OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

V Uredbi (ES) št. 683/2008, ki je začela veljati 25. julija 2008, je opredeljen okvir javnega upravljanja in financiranja programov Galileo in EGNOS[1]. Dodeljen jima je znesek 3 405 milijonov EUR za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Kot je določeno v členu 22 Uredbe (ES) št. 683/2008, je Komisija 18. januarja 2011[2] sprejela poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o vmesnem pregledu evropskih programov satelitske navigacije. V navedenem poročilu je podrobno osvetljen potek programov po reformi njunega upravljanja v letu 2007, predstavljene so ocene prihodnjih stroškov in izzivov, zlasti v zvezi s tveganji, ter zasnovani ustrezni predlogi za spopad z njimi, zlasti za upoštevanje potreb pri obratovanju sistemov, ki izhajata iz programov.

Svet je v sklepih, ki jih je sprejel 31. marca 2011 po predložitvi poročila Komisije z dne 18. januarja 2011, med drugim ponovno izrazil podporo evropskima programoma satelitske navigacije, kot sta opredeljena v Uredbi (ES) št. 683/2008. Seznanil se je tudi z ocenami njunih skupnih stroškov in s tem, da bo Komisija v zvezi s prihodnjim večletnim finančnim okvirom oblikovala predlog, ki bo vključeval razvoj sheme upravljanja. V zvezi s tem je od Komisije zahteval, naj racionalizira in optimizira uporabo obstoječih struktur.

Tudi Parlament je v resoluciji, ki jo je sprejel 8. junija 2011, ponovno podprl evropska programa satelitske navigacije in presodil, da ju je treba financirati predvsem iz proračuna Unije. Poudaril je pomen vzpostavitve politik strogega obvladovanja stroškov in zmanjšanja tveganj. Od Komisije je zahteval hitro oblikovanje zakonodajnih predlogov, pri čemer je zlasti vztrajal, da je treba predvideti trden dolgoročni okvir, zlasti za obratovanje sistemov.

Komisija je v sporočilu z dne 29. junija 2011[3], ki ga spremlja predlog uredbe Sveta z istim datumom[4], predlagala, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 financiranju evropskih programov satelitske navigacije nameni znesek [7 000] milijonov EUR. V njem je vseeno navedla, da je treba ohranjati prizadevanja za obvladovanje stroškov in da je za dolgoročnejše obdobje ustrezno predvideti nove načine upravljanja. Treba je opozoriti, da ta znesek [7 000] milijonov EUR, izražen v stalnih cenah za leto 2011, pomeni zgornjo mejo v skladu s členom [14 zgoraj navedenega predloga] Uredbe Sveta in ustreza znesku [7 897] milijonov EUR, izraženem v tekočih cenah.

Treba je poudariti, da so za to vrsto kompleksnih programov značilna tveganja, ki lahko povzročijo prekoračitve stroškov in zamude. To zahteva vzpostavitev učinkovitega sistema obvladovanja tveganj in lahko vodi do sprejetja težavnih odločitev. Podražitev razvojne faze, ki jo vodi Evropska vesoljska agencija, tako skupaj znaša približno 500 milijonov EUR. Komisija jih je na zahtevo držav članic prevzela v breme za zagotovitev nadaljevanja programov. Dejansko je „validacija v orbiti“ temeljni kamen programa Galileo, nezadostno financiranje pa bi otežilo njegovo nadaljevanje, pri čemer bi se izgubili industrijsko znanje in deloma že zgrajeni objekti.

Uredba, ki je predmet predloga, izpolnjuje zahteve Parlamenta in Sveta ob upoštevanju navedb iz sporočila Komisije z dne 29. junija 2011. Gre za temeljni akt za evropske programe satelitske navigacije za obdobje, ki ga zajema prihodnji večletni finančni okvir, ter zlasti določa financiranje in shemo upravljanja programov. Glede na pomen sprememb, ki jih je treba vnesti v Uredbo (ES) št. 683/2008, se je izkazalo, da je treba namesto njenega spreminjanja predlagati njeno zamenjavo z novo uredbo.

Velja opozoriti, da sta programa Galileo in EGNOS vodilna projekta Unije. Spodbujanje te tehnologije se kot močno gonilo izhoda iz krize odlično ujema s strategijo Evropa 2020 in politikami trajnostnega razvoja. Nove generacije storitev satelitske navigacije velikih zmogljivosti odpirajo znatne možnosti za vsa gospodarska področja, saj ob razcvetu trgov, ki so v zadnjih letih imeli 30-odstotno rast, nastajajo številna delovna mesta. Komisija v tem kontekstu ukrepa z namenom, da bi razvila okolje aplikacij za optimizacijo uporabe storitev, ki jih zagotavljata sistema, in da bi zagotovila čim večje družbenogospodarske koristi. Zato izvaja 24 ukrepov, opredeljenih v Akcijskem načrtu za aplikacije GNSS z dne 14. junija 2010[5]. Ta načrt določa zlasti financiranje raziskovalno-razvojnih projektov, izboljšanje dostopa MSP do finančnih sredstev in različne ukrepe za promocijo programov Galileo in EGNOS v prednostnih sektorjih na področju rasti, inovacij in zaposlovanja.

Treba je tudi poudariti, da evropski programi satelitske navigacije ne zanimajo samo držav članic, ki so najbolj dejavne na področju vesolja, ampak neposredno zadevajo vse države članice Unije. Vsi državljani Unije naj bi uporabljali številne storitve, ki jih ponujajo obstoječe infrastrukture. Poleg tega imajo mala in srednja podjetja po vsej Evropi pomembno vlogo v programih, saj je eden od ciljev Unije spodbujati kar se da široko in odprto udeležbo vseh podjetij v postopkih oddaje javnih naročil.

Komisija si mora tako v okviru vodilne pobude „Industrijska politika za dobo globalizacije“ strategije Evropa 2020 prizadevati za „razvoj učinkovite vesoljske politike, da se zagotovijo orodja za reševanje nekaterih glavnih globalnih težav in zlasti uresniči program Galileo“.

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

Predlog izhaja iz številnih poglobljenih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi in javnostjo. Spremlja ga ocena učinka.

Z zainteresiranimi stranmi so bila opravljena posvetovanja o različnih tehničnih, pravnih in operativnih vidikih v zvezi s programi, kot so zagotavljanje storitev, stroški za infrastrukturo in njeno obratovanje, analize tveganja in možne sheme upravljanja. Organizirane so bile tudi tematske delavnice in konference z uporabniki ter ciljne delovne skupine s strokovnjaki iz Evropske vesoljske agencije, Agencije za evropski GNSS in držav članic. Izvedena so bila tudi srečanja s strokovnjaki na vesoljskem področju in predstavniki industrijskih sektorjev.

Javnost je bila udeležena tudi v okviru javnomnenjskih raziskav Eurobarometer za leti 2007 in 2009 ter pri študiji učinkov v zvezi z evropsko vesoljsko politiko.

Vse te izmenjave so pokazale, da:

· državljani podpirajo razvoj neodvisnega satelitskega navigacijskega sistema in se zavedajo večje odvisnosti sodobnih družb od navigacijskih storitev;

· je treba dolgoročno vzpostaviti trdno upravljanje za zagotavljanje učinkovitega upravljanja programov;

· je treba ponovno opredeliti „storitev varovanja življenj“ („Safety of Life Service“ ali SoL), ki jo ponuja sistem na podlagi programa Galileo, glede na razvoj pričakovanj uporabnikov;

· zainteresirane strani v civilnem letalstvu zahtevajo, da se je treba dolgoročno zavezati zagotavljanju storitev EGNOS. To je pogoj za to, da bi EGNOS zares prodrl na trg.

Poleg tega je bila glede na zadnje dosežke in izzive, s katerimi se je treba spopasti, ocena učinka osredotočena na izvajanje programov in na dve glavni težavi: po eni strani na konfiguracijo prihodnjih storitev ob zavedanju, da proračun, odobren za obdobje 2008–2013, ne zadostuje za dokončanje infrastrukture sistema na podlagi programa Galileo in za zagotovitev obratovanja sistema EGNOS; ter po drugi strani na opredelitev sheme upravljanja obratovanja in financiranja.

V zvezi s prvim vprašanjem o sistemu, ki izhaja iz programa Galileo, je presoja različnih možnosti pokazala, da je najboljša možnost ohraniti prvotno opredeljene storitve, razen storitve SoL. Taka rešitev, ki zahteva manjšo infrastrukturo na zemlji, pomeni zmanjšanje stroškov.

Kar zadeva EGNOS, je sistem že operativen in številni uporabniki imajo korist od njegovih prednosti. Poleg tega se je Komisija ob razglasitvi operativnosti storitve SoL obvezala, da bo zagotavljala kontinuiteto te storitve za uporabnike, ki so se zato odločili za velike naložbe. V teh okoliščinah ukinitev programa EGNOS ni rešitev, ki bi jo lahko predvideli.

