest in novih poklicev.

3.2   Da bi izboljšal svoje učinke in spodbujal inovacije na novih področjih družbenih izzivov, bo EIT v času trajanja okvirnega programa za financiranje raziskav 2014–2020 postopoma razširil svoj obseg SZI (skupnosti znanja in inovacij).

3.2.1   Dodeljena proračunska sredstva bodo predmet nadzora, o upravičenosti posamezne SZI pa bodo na koncu odločili konkretni rezultati.

3.2.2   EIT se bo ustanavljanja novih SZI lotil postopno, s tem pa zagotovil, da bodo pridobljene izkušnje ustrezno upoštevane in da se bodo nove SZI ustanavljale samo na področjih, na katerih obstajata očiten inovacijski potencial in vrhunska odličnost, na katero se bo mogoče opreti, da bi privabili strokovno znanje in potrebna finančna sredstva.

3.3   V obdobju 2014–2020 bosta torej nastali dve novi generaciji SZI: tri SZI bodo ustanovljene v letu 2014, tri pa v letu 2018: skupaj s tremi že obstoječimi SZI bo torej obstajalo devet SZI (kar pomeni vzpostavitev od 40 do 50 kolokacijskih centrov po vsej EU).

3.4   SZI lahko z opiranjem na trdne znanstvene in raziskovalne temelje povežejo akterje iz sveta izobraževanja, raziskav in inovacij.

Vse SZI so sposobne pritegniti naložbe in dolgoročno zavezanost poslovnega sektorja, spodbujati nov tehnološki razvoj in socialne inovacije:

—	ena SZI za proizvodne sektorje z dodano vrednostjo;

—	ena SZI za verigo preskrbe s hrano;

—	ena SZI za inovacije za zdravo življenje in aktivno staranje;

—	ena SZI za varne družbe glede na pospešeno digitalizacijo gospodarstva;

—	ena SZI za razvoj novih metod trajnostnega odkrivanja, pridobivanja, predelave, recikliranja in uporabe nadomestnih materialov;

—	ena SZI za mobilnost v mestih.

3.5   Ustanovitev decentraliziranih SZI, ki na lokalni oziroma zagotovo na regionalni ravni vključujejo vse potencialne partnerje, se zdi ustrezen odgovor na izzive, s katerimi se sooča Unija. Ker se je izkazalo, da v ustreznih (tj. kratkih) rokih ne bo mogoče uskladiti raziskovalnih, izobraževalnih in proizvodnih sistemov različnih držav članic – saj so to vprašanja subsidiarnosti – ustanovitev SZI predstavlja konkretno rešitev za ublažitev teh težav ter ponuja nov model politike razvoja industrijskih in storitvenih dejavnosti.

3.6   Avtonomija pri zaposlovanju, organizaciji in financiranju bo SZI omogočila, da lažje poiščejo najbolj usposobljene in motivirane raziskovalce, ter – kot je napovedala Komisija – spodbujala izmenjavo izkušenj in mednarodno sodelovanje.

4.   Splošne in posebne ugotovitve

4.1   Splošna struktura, ki jo predlaga Komisija, je inovativna in obetavna. Odbor želi opozoriti na svoje prejšnje mnenje (2) o ustanovitvi Evropskega tehnološkega inštituta, saj meni, da njegove splošne ugotovitve v celoti veljajo še danes.

4.2   Kar zadeva proračun, Odbor meni, da glede na število SZI, ki naj bi bile vzpostavljene, in trajanje programa, proračun, ki ga je predlagala Komisija za obdobje do leta 2020, v praksi pomeni stagnacijo ali celo relativno zmanjšanje finančnih sredstev; in to kljub dejstvu, da EIT evropskim MSP/MSI nudi možnost srednje- in dolgoročne trajnostne rasti, ki zagotavlja številne inovacije in delovna mesta in jo je torej treba spodbujati na najbolj obetavnih področjih.

4.3   Struktura financiranja SZI je vsekakor prednost, saj le 25 % sredstev nosi EIT, preostalih 75 % pa prevzamejo partnerska podjetja, MSP, raziskovalni centri in javni ali zasebni akterji, ki sodelujejo v projektu. Ta struktura zaradi svoje prožnosti omogoča pospešitev procesa pridobivanja in prehajanja od temeljnih do uporabnih raziskav, inovacij in patentiranja ter ustanavljanja ali razvoja podjetij, ki dajejo inovacije na trg.

4.4   Poleg tega lahko imajo lokalne pobude v državah članicah veliko manevrskega prostora.

4.5   Struktura upravljanja SZI ter periodična zamenjava njihovih članov sta nedvomno dodatni prednosti. Odbor se strinja z zasnovo za razvoj EIT in meni, da je treba ohraniti neodvisnost in avtonomijo SZI, da bi povečali njihovo učinkovitost, njihovo delo pa ocenjevati na podlagi doseženih rezultatov.

4.6   Ena od prednosti te dvostopenjske strukture bo lažje dajanje na trg patentov in inovativnih proizvodov, ki izhajajo iz SZI.

Glede na vse hitrejšo globalizacijo, ki spodkopava tradicionalne industrije, se EESO strinja, da je „odličnost“ na področju izobraževanja in proizvodnje vrednota prihodnosti in učinkovit instrument za spodbujanje konkurenčnosti.

4.7   Dodana vrednost inovativnih proizvodov in storitev bo s potrjenega vidika trajnostnega razvoja bolj kot kdaj koli prej v Uniji ključnega pomena za ustvarjanje kvalificiranih delovnih mest in preprečevanje selitve proizvodnje v države z nizkimi stroški delovne sile.

4.8   EESO ugotavlja, da obstaja relativna koncentracija SZI. Želi si, da bi se posebna prizadevanja usmerila na zagotavljanje, da se v čim več državah članicah vzpostavijo povezave z laboratoriji, podjetji in raziskovalnimi ustanovami, s čimer bi razširili ustvarjalni potencial ter človeške in tehnološke vire SZI ter preprečili povečevanje razlik med državami članicami na področju raziskav in visokošolskega izobraževanja. Omeniti velja, da je zanimanje izrazilo več kot 200 partnerjev iz vseh držav članic.

4.9   EESO zlasti podpira uvedbo diplom z oznako EIT za lažjo mobilnost raziskovalcev ter razvoj podjetij in MSP zunaj njihovega matičnega ozemlja.

4.10   EESO se zavzema, da bi ustanove, podjetja in potencialne partnerje s čim več informacijami spodbudili k podpori in sodelovanju pri ustanavljanju SZI na ključnih področjih, določenih v strategiji Evropa 2020.

V ta namen mora EIT čim prej izvesti obsežno kampanjo obveščanja o teh vprašanjih, da bi lahko podjetja in potencialni partnerji pripravili svoje partnerske projekte.

4.11   EESO se zaveda, da lahko v obstoječih nacionalnih institucijah obstajajo zadržki ali celo odpor, zato poziva Komisijo, naj med njimi in EIT spodbuja tesen dialog za doseganje sinergij, ki so po mnenju Odbora nepogrešljive.

Ugotavlja, da so odgovorni v raziskovalnih ustanovah in visokošolskih zavodih zlasti zaskrbljeni, da bi se njihov proračun zmanjšal v korist SZI.

---

(1)  Angleško Knowledge and Innovation Communities (KIC).

(2)  UL C 161, 13.7.2007, str. 28.

---