V zvezi z drugim vprašanjem je bilo v oceni učinka ugotovljeno, da mora biti Komisija, ki zastopa Unijo, še vedno odgovorna za programe, ker bo Unija še naprej sama zagotavljala njihovo financiranje, kot predlaga Komisija v zgoraj navedenem sporočilu z dne 29. junija 2011. Upravljanje obratovanja pa je treba po njenem zaupati regulativni agenciji. S tem bi na eni strani omogočili čim večje družbenogospodarske koristi, ki se pričakujejo od obratovanja sistemov, in zagotovili večjo skladnost z drugimi politikami Unije, po drugi strani pa omogočili dobro opredelitev finančnih in političnih odgovornosti različnih zainteresiranih strani. S tega vidika in ob upoštevanju navedenih sklepov Sveta z dne 31. marca 2011 se zdi Agencija za evropski GNSS, ki je bila ustanovljena z Uredbo (EU) št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 za izvajanje nalog v zvezi s potekom programov in ki je že vzpostavljena in dejavna na področju satelitske navigacije, najbolj samoumevna rešitev. Vseeno bi bilo treba preoblikovati naloge in vire te agencije.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Tako kot Uredba (ES) št. 683/2008 in druga besedila pravnega reda Unije v zvezi z evropskimi programi satelitske navigacije tudi predlog Komisije pravno temelji na členu 172 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na prejšnjem členu 156 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Poleg tega ohranja obliko uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, ker ima besedilo, tako kot Uredba (ES) št. 683/2008, ki naj bi jo zamenjalo, splošni pomen in se mora njegova vsebina neposredno uporabljati v vseh državah članicah.

Opredelitev programov in sistemov, določitev dodeljenih proračunskih sredstev in opredelitev sheme njihovega upravljanja so glavni ukrepi predloga, ki za racionalizacijo pravnega reda Unije predvideva tudi spremembo ali ukinitev drugih zakonodajnih besedil v zvezi z evropskimi programi satelitske navigacije.

Predlog upošteva načeli subsidiarnosti in sorazmernosti. Cilj predloga, tj. vzpostavitev in obratovanje satelitskih navigacijskih sistemov, presega finančne in tehnične sposobnosti posameznih držav članic ter ga je mogoče zadovoljivo doseči samo na ravni Unije. Ne presega tistega, kar je potrebno za dosego tega cilja, z dveh vidikov, in sicer predvidena obremenitev proračuna ustreza stroškom, ocenjenim na podlagi poglobljenih analiz, in izbrana shema upravljanja je videti najprimernejša.

4. PRORAČUNSKE POSLEDICE

Kot je navedeno v točki 2 zgoraj, bo Unija še naprej sama zagotavljala financiranje programov Galileo in EGNOS. Njen prispevek k programom za obdobje 2014–2020 ne bo presegel [7 897] milijonov EUR, izraženih v tekočih cenah, v skladu s členom [14 predloga] Uredbe Sveta, navedene v točki 1 zgoraj. Zajema tri glavne dejavnosti, in sicer dokončanje faze uvajanja programa Galileo, fazo obratovanja tega programa in obratovanje sistema EGNOS. Zadnje vključuje stalno izboljševanje storitev, ki jih ponuja sistem, kot odziv na spreminjanje potreb uporabnikov.

Ocena stroškov programov izhaja iz poglobljenih analiz. Temelji tudi na rezultatih razprav s strokovnjaki, zlasti iz držav članic, Evropske vesoljske agencije in Agencije za evropski GNSS. Opravljena so bila tudi posvetovanja z različnimi zainteresiranimi stranmi, npr. s proizvajalci iz vesoljskega sektorja.

Ohranjanje pridobljenega strokovnega znanja v Komisiji je odločilnega pomena za zagotovitev neprekinjenega nadaljevanja programov. Zato bo Komisija ohranila trenutno zaposlene začasne uslužbence za obdobja, ki bodo odvisna od različnih faz programov, ter osebje premestila v Agencijo za evropski GNSS.

5. NEOBVEZNI ELEMENTI

Treba je poudariti, da ta uredba določa zlasti shemo upravljanja programov in njunega financiranja za obdobje 2014–2020. Po tej shemi se bo veliko nalog v zvezi z obratovanjem sistemov lahko zaupalo Agenciji za evropski GNSS, ki je agencija Unije v smislu člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnost. Zato Komisija namerava s to agencijo skleniti enega ali več sporazumov o prenosu pooblastil.

Po mnenju Komisije je uporaba sporazumov o prenosu pooblastil, ki vsebujejo splošne pogoje upravljanja sredstev, zaupanih agenciji, vključno z ukrepi spremljanja in nadzora stroškov, najustreznejši način, da lahko Komisija, Evropski parlament in Svet v celoti izvajajo svoja nadzorna pooblastila.

Da se Evropskemu parlamentu in Svetu omogoči popoln vpogled v pogoje, v katerih Agencija za evropski GNSS izvaja naloge, ki so ji zaupane na podlagi nove sheme upravljanja, zlasti glede sredstev, bo Komisija v letu 2012 predstavila predlog spremembe Uredbe (EU) št. 912/2010 in z njim povezano oceno finančnih posledic. Velja omeniti, da dodeljeni proračun za programa, tj. [7 897] milijonov EUR v tekočih cenah, že upošteva stroške obratovanja sistemov, vključno s stroški delovanja organov, zadolženih za upravljanje obratovanja sistemov. Tako izvajanje novih nalog, ki bodo zaupane agenciji, ne bo v nobenem primeru povzročilo dodatnih proračunskih izdatkov.

Komisija bo sicer ocenila skladnost Uredbe (EU) št. 912/2010 z novo shemo upravljanja z vidika varnostne akreditacije sistemov.

Treba je tudi posodobiti Skupni ukrep Sveta 2004/552/SZVP z dne 12. julija 2004 o vidikih delovanja Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema, ki vplivajo na varnost Evropske unije[6].

Poenostavitev pravil je ena od ključnih besed novega pristopa, ki ga Komisija predlaga na področju proračunskih izdatkov Unije. Besedilo v sedanji obliki uvaja poenostavitvene ukrepe, zlasti glede naslednjih točk:

– prilagoditev kazalnikov ciljem strategije Evropa 2020;

– prenos dejavnosti v zvezi z obratovanjem sistemov na Agencijo za evropski GNSS, zlasti upravljanje pogodb.

2011/0392 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 172 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[7],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[8],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Cilj evropske politike satelitske navigacije je Uniji zagotoviti dva sistema satelitske navigacije, in sicer sistem, ki izhaja iz programa Galileo, in sistem EGNOS (v nadaljnjem besedilu: sistema). Sistema izhajata iz programov Galileo in EGNOS (v nadaljnjem besedilu: programa). Vsaka od infrastruktur vključuje satelite in omrežje zemeljskih postaj.

(2) Namen programa Galileo je vzpostavitev in obratovanje prve infrastrukture za satelitsko navigacijo in ugotavljanje položaja, ki je posebej oblikovana za civilne namene. Sistem, ki izhaja iz programa Galileo, je povsem neodvisen od drugih obstoječih ali potencialnih sistemov.

(3) Namen programa EGNOS je izboljšati kakovost signalov, ki jih oddajajo obstoječi globalni satelitski navigacijski sistemi (v nadaljnjem besedilu: GNSS, kar je kratica za Global Navigation Satellite Systems).

(4) Evropski parlament, Svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij že ves čas v celoti podpirajo programa.

(5) Ker sta programa v pozni razvojni fazi in prehajata v fazo obratovanja sistemov, je zanju potrebna posebna pravna podlaga, ki bo ustrezala njunim potrebam, zlasti v smislu upravljanja, in omogočila zahtevano dobro finančno poslovodenje.

(6) Sistemi, oblikovani v okviru evropskih programov satelitske navigacije, so infrastrukture, vzpostavljene kot vseevropska omrežja, katerih uporaba sega precej čez nacionalne meje držav članic. Poleg tega storitve, ponujene v okviru teh sistemov, prispevajo zlasti k razvoju vseevropskih omrežij na področju prometnih, telekomunikacijskih in energetskih infrastruktur.

(7) Programa Galileo in EGNOS sta orodji industrijske politike ter spadata v okvir strategije Evropa 2020, kot izhaja iz sporočila Komisije z dne 17. novembra 2010 z naslovom „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti“[9]. Omenjena sta tudi v sporočilu z naslovom „Za vesoljsko strategijo Evropske unije, ki koristi državljanom“[10], ki ga je Komisija sprejela 4. aprila 2011. Za gospodarstvo in državljane Unije prinašata programa številne koristi, katerih skupna vrednost je ocenjena na približno 130 milijard EUR za obdobje 2014–2034.

(8) Glede na rastočo uporabo satelitske navigacije na številnih področjih dejavnosti lahko prekinitev zagotavljanja storitev povzroči veliko škodo v sodobnih družbah. Poleg tega sta sistema satelitske navigacije zaradi svojih strateških razsežnosti občutljivi infrastrukturi, ki bi lahko bili predmet zlorabe. Zgoraj navedeni elementi lahko ogrozijo varnost Unije in njenih držav članic. Zato je treba pri zasnovi, vzpostavitvi in obratovanju infrastruktur, ki izhajajo iz programov Galileo in EGNOS, upoštevati varnostne zahteve.

(9) Program Galileo vključuje opredelitveno fazo, ki je končana, fazo razvoja in validacije, ki bi se morala končati leta 2013, fazo uvajanja, ki se je začela leta 2008 in bi se morala končati leta 2020, ter fazo obratovanja, ki se mora postopno začeti z letom 2014/2015, da bo sistem leta 2020 v celoti operativen.

(10) Program EGNOS je v fazi obratovanja, odkar sta bili njegova „odprta storitev“ in storitev „varovanja življenj“ („Safety of Life“) oktobra 2009 oziroma marca 2011 razglašeni za operativni.

(11) Za optimizacijo uporabe storitev morajo biti sistemi, omrežja in storitve, ki izhajajo iz programov Galileo in EGNOS, združljivi in interoperabilni med seboj in, kolikor je mogoče, tudi z drugimi sistemi satelitske navigacije ter s konvencionalnimi navigacijskimi sredstvi.

(12) Ker programa načeloma v celoti financira Unija, je treba predvideti, da je ona lastnica vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ustvarjenih ali razvitih v okviru teh programov. Za popolno spoštovanje temeljnih pravic, povezanih z lastništvom, je treba vzpostaviti ustrezne ureditve z obstoječimi lastniki, zlasti glede bistvenih delov infrastruktur in njihove varnosti. Da bi trgi lažje sprejeli satelitsko navigacijo, je treba tretjim stranem zagotoviti optimalno uporabo zlasti pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz programov in pripadajo Uniji, še posebej z družbenogospodarskega vidika.

(13) Uvajalno in obratovalno fazo programa Galileo ter obratovalno fazo programa EGNOS mora načeloma v celoti financirati Unija. Vendar morajo države članice v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[11], imeti možnost k programoma prispevati dodatna finančna sredstva ali v naravi na podlagi ustreznih sporazumov za financiranje dodatnih elementov programov, katerih izvajanje zahtevajo, na primer v zvezi s strukturo sistemov ali nekaterimi dodatnimi potrebami glede varnosti. Tudi tretje države in mednarodne organizacije morajo imeti možnost prispevati k programoma.

(14) Za zagotovitev nadaljevanja programov je treba vzpostaviti ustrezen finančni okvir, da bi ju Unija lahko še naprej financirala. Treba je določiti tudi znesek, ki bo v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 potreben za financiranje dokončanja faze uvajanja sistema Galileo in obratovanja sistemov.

(15) Evropski parlament in Svet [sta se] na predlog Komisije z dne 29. junija 2011 [odločila] odobriti znesek v višini največ [7 897] milijonov EUR v tekočih cenah za financiranje dejavnosti v zvezi s programoma v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Treba je omeniti, da te dejavnosti zajemajo tudi varovanje sistemov in njihovega delovanja, tudi pri izstrelitvi satelitov. Zato bi se lahko prispevek k stroškom za koriščenje storitev, ki bi zagotavljale tako varovanje, med drugim storitev, ki jih zagotavljajo sistemi spremljanja razmer v vesolju (kot je npr. sistem „Space Situational Awareness“), financiral iz proračuna, dodeljenega programoma, kolikor bi bila na voljo sredstva po strogem upravljanju stroškov in ob natančnem upoštevanju navedenega skupnega zneska, ki je določen v členu [x] Uredbe Sveta XYZ o določitvi finančnega okvira za obdobje 2014–2020. V tej uredbi so za nadaljevanje programov določena finančna sredstva, ki predstavljajo prednostni referenčni okvir v smislu točke [17] Medinstitucionalnega sporazuma z dne xx/yy/201z med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju in v smislu člena 14 [predloga Uredbe Sveta z dne 29. junija 2011] o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020[[12]].

(16) Treba je opredeliti dejavnosti, za katere so odobrena proračunska sredstva Unije, dodeljena programoma za obdobje 2014–2020 na podlagi te uredbe. Te odobritve je treba nameniti zlasti za dejavnosti, povezane s fazo uvajanja programa Galileo, vključno z ukrepi upravljanja in spremljanja navedene faze, ter za dejavnosti, povezane z obratovanjem sistema, ki izhaja iz programa Galileo, vključno z ukrepi, sprejetimi pred navedeno fazo ali med njeno pripravo, in z obratovanjem sistema EGNOS. Treba jih je nameniti tudi za financiranje nekaterih drugih dejavnosti, potrebnih za upravljanje in doseganje ciljev programov.

(17) Treba je opozoriti, da stroški naložb in obratovanja sistemov, ocenjeni za obdobje 2014–2020, ne upoštevajo nepredvidenih finančnih obveznosti, ki bi jih Unija utegnila imeti, zlasti obveznosti, povezanih s sistemom zunajpogodbene odgovornosti zaradi javnega značaja lastništva sistemov, zlasti če gre za višjo silo ali katastrofalno okvaro. Te obveznosti so predmet posebne analize Komisije.

(18) Treba je tudi opozoriti, da proračunska sredstva, določena v tej uredbi, ne zajemajo del, financiranih iz sredstev, dodeljenih okvirnemu programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020, kot so dela v zvezi z razvojem aplikacij na podlagi sistemov. Ta dela bodo omogočila kar najboljšo uporabo storitev, ponujenih v okviru programov, zagotovitev dobre donosnosti naložb Unije na področju družbenih in gospodarskih koristi ter povečanje znanja podjetij v Uniji v zvezi s tehnologijo satelitske navigacije.

(19) Unija mora poleg tega prejeti prihodke, ki jih ustvarita sistema, za zagotovitev nadomestila za naložbe, ki jih je vložila. Poleg tega bi lahko v vsaki pogodbi, sklenjeni s podjetji iz zasebnega sektorja, določili mehanizem za delitev prihodkov.

(20) Za preprečevanje prekoračitev stroškov in zamud, ki so v zadnjih letih ovirale izvajanje programov, je treba povečati prizadevanja za obvladovanje tveganj, ki lahko povzročijo dodatne stroške, kot zahtevata Svet in Parlament v svojih sklepih in resolucijah z dne 31. marca 2011 in 8. junija 2011 ter kot izhaja iz Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 29. junija 2011 z naslovom Proračun za strategijo Evropa 2020[13].

(21) Za dobro javno upravljanje programov Galileo in EGNOS je po eni strani treba jasno razdeliti naloge, zlasti med Komisijo, Agencijo za evropski GNSS in Evropsko vesoljsko agencijo, po drugi strani pa upravljanje postopoma prilagoditi potrebam obratovanja sistemov.

(22) Komisija mora biti kot zastopnica Unije, ki načeloma sama zagotavlja financiranje programov in je lastnica sistemov, odgovorna za potek programov in politični nadzor nad njima. Zato mora upravljati sredstva, dodeljena programoma v skladu s to uredbo, ter skrbeti za izvajanje vseh dejavnosti programov in jasno razdelitev nalog, zlasti med Agencijo za evropski GNSS in Evropsko vesoljsko agencijo. Zato je treba Komisiji poleg nalog, povezanih s to splošno odgovornostjo, in drugih nalog, za katere je zadolžena na podlagi te uredbe, zaupati tudi nekatere specifične naloge, katerih seznam ne sme biti izčrpen. Za kar najboljši izkoristek virov in kompetenc različnih udeleženih strani mora imeti Komisija možnost prenesti nekatere naloge s sporazumi o prenosu pooblastil v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002, zlasti členom 54 Uredbe.

(23) Agencija za evropski GNSS je bila ustanovljena z Uredbo (EU) št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS, razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1321/2004 o vzpostavitvi upravljavskih struktur Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema in spremembah Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta[14] z namenom doseganja ciljev programov Galileo in EGNOS ter izvajanja nekaterih nalog, povezanih s potekom programov. Je agencija Unije, za katero kot za organ v smislu člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 veljajo obveznosti, ki se uporabljajo za agencije Unije. Treba ji je zaupati nekatere naloge, povezane z varnostjo programov, njenim morebitnim imenovanjem za pristojni organ PRS in njenim prispevkom k trženju sistemov. Izpolniti mora tudi naloge, ki ji jih Komisija lahko zaupa na podlagi enega ali več sporazumov o prenosu pooblastil, ki zajemajo številne druge specifične naloge v zvezi s programoma, vključno z nalogami, povezanimi s fazo obratovanja sistemov, ter promocijo aplikacij in storitev na trgu satelitske navigacije. Da bi Komisija, ki zastopa Unijo, lahko v celoti izvajala svoja nadzorna pooblastila, morajo sporazumi o prenosu pooblastil vključevati splošne pogoje upravljanja sredstev, zaupanih Agenciji za evropski GNSS.

(24) Unija mora z Evropsko vesoljsko agencijo skleniti večletni sporazum o prenosu pooblastil glede tehničnih vidikov in vidikov v zvezi s programiranjem. Da bi Komisija, ki zastopa Unijo, lahko v celoti izvajala svoja nadzorna pooblastila, mora sporazum o prenosu pooblastil vključevati splošne pogoje upravljanja sredstev, zaupanih Evropski vesoljski agenciji. Ker gre za dejavnosti, ki jih financira izključno Unija, morajo ti pogoji zagotavljati stopnjo nadzora, primerljivo s stopnjo, ki bi se zahtevala, če bi bila Evropska vesoljska agencija agencija Unije.

(25) Odgovornost za potek programov vključuje zlasti odgovornost za njuno varnost ter za varnost sistemov in njunega obratovanja. Razen v primeru uporabe Skupnega ukrepa Sveta 2004/552/SZVP z dne 12. julija 2004 o vidikih delovanja Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema, ki vplivajo na varnost Evropske unije[15], ki se bo po potrebi lahko prilagodil za upoštevanje sprememb programov, njunega upravljanja in Lizbonske pogodbe, je za varnost odgovorna Komisija, čeprav so nekatere naloge v zvezi z varnostjo zaupane Agenciji za evropski GNSS. Komisija je zlasti odgovorna za vzpostavitev primernih mehanizmov za zagotavljanje ustreznega usklajevanja med različnimi organi, odgovornimi za varnost.

(26) Evropska služba za zunanje delovanje se glede na specifično strokovno znanje, s katerim razpolaga, in redne kontakte z upravami tretjih držav in mednarodnih organizacij zdi primeren organ za pomoč Komisiji pri izvajanju nekaterih nalog v zvezi z varnostjo sistemov in programov na področju zunanjih odnosov, v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje[16] in zlasti členom 2(2) Sklepa.

(27) Pri dodeljevanju sredstev Unije, namenjenih za programa, katerih zgornje meje Komisija ne sme preseči, je treba nujno uporabiti učinkovite postopke javnega naročanja in zlasti zagotoviti, da so pogodbe sklenjene tako, da zagotavljajo najboljšo možno uporabo sredstev, zadovoljive storitve, nemoteno delovanje programov, dobro obvladovanje tveganja in izpolnjevanje predlaganega časovnega načrta. Naročnik si mora prizadevati za izpolnitev teh zahtev.

(28) Ker bo programa načeloma financirala Unija, je treba pri javnem naročanju v okviru teh programov upoštevati pravila Unije v zvezi z javnimi naročili ter si zlasti prizadevati za najboljšo možno uporabo sredstev, obvladovanje stroškov in zmanjšanje tveganj ter za izboljšanje učinkovitosti in zmanjšanje odvisnosti od enega samega dobavitelja. Treba je zagotoviti prost dostop in pošteno konkurenco v celotni dobavni verigi ter uravnotežene možnosti sodelovanja različnim sektorjem na vseh ravneh, med drugim zlasti novim akterjem ter malim in srednjim podjetjem (v nadaljnjem besedilu: MSP). Preprečevati je treba morebitne zlorabe prevladujočega položaja in dolgotrajno odvisnost od enega samega dobavitelja. Za zmanjšanje tveganj v zvezi s programom, preprečevanje odvisnosti od enega vira dobave in zagotavljanje boljšega nadzora nad celotnim programom, stroški in časovnim načrtom je treba po potrebi uporabljati različne vire dobave. Industriji Unije je treba omogočiti, da lahko za nekatere elemente in storitve uporabi vire zunaj Unije, kadar se dokažejo znatne prednosti glede kakovosti in stroškov, pri čemer pa je treba upoštevati strateški značaj programov ter zahteve Unije v zvezi z varnostjo in nadzorom izvoza. Treba je izkoristiti naložbe ter izkušnje in kompetence industrije, vključno s tistimi, ki so bile pridobljene v fazi opredelitve, razvoja in validacije programov, pri čemer je treba zagotoviti, da se ne kršijo pravila o konkurenčnih razpisnih postopkih.

(29) Satelitska navigacija je nova, kompleksna tehnologija, ki se ves čas razvija. To je razlog za negotovosti in tveganja pri javnih naročilih, oddanih v okviru programov, saj se lahko ta javna naročila nanašajo na dolgoročno opremo ali opravljanje storitev. Zaradi teh značilnosti je treba predvideti posebne ukrepe v zvezi z javnimi naročili, ki se uporabljajo poleg pravil iz Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. Tako mora imeti naročnik možnost ponovno vzpostaviti pravične konkurenčne pogoje, kadar ima neko podjetje ali več podjetij že pred javnim razpisom informacije o dejavnostih v zvezi s tem javnim razpisom, zaradi katerih je oziroma so v prednostnem položaju. Imeti mora tudi možnost, da naročilo odda v obliki javnega naročila s pogojnimi deli, da pod določenimi pogoji uvede dopolnilo k pogodbi v okviru njenega izvajanja ali določi najmanjšo stopnjo oddaje naročil podizvajalcem. In nenazadnje, zaradi tehnoloških negotovosti, značilnih za programa, cen javnih naročil ni mogoče vedno natančno oceniti, zato je zaželeno, da se pogodbe sklepajo v posebni obliki, ki obenem ne določa fiksnih in dokončnih cen ter vključuje določbe za varovanje finančnih interesov Unije.

(30) Treba je poudariti, da se morajo države članice v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji vzdržati vseh ukrepov, ki bi lahko ovirali nemoten potek programov, zlasti na področju pravic intelektualne lastnine in v zvezi z neprekinjenim delovanjem infrastrukture. Prav tako je treba pojasniti, da morajo zadevne države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so zemeljske postaje sistemov določene kot kritične evropske infrastrukture.

(31) Glede na svetovni pomen sistemov je bistveno, da lahko Unija sklepa sporazume s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami v okviru programov v skladu s členom 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti za zagotovitev njunega nemotenega poteka, zagotovitev čim boljših storitev za državljane Unije ter zadovoljitev potreb tretjih držav in mednarodnih organizacij. Koristno je tudi, da se obstoječi sporazumi po potrebi prilagodijo razvoju programov. Pri pripravi in izvajanju teh sporazumov se Komisija lahko za pomoč obrne na Evropsko službo za zunanje delovanje, Evropsko vesoljsko agencijo in Agencijo za evropski GNSS v okviru nalog, ki so jim zaupane v skladu s to uredbo.

(32) Treba je poudariti, da se Komisija za izpolnitev nekaterih svojih nalog neregulativne narave po potrebi lahko po tehnično pomoč obrne na nekatere zunanje subjekte. Te tehnične pomoči so lahko deležni tudi drugi organi, vključeni v javno upravljanje programov, pri izvajanju nalog, ki so jim zaupane na podlagi te uredbe.

(33) V okviru programov je treba zagotoviti varstvo osebnih podatkov in zasebnosti.

(34) Finančni interesi Unije morajo biti skozi celoten cikel izdatkov zaščiteni s sorazmernimi ukrepi, zlasti s preprečevanjem in odkrivanjem nepravilnosti, izvajanjem preiskav, povračilom izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z uporabo kazni.

(35) Evropski parlament in Svet je treba redno obveščati o izvajanju programov. Poleg tega se bodo Evropski parlament, Svet in Komisija sestajali v medinstitucionalnem odboru za Galileo v skladu s skupno izjavo z dne 9. julija 2008 o medinstitucionalnem odboru za Galileo.

(36) Komisija bo morala opraviti ovrednotenja, da bi ocenila uspešnost in učinkovitost ukrepov, sprejetih za uresničitev ciljev programov.

(37) Da bi opredelili potrebne ukrepe za zagotovitev združljivosti in interoperabilnosti sistemov z drugimi sistemi satelitske navigacije in konvencionalnimi navigacijskimi sredstvi ter zagotovili varnost sistemov in njunega delovanja, je treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s tema dvema področjema pristojnosti. Komisija mora zlasti med svojim pripravljalnim delom opraviti ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov poskrbeti, da se zadevni dokumenti hkrati, pravočasno in ustrezno predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu.

(38) Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe je treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[17].

(39) Ker dobro javno upravljanje zahteva enotno vodenje programov, hitrejše sprejemanje odločitev in enak dostop do informacij, morajo imeti predstavniki Agencije za evropski GNSS in Evropske vesoljske agencije možnost sodelovanja kot opazovalci pri delu Odbora za evropske programe GNSS, ki je bil ustanovljen na podlagi člena 19 Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS in Galileo)[18]. Zaradi istega razloga morajo imeti predstavniki tretjih držav ali mednarodnih organizacij, ki so sklenili mednarodni sporazum z Unijo, možnost sodelovanja pri delu Odbora za evropske programe GNSS. Predstavniki Evropske agencije za GNSS, Evropske vesoljske agencije, tretjih držav in mednarodnih organizacij ne morejo sodelovati pri glasovanju odbora.

(40) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja te uredbe, tj. vzpostavitve in obratovanja satelitskih navigacijskih sistemov, saj ta cilj presega finančne in tehnične zmožnosti posameznih držav članic, in ker je ukrepanje na ravni Unije najprimernejše za izvajanje teh programov, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego tega cilja.

(41) Skupno podjetje Galileo, ki je bilo ustanovljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 876/2002 z dne 21. maja 2002 o ustanovitvi skupnega podjetja Galileo[19], je 31. decembra 2006 prenehalo delovati in postopek prenehanja podjetja je zdaj končan. Zato je treba razveljaviti Uredbo (ES) št. 876/2002.

(42) Ob upoštevanju potrebe po ovrednotenju programov, pomena sprememb, vnesenih v besedilo, ter potrebe po jasnosti in pravni varnosti je treba razveljaviti Uredbo (ES) št. 683/2008 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Evropska sistema in programa satelitske navigacije

1.           Programa Galileo in EGNOS vključujeta vse dejavnosti, ki so potrebne za opredelitev, razvoj, validacijo, izgradnjo, obratovanje, prenovo in izboljšanje evropskih satelitskih navigacijskih sistemov, tj. sistema, ki izhaja iz programa Galileo, in sistema EGNOS, ter za zagotavljanje njune varnosti.

2.           Sistem, ki izhaja iz programa Galileo, je infrastruktura avtonomnega globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS), sestavljena iz konstelacije satelitov in globalnega omrežja zemeljskih postaj.

3.           Sistem EGNOS je infrastruktura za spremljanje in popravljanje signalov, ki jih oddajajo obstoječi globalni satelitski navigacijski sistemi. Sestavljajo ga zemeljske postaje in več transponderjev, nameščenih na geostacionarnih satelitih.

4.           Namen specifičnih ciljev programa Galileo je zagotoviti, da se signali, ki jih oddaja sistem, ki izhaja iz tega programa, lahko uporabijo za naslednjih pet funkcij:

(a) ponuditi „odprto storitev“ („Open Service“ ali OS), ki je brezplačna za uporabnika, zagotavlja informacije za ugotavljanje položaja in sinhronizacijo ter je namenjena množičnim aplikacijam satelitske navigacije;

(b) ponuditi „storitev varovanja življenj“ („Safety of Life Service“ ali SoL), ki je namenjena uporabnikom, za katere je varnost bistvenega pomena. Ta storitev izpolnjuje tudi zahteve nekaterih sektorjev glede stalnosti, razpoložljivosti in natančnosti ter vsebuje funkcijo celovitosti, ki omogoča, da je uporabnik obveščen v primeru nepravilnega delovanja sistema;

(c) ponuditi „komercialno storitev“ („Commercial Service“ ali CS), ki z večjo učinkovitostjo ter s podatki, ki imajo večjo dodano vrednost od podatkov, dobljenih z odprto storitvijo, omogoča razvoj aplikacij za poslovne ali komercialne namene;

(d) ponuditi „vladno storitev“ („Public Regulated Service“ ali PRS), namenjeno izključno uporabnikom, ki jih pooblastijo vlade, za občutljive aplikacije, ki zahtevajo visoko raven stalnosti storitve. Za to storitev se uporabljajo močni in šifrirani signali;

(e) sodelovati pri „storitvi iskanja in reševanja“ („Search and Rescue Support Service“ ali SAR) sistema COSPAS-SARSAT z odkrivanjem nujnih signalov, ki jih oddajajo radijski oddajniki, in vračanjem sporočil tem oddajnikom.

5.           Namen specifičnih ciljev programa EGNOS je zagotoviti, da se signali, ki jih oddaja sistem EGNOS, lahko uporabijo za naslednje tri funkcije:

(a) ponuditi „odprto storitev“ (OS), ki je brezplačna za uporabnika, zagotavlja informacije za ugotavljanje položaja in sinhronizacijo ter je namenjena množičnim aplikacijam satelitske navigacije na območju, ki ga sistem pokriva;

(b) ponuditi „storitev razširjanja komercialnih podatkov“ („EGNOS Data Access Service“ ali EDAS), ki z večjo učinkovitostjo ter s podatki, ki imajo večjo dodano vrednost od podatkov, dobljenih z odprto storitvijo, omogoča razvoj aplikacij za poslovne ali komercialne namene;

(c) ponuditi „storitev varovanja življenj“ (SoL), ki je namenjena uporabnikom, za katere je varnost bistvenega pomena. Ta storitev izpolnjuje zlasti zahteve nekaterih sektorjev glede stalnosti, razpoložljivosti in natančnosti ter vsebuje funkcijo celovitosti, ki omogoča, da je uporabnik obveščen v primeru nepravilnega delovanja sistema v območju pokritosti.

Specifičen cilj programa EGNOS je tudi razširiti geografsko pokritost s temi storitvami na celotno ozemlje Unije ter, v okviru tehničnih omejitev in na podlagi mednarodnih sporazumov, na druge svetovne regije, zlasti na ozemlja tretjih držav, za katere velja enotno evropsko nebo.

Člen 2

Predmet

Ta uredba določa pravila o vzpostavitvi in obratovanju sistemov v okviru evropskih programov satelitske navigacije, zlasti pravila v zvezi z upravljanjem in finančnim prispevkom Unije.

Člen 3

Faze programa Galileo

Program Galileo ima naslednje faze:

(a) opredelitvena faza, v kateri se je oblikovala zgradba sistema in so se določili njegovi sestavni deli, ki se je končala leta 2001;

(b) razvojna in validacijska faza, ki vključuje izdelavo in izstrelitev prvih satelitov, namestitev prvih zemeljskih infrastruktur ter vsa dela in postopke, potrebne za validacijo sistema v orbiti; cilj je, da se ta faza zaključi leta 2013;

(c) uvajalna faza, ki obsega namestitev in zaščito vseh vesoljskih in zemeljskih infrastruktur ter postopke, povezane s to namestitvijo, ter zajema priprave na fazo obratovanja; cilj je, da se ta faza, ki se je začela leta 2008, zaključi leta 2020;

(d) faza obratovanja, ki obsega upravljanje infrastrukture, vzdrževanje, stalno izboljševanje ter prenavljanje in zaščito sistema, postopke certificiranja in standardizacije, povezane s programom, zagotavljanje in trženje storitev ter vse druge dejavnosti, potrebne za razvoj sistema in nemoten potek programa; cilj je, da se ta faza postopoma začne med letoma 2014 in 2015 s ponudbo prvih storitev.

Člen 4

Obratovanje sistema EGNOS

Obratovanje sistema EGNOS vključuje zlasti upravljanje infrastrukture, vzdrževanje, stalno izboljševanje ter prenavljanje in zaščito sistema, postopke akreditacije, certificiranja in standardizacije v zvezi s programom, vse elemente, ki utemeljujejo zanesljivost sistema in njegovega obratovanja, ter zagotavljanje in trženje storitev.

Člen 5

Združljivost in interoperabilnost sistemov

1. Sistemi, omrežja in storitve, ki izhajajo iz programov Galileo in EGNOS, so medsebojno združljivi in interoperabilni.

2. Sistemi, omrežja in storitve, ki izhajajo iz programov Galileo in EGNOS, so, kolikor je mogoče, združljivi in interoperabilni z drugimi satelitskimi navigacijskimi sistemi ter s konvencionalnimi navigacijskimi sredstvi.

3. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 34 določi potrebne zahteve in standarde za zagotavljanje združljivosti in interoperabilnosti iz odstavka 2.

Člen 6

Lastništvo

Unija je lastnik vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ustvarjenih ali razvitih v okviru programov, zato se s tretjimi stranmi po potrebi sklenejo sporazumi glede obstoječih lastniških pravic.

Komisija zlasti skrbi za optimalno uporabo pravic intelektualne lastnine Unije.

POGLAVJE II

PRORAČUNSKI PRISPEVEK IN MEHANIZMI

Člen 7

Zadevne dejavnosti

1.           Proračunska sredstva Unije, namenjena programoma za obdobje 2014–2020 na podlagi te uredbe, se odobrijo za financiranje:

a)      dejavnosti, povezanih z uvajalno fazo programa Galileo, vključno z ukrepi za upravljanje in spremljanje te faze;

b)      dejavnosti, povezanih z obratovanjem sistema, ki izhaja iz programa Galileo, vključno z ukrepi, sprejetimi pred ali med pripravo te faze;

c)      dejavnosti, povezanih z obratovanjem sistema EGNOS.

2.           S temi proračunskimi sredstvi Unije, namenjenimi programoma, se lahko krijejo tudi izdatki Komisije v zvezi z dejavnostmi priprave, spremljanja, nadzora, revizije in ovrednotenja, ki so potrebne za njuno upravljanje in doseganje njunih ciljev, zlasti izdatki za:

(a) študije in sestanke s strokovnjaki;

(b) dejavnosti obveščanja in komuniciranja, vključno z institucionalnim komuniciranjem političnih prednostnih nalog Unije, če so neposredno povezane s cilji te uredbe;

(c) omrežja informacijske tehnologije („IT“), ki so namenjena obdelavi ali izmenjavi informacij;

(d) vso drugo tehnično ali administrativno pomoč Komisiji za upravljanje programov.

3.           Komisija v skladu z načelom preglednega upravljanja enkrat letno obvesti odbor iz člena 35(1) o dodelitvi sredstev Unije za vsako dejavnost iz odstavkov 1 in 2, s čimer se omogoči jasna opredelitev stroškov programov in njihovih različnih faz.

Člen 8

Financiranje programa Galileo

1.           Uvajalno in obratovalno fazo financira Unija v skladu s členom 10(1), brez poseganja v odstavka 2 in 3 tega člena.

2.           Države članice lahko zagotovijo dodatna sredstva za program Galileo. Prihodki od teh prispevkov pomenijo namenske prejemke v skladu s členom 18(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. Komisija v skladu z načelom preglednega upravljanja odboru iz člena 35(1) te uredbe sporoči vse morebitne učinke uporabe tega odstavka na program Galileo.

3.           Tudi tretje države in mednarodne organizacije lahko zagotovijo dodatna sredstva za program Galileo. V sporazumih iz člena 28 se določijo pogoji in načini njihove udeležbe.

Člen 9

Financiranje obratovanja sistema EGNOS

1.           Unija financira obratovanje sistema EGNOS v skladu s členom 10(1), ne da bi to vplivalo na morebitne finančne prispevke iz drugih virov, zlasti tistih iz odstavkov 2 in 3 tega člena.

2.           Države članice lahko zagotovijo dodatna sredstva za program EGNOS. Prihodki iz teh prispevkov pomenijo namenske prejemke v skladu s členom 18(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. Komisija v skladu z načelom preglednega upravljanja odboru iz člena 35(1) te uredbe sporoči vse morebitne učinke uporabe tega odstavka na program EGNOS.

3.           Tudi tretje države in mednarodne organizacije lahko zagotovijo dodatna sredstva za program EGNOS. V sporazumih iz člena 28 se določijo pogoji in načini njihove udeležbe.

Člen 10

Sredstva

1.           Največji znesek, ki ga Unija dodeli za izvajanje dejavnosti iz člena 7(1) in (2), znaša [7 897] milijonov EUR v tekočih cenah za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

2.           Proračunska sredstva se izvršujejo v skladu z določbami te uredbe in Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

3.           Proračunske obveznosti, ki se nanašajo na programa, se izvršujejo v letnih obrokih.

Člen 11

Prihodki od programov

1.           Prihodke od obratovanja sistemov prejme Unija, plačajo se v njen proračun in namenijo programoma. Če se izkaže, da je obseg prihodkov večji od sredstev, potrebnih za financiranje obratovanja programov, je vsakršna prilagoditev načela dodelitve predmet odobritve proračunskega organa na podlagi predloga Komisije.

2.           Mehanizem delitve prihodkov se lahko določi v pogodbah, sklenjenih s podjetji v zasebnem sektorju.

3.           Obresti iz predhodnega financiranja, plačanega organom, posredno odgovornim za izvrševanje proračuna, se namenijo za dejavnosti, ki so predmet sporazuma o prenosu pooblastil ali pogodbe med Komisijo in zadevnim organom. V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja organi, posredno odgovorni za izvrševanje proračuna, odprejo račune, ki omogočajo identifikacijo sredstev in ustreznih obresti.

POGLAVJE III

JAVNO UPRAVLJANJE PROGRAMOV

Člen 12

Splošni okvir upravljanja programov

Javno upravljanje programov temelji na načelu stroge razdelitve nalog med različnimi udeleženimi organi, zlasti med Komisijo, Agencijo za evropski GNSS in Evropsko vesoljsko agencijo.

Člen 13

Vloga Komisije

1.           Komisija je odgovorna za potek programov. Upravlja sredstva, ki so jima dodeljena v skladu s to uredbo, in skrbi za izvajanje vseh dejavnosti programov.

2.           Komisija ima na podlagi te uredbe poleg splošnih nalog iz odstavka 1 in nalog iz drugih določb te uredbe še naslednje specifične naloge:

(a) zagotovi jasno razdelitev nalog med različnimi organi, udeleženimi v programih, ter v ta namen Agenciji za evropski GNSS in Evropski vesoljski agenciji zaupa naloge iz člena 15(1)(d) in člena 16, zlasti s sporazumi o prenosu pooblastil;

(b) vzpostavi ustrezne instrumente in strukturne ukrepe, potrebne za prepoznavanje, obvladovanje, ublažitev in spremljanje tveganj v zvezi s programoma, zlasti glede stroškov in časovnega načrta;

(c) upravlja odnose s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami v imenu Unije in v okviru svojih pristojnosti;

(d) zagotavlja varnost programov in vzpostavlja mehanizme usklajevanja med različnimi udeleženimi organi.

3.           Komisija za nemoten potek faz programa Galileo in obratovanje sistema EGNOS iz členov 3 in 4 po potrebi sprejme ukrepe za:

(a) določitev lokacije in zagotovitev delovanja zemeljske infrastrukture sistemov;

(b) opredelitev ključnih odločilnih faz za ovrednotenje izvajanja programov;

(c) zmanjševanje tveganj, neločljivo povezanih s potekom programov.

Ti izvedbeni ukrepi se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(3).

Člen 14

Varnost sistemov in njunega delovanja

1.           Sistema in njuno delovanje so varni.

2.           Komisija lahko brez poseganja v člena 15 in 17 te uredbe ter člen 8 Sklepa št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta[20] z delegiranimi akti v skladu s členom 34 določi ustrezne zahteve in standarde za zagotavljanje varnosti sistemov in njunega delovanja iz odstavka 1. V ta namen upošteva nujnost nadzora in vključitve varnostnih zahtev v programa ter učinek teh zahtev na nemoten potek programov, zlasti z vidika stroškov in časovnega razporeda.

3.           Evropska služba za zunanje delovanje v skladu s členom 2(2) Sklepa št. 2010/427/EU pomaga Komisiji pri izvajanju nalog v zvezi z varnostjo na področju zunanjih odnosov. Na tem področju Komisiji pomaga tudi pri nadzorovanju upoštevanja skupnih minimalnih standardov, določenih v Sklepu št. 1104/2011/EU. Za ta namen se ji dajo na razpolago ustrezna sredstva in uredijo se prehodna obdobja, ki omogočajo zagotavljanje stalnosti programov in storitev.

Člen 15

Vloga Agencije za evropski GNSS

1            Agencija za evropski GNSS za doseganje ciljev programov prispeva k njunemu izvajanju in v skladu s smernicami Komisije izvaja naslednje naloge:

(a) v zvezi z varnostjo programov in brez poseganja v člena 14 in 17 zagotovi:

(i)      najpozneje do 30. junija 2016 varnostno akreditacijo v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. 912/2010; za ta namen uvaja in spremlja izvajanje varnostnih postopkov in pregleduje varnost sistema;

(ii)      obratovanje centra za varnost Galileo v skladu s standardi in zahtevami iz člena 14(3) ter navodili iz Skupnega ukrepa 2004/552/SZVP iz člena 17;

(b) opravlja naloge odgovornega organa PRS, določene v členu 5 Sklepa št. 1104/2011/EU, če je imenovana za to, ter pomaga Komisiji pri spremljanju spoštovanja minimalnih skupnih standardov v skladu s členom 8(6) navedenega sklepa;

(c) v okviru obratovanja sistemov prispeva k trženju storitev, vključno z izvedbo potrebne tržne analize;

(d) opravlja tudi druge specifične naloge, povezane s programoma, ki ji jih lahko Komisija zaupa s sporazumom o prenosu pooblastil, sprejetim na podlagi sklepa o prenosu pooblastil, v skladu s členom 54(2)(b) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, in ki vključujejo:

(i)      operativne dejavnosti v zvezi z upravljanjem infrastrukture, vzdrževanjem, stalnim izboljševanjem ter prenavljanjem sistemov, postopki certificiranja in standardizacije v okviru programov ter zagotavljanjem storitev iz člena 3(d) in člena 4;

(ii)      promocijo aplikacij in storitev na trgu satelitske navigacije.

2.           Agencija za evropski GNSS poleg nalog iz odstavka 1 in v okviru svojih pooblastil prinaša Komisiji svoje tehnično znanje in ji posreduje vse informacije, potrebne za izvajanje njenih nalog v okviru te uredbe.

3.           Z odborom iz člena 35(1) se opravi posvetovanje o sklepu o prenosu pooblastil iz točke (d) odstavka 1 tega člena v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 35(2). Odbor se obvesti o sporazumih o prenosu pooblastil, ki jih nameravata skleniti Unija, ki jo zastopa Komisija, in Agencija za evropski GNSS.

Člen 16

Vloga Evropske vesoljske agencije

1.           Komisija z Evropsko vesoljsko agencijo sklene večletni sporazum o prenosu pooblastil na podlagi sklepa o prenosu pooblastil, ki ga Komisija sprejme v skladu s členom 54(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. Ta sporazum zajema izvajanje nalog in izvrševanje proračuna, ki sta predmet prenosa pooblastil v okviru izvajanja programov, zlasti dokončanje infrastrukture na podlagi programa Galileo.

2.           Če je to potrebno za izvajanje nalog in izvrševanje proračuna, ki sta bila prenesena v skladu z odstavkom 1, so v sporazumu o prenosu pooblastil določeni splošni pogoji upravljanja sredstev, zaupanih Evropski vesoljski agenciji, in zlasti ukrepi, ki jih je treba izvesti, ustrezno financiranje, postopki upravljanja, ukrepi spremljanja in nadzora, ukrepi, ki se uporabljajo ob pomanjkljivem izvajanju pogodb, ter sistem lastništva nad vsemi opredmetenimi in neopredmetenimi sredstvi.

Ukrepi spremljanja in nadzora določajo zlasti shemo za predvidevanje stroškov, sistematično obveščanje Komisije o stroških ter v primeru razkoraka med predvidenimi sredstvi in nastalimi stroški popravljalne ukrepe za zagotovitev izgradnje infrastruktur v okviru dodeljenih sredstev.

3.           Z odborom iz člena 35(1) se opravi posvetovanje o sklepu o prenosu pooblastil iz odstavka 1 tega člena v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 35(2). Odbor se obvesti o večletnem sporazumu o prenosu pooblastil, ki ga nameravata skleniti Komisija in Evropska vesoljska agencija.

4.           Komisija obvesti odbor iz člena 35(1) o vmesnih in končnih rezultatih ocenjevanja javnih razpisov in pogodbah, ki naj bi jih Evropska vesoljska agencija sklenila s podjetji.

POGLAVJE IV

VIDIKI V ZVEZI Z VARNOSTJO UNIJE ALI NJENIH DRŽAV ČLANIC

Člen 17

Skupni ukrep

Kadar obratovanje sistemov lahko vpliva na varnost Unije ali njenih držav članic, se uporabijo postopki iz Skupnega ukrepa 2004/552/SZVP.

Člen 18

Uporaba predpisov o tajnosti podatkov

1.           Vsaka država članica zagotovi, da se za vsako fizično osebo s prebivališčem na njenem ozemlju in za vse pravne osebe s sedežem na njenem ozemlju, ki ravnajo s tajnimi podatki Unije v zvezi s programi, uporablja zakonodaja o varovanju tajnosti, ki zagotavlja najmanj tako raven varovanja kot pravila Komisije o varovanju tajnosti, določena v Prilogi k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom[21], in predpisi Sveta o varovanju tajnosti, določeni v Prilogi k Sklepu Sveta 2011/292/EU[22].

2.           Države članice Komisijo takoj obvestijo o sprejetju nacionalne zakonodaje o varovanju tajnosti iz odstavka 1.

3.           Fizičnim osebam s prebivališčem v tretji državi in pravnim osebam s sedežem v tretji državi se ravnanje s tajnimi podatki Unije v zvezi s programoma dovoli samo, če se v teh državah uporablja zakonodaja o varovanju tajnosti, ki zagotavlja najmanj tako raven varovanja kot pravila Komisije o varovanju tajnosti, določena v Prilogi k Sklepu 2001/844/ES, ESPJ, Euratom, in predpisi Sveta o varovanju tajnosti, določeni v Prilogi k Sklepu 2011/292/EU. Predpisi Evropske vesoljske agencije o varovanju tajnosti in Sklep 2011/C 304/05 visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko[23] se štejejo za enakovredne navedenim pravilom in predpisom. Enakovrednost zakonodaje o varovanju tajnosti, ki se uporablja v tretji državi, se lahko prizna v sporazumu s to državo.

POGLAVJE V

JAVNA NAROČILA

ODDELEK I

Splošne določbe, ki se uporabljajo za javna naročila, oddana v fazah uvajanja in obratovanja programov

Člen 19

Splošna načela

Za javna naročila, oddana v okviru uvajalne faze programa Galileo in obratovalnih faz programov, se uporabljajo pravila Unije glede javnih naročil iz Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, zlasti glede prostega dostopa in poštene konkurence v celotni industrijski dobavni verigi, razpisnih postopkov na podlagi preglednih in pravočasnih informacij ter jasnega obveščanja o veljavnih pravilih glede javnih naročil, izbirnih merilih in merilih za oddajo naročil ter vseh drugih ustreznih informacijah, da se omogočijo enaki pogoji za vse morebitne ponudnike, in sicer brez poseganja v ukrepe, potrebne za zaščito bistvenih interesov varnosti Unije ali javne varnosti ali za upoštevanje predpisov Unije o nadzoru izvoza.

Člen 20

Specifični cilji

Med postopkom javnega naročanja se uresničujejo naslednji cilji:

(a)     spodbujanje čim večje in čim bolj odprte udeležbe vseh podjetij po vsej Uniji, zlasti novih akterjev in MSP;

(b)     preprečevanje morebitnih zlorab prevladujočega položaja in dolgotrajne odvisnosti od enega samega dobavitelja;

(c)     izkoriščanje prednosti, ki jih ponujajo predhodne naložbe javnega sektorja, in uporaba dosedanjih spoznanj ter izkušenj in kompetenc industrije, vključno s tistimi, ki so bile pridobljene v opredelitveni, razvojni, validacijski in uvajalni fazi programov, pri čemer je treba zagotoviti spoštovanje pravil o konkurenčnih razpisnih postopkih.

ODDELEK 2

Posebne določbe, ki se uporabljajo za javna naročila, oddana v fazah uvajanja in obratovanja programov

Člen 21

Vzpostavitev pravičnih konkurenčnih pogojev

Naročnik mora sprejeti ustrezne ukrepe za vzpostavitev pravičnih konkurenčnih pogojev, kadar lahko predhodna udeležba podjetja pri dejavnostih, povezanih z dejavnostmi, ki so predmet javnega razpisa:

(a) temu podjetju omogoči precejšnje prednosti v obliki informacij, zaradi katerih je v prednostnem položaju, in se lahko zaradi tega zbudi dvom o spoštovanju načela enake obravnave; ali

(b) vpliva na normalne pogoje konkurence ali nepristranskost in objektivnost pri oddajanju javnih naročil ali izvajanju pogodb.

Ti ukrepi ne smejo škoditi pošteni konkurenci, enaki obravnavi in zaupnosti informacij, pridobljenih v zvezi s podjetji, njihovimi poslovnimi odnosi in njihovo stroškovno strukturo. V tem okviru ti ukrepi upoštevajo značaj in podrobnosti predvidene pogodbe.

Člen 22

Javna naročila s pogojnimi deli

1.           Naročnik lahko javno naročilo odda v obliki naročila s pogojnimi deli.

2.           Naročilo s pogojnimi deli vključuje fiksni del, ki ga spremlja proračunska obveznost, ter enega ali več pogojnih delov. V dokumentaciji javnega naročila se navedejo elementi naročila s pogojnimi deli. Opredeljeni so zlasti predmet, cena ali podrobna pravila o njenem določanju in podrobna pravila o izvajanju storitev iz vsakega dela.

3.           Storitve iz fiksnega dela morajo biti skladna celota; isto velja za storitve iz vsakega pogojnega dela ob upoštevanju storitev iz vseh prejšnjih delov.

4.           Izvajanje posameznega pogojnega dela je predmet odločitve naročnika, o kateri je pogodbenik obveščen v skladu s pogoji iz javnega naročila. Kadar je pogojni del potrjen z zamudo ali ni potrjen, lahko pogodbenik prejme nadomestilo za zamudo ali nadomestilo za odstop, če je to predvideno v javnem naročilu in pod pogoji, ki so tam določeni.

Člen 23

Javna naročila s povračilom stroškov

1.           Naročnik se lahko v okoliščinah iz odstavka 2 izjemoma odloči za javno naročilo s celotnim ali delnim povračilom stroškov z zgornjo cenovno mejo.

V nasprotju z javnim naročilom, pri katerem se plača rezultat in pri katerem so cena ali podrobna pravila za njeno določitev določeni že na začetku v pogodbeni dokumentaciji javnega naročila, se pri naročilu s povračilom stroškov plačajo uporabljena sredstva in ne končni proizvod ali storitev. Cena za plačilo je povračilo celotnih dejanskih stroškov, ki jih ima pogodbenik pri izvajanju pogodbe, kot so stroški dela, materiala, potrošnega blaga, uporabe opreme in infrastrukture, potrebni za izvajanje pogodbe. Tem stroškom se doda pavšalni znesek, ki pokriva splošne stroške in dobiček, ali znesek, ki pokriva splošne stroške, in premija glede na upoštevanje ciljnih rezultatov in časovnega razporeda.

2.           Naročnik se lahko odloči za pogodbo s celotnim ali delnim povračilom stroškov, kadar je objektivno nemogoče natančno določiti fiksno ceno in če je mogoče razumno dokazati, da bi bila taka fiksna cena izjemno visoka zaradi negotovosti pri izvajanju javnega naročila, ker:

(a) javno naročilo vsebuje elemente, ki so zelo kompleksni ali uporabljajo novo tehnologijo, in zato vključuje velika tehnična tveganja ali pa

(b) se morajo dejavnosti, ki so predmet javnega naročila, zaradi operativnih razlogov začeti takoj, čeprav še ni mogoče v celoti določiti fiksne in dokončne cene, ker obstajajo velika tveganja ali ker je izvajanje pogodbe deloma odvisno od izvajanja drugih pogodb.

3.           Zgornja cenovna meja pri pogodbi s celotnim ali delnim povračilom stroškov je najvišja cena, ki se lahko plača. Prekorači se lahko samo v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih s predhodnim soglasjem naročnika.

4.           V dokumentaciji javnega naročila s celotnim ali delnim povračilom stroškov se določi naslednje:

(a) značaj javnega naročila, tj. da gre za javno naročilo s celotnim ali delnim povračilom stroškov z zgornjo cenovno mejo;

(b) pri javnem naročilu z delnim povračilom stroškov elementi javnega naročila, na katere se nanaša povračilo stroškov;

(c) višina zgornje cenovne meje;

(d) merila za oddajanje naročil, ki morajo zlasti omogočati presojo verodostojnosti predvidenega proračuna, povračljivih stroškov, mehanizmov za ugotavljanje stroškov, dobičkov, navedenih v ponudbi;

(e) vrsta povečanja iz odstavka 1, ki se uporabi pri stroških;

(f) pravila in postopki za ugotavljanje upravičenosti stroškov, ki jih predvideva ponudnik za izvajanje pogodbe, v skladu z načeli iz odstavka 5;

(g) računovodska pravila, ki jih morajo upoštevati ponudniki;

(h) pri pogodbi z delnim povračilom stroškov, ki naj bi se spremenila v pogodbo s fiksno in dokončno ceno, parametri te spremembe.

5.           Stroški, ki jih ima pogodbenik med izvajanjem pogodbe s celotnim ali delnim povračilom stroškov, so upravičeni samo:

(a) če so dejansko nastali med trajanjem pogodbe, razen stroškov opreme, infrastrukture in neopredmetenih sredstev, potrebnih za izvajanje pogodbe, ki se lahko štejejo za upravičene v njihovi celotni nabavni vrednosti;

(b) če so navedeni v predvidenem proračunu, ki je lahko revidiran z dopolnili k prvotni pogodbi;

(c) če so potrebni za izvajanje pogodbe;

(d) če izhajajo iz izvajanja pogodbe in se ji lahko pripišejo;

(e) če so prepoznavni, preverljivi, vknjiženi pri pogodbeniku in določeni v skladu z računovodskimi standardi, navedenimi v specifikacijah in v pogodbi;

(f) če so v skladu z določbami veljavne davčne in socialne zakonodaje;

(g) če ne odstopajo od pogodbenih pogojev;

(h) če so razumni, utemeljeni in spoštujejo zahteve dobrega finančnega poslovodenja, zlasti v zvezi z gospodarnostjo in učinkovitostjo.

Pogodbenik je odgovoren za knjiženje svojih stroškov, ustrezno vodenje poslovnih knjig in vseh drugih dokumentov, potrebnih kot dokazilo, da so stroški, katerih povračilo zahteva, nastali in da so v skladu z načeli iz tega člena. Stroški, ki jih pogodbenik ne more utemeljiti, se štejejo za neupravičene in njihovo povračilo se zavrne.

6.           Naročnik za zagotovitev ustreznega izvajanja pogodb s povračilom stroškov opravlja naslednje naloge:

(a) določi čim bolj realno zgornjo cenovno mejo, pri čemer omogoči prožnost, potrebno za vključitev tehničnih tveganj;

(b) spremeni pogodbo z delnim povračilom stroškov v pogodbo s fiksno in dokončno ceno v celoti, takoj ko je med izvajanjem pogodbe tako fiksno in dokončno ceno mogoče določiti. Za ta namen določi parametre spremembe za prehod s pogodbe s povračilom stroškov na pogodbo s fiksno in dokončno ceno;

(c) uvede ukrepe spremljanja in nadzora, ki zlasti določajo sistem predvidevanja stroškov;

(d) določi ustrezna načela, orodja in postopke za izvajanje pogodb, zlasti za prepoznavanje in preverjanje upravičenosti stroškov, ki jih ima pogodbenik ali njegovi podizvajalci pri izvajanju pogodbe, in za uvajanje dopolnil k pogodbi;

(e) preveri, ali pogodbenik in njegovi podizvajalci upoštevajo računovodske standarde, določene v pogodbi, in izpolnjujejo obveznost predložitve računovodskih izkazov, ki morajo imeti dokazno vrednost;

(f) pri izvajanju pogodbe stalno preverja učinkovitost načel, orodij in postopkov iz točke (d).

Člen 24

Dopolnila

Pogodba se lahko spremeni z dopolnilom, če to dopolnilo izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)     ne spremeni predmeta pogodbe;

(b)     ne poruši ekonomskega ravnotežja pogodbe;

(c)     ne uvaja pogojev, ki bi, če bi prvotno obstajali v dokumentaciji javnega naročila, omogočili udeležbo drugih ponudnikov, kot so bili prvotno sprejeti, ali izbiro druge ponudbe, kot je bila prvotno izbrana.

Člen 25

Oddajanje naročil podizvajalcem

1. Naročnik lahko od vsakega pogodbenika zahteva, da del javnega naročila na različnih ravneh odda podizvajalcem, družbam, ki ne spadajo v skupino, v katero spada sam. Ta minimalni del naročila, ki se odda podizvajalcem, se izrazi v obliki razpona med minimalnim in maksimalnim deležem. Ta razpon je sorazmeren s predmetom in vrednostjo naročila ter z značajem zadevnega področja dejavnosti, zlasti z ugotovljenim stanjem konkurence in industrijskim potencialom.

2. Naročnik lahko zavrne podizvajalce, ki jih izbere kandidat v postopku oddaje glavnega javnega naročila ali izbrani ponudnik pri izvajanju javnega naročila. To zavrnitev, ki lahko temelji izključno na merilih, ki se uporabljajo za izbiro ponudnikov za glavno naročilo, pisno utemelji.

POGLAVJE VI

DRUGE DOLOČBE

Člen 26

Načrtovanje

Komisija pripravi večletni delovni program, v katerem so določeni najpomembnejši ukrepi, predvideni proračun in časovni razpored, ki so potrebni za dosego ciljev programov Galileo in EGNOS iz člena 1(4) in (5).

Komisija na podlagi večletnega delovnega programa sprejme letni delovni program, ki vsebuje načrt izvajanja večletnega programa in ustrezno financiranje.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(3).

Člen 27

Ukrepi držav članic

1.           Države članice se vzdržijo sprejetja ukrepov, ki bi lahko škodili nemotenemu poteku programov, zlasti na področju pravic intelektualne lastnine in v zvezi z neprekinjenim delovanjem infrastrukture.

2.           Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so zemeljske postaje sistemov določene za kritične evropske infrastrukture v smislu Direktive Sveta 2008/114/ES[24].

Člen 28

Mednarodni sporazumi

Unija lahko v okviru programov sklepa sporazume s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, zlasti sporazume o sodelovanju, v skladu s postopkom iz člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 29

Tehnična pomoč

Za izvršitev nalog tehnične narave iz člena 13(2) lahko Komisija zaprosi za potrebno pomoč, zlasti strokovnjakov nacionalnih agencij, pristojnih za vesoljsko področje, neodvisnih izvedencev in organizacij, ki ji lahko zagotovijo nepristranske analize in mnenja o poteku programov.

Organi, ki so poleg Komisije udeleženi pri javnem upravljanju programov, zlasti Agencija za evropski GNSS in Evropska vesoljska agencija, lahko prav tako koristijo isto tehnično pomoč pri izvajanju nalog, ki se jim zaupajo na podlagi te uredbe.

Člen 30

Varstvo osebnih podatkov in zasebnosti

1.           Komisija zagotovi, da je pri oblikovanju in vzpostavljanju sistemov zajamčeno varstvo osebnih podatkov in zasebnosti ter da so vanju vključeni ustrezni zaščitni ukrepi.

2.           Kakršna koli obdelava osebnih podatkov pri opravljanju nalog in dejavnosti na podlagi te uredbe se izvaja v skladu z veljavno zakonodajo na področju varstva osebnih podatkov, zlasti Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta[25] ter Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta[26].

Člen 31

Zaščita finančnih interesov Unije

1.           Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni z izvajanjem preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

2.           Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče lahko opravijo revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih donacij, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi te uredbe.

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko opravi preglede in inšpekcije na kraju samem pri gospodarskih subjektih, ki jih neposredno ali posredno zadeva takšno financiranje, v skladu s postopki iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96[27], da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o donaciji ali pogodbo o financiranju s strani Unije prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

Ne glede na prvi in drugi pododstavek se v mednarodnih sporazumih s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, v sporazumih o donacijah, v sklepih o donacijah in v pogodbah, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, Komisija, Računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblastijo za opravljanje takšnih revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem.

Člen 32

Obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta

Komisija zagotavlja izvajanje te uredbe. Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto predloži poročilo o izvajanju programov ob predložitvi predhodnega predloga proračuna.

Člen 33

Ocena uporabe te uredbe

1.           Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 30. junija 2018 predloži poročilo o oceni, ki je podlaga za sprejem sklepa o nadaljevanju, spremembi ali ukinitvi ukrepov na podlagi te uredbe in se nanaša na:

(a) uresničenje ciljev teh ukrepov tako po rezultatih kot po učinkih;

(b) učinkovitost uporabe sredstev;

(c) evropsko dodano vrednost.

Ocena med drugim zajema možnosti poenostavitve, notranjo in zunanjo usklajenost, primernost vseh ciljev in prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije v smislu pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Upošteva rezultate ocen dolgoročnih učinkov prejšnjih ukrepov.

2.           Ocena upošteva dosežen napredek glede ciljev programov Galileo in EGNOS iz člena 1(4) in (5) na podlagi naslednjih kazalnikov uspešnosti:

(a) za Galileo: število operativnih satelitov, različico razvite zemeljske infrastrukture in število ponujenih storitev;

(b) za EGNOS: število sprememb storitvenih specifikacij, predloženih certifikacijskim organom.

3.           Organi, ki so udeleženi pri izvajanju te uredbe, sporočijo Komisiji podatke in informacije, potrebne za spremljanje in ocenjevanje zadevnih ukrepov.

POGLAVJE VII

PRENOS POOBLASTIL IN IZVEDBENI UKREPI

Člen 34

Izvajanje pooblastila

1.           Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena.

2.           Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 5 in 14 se Komisiji podeli za nedoločen čas od 1. januarja 2014.

3.           Prenos pooblastil iz členov 5 in 14 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekličeta. S sklepom o preklicu pooblastila pooblastilo iz navedenega sklepa preneha. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Ne posega v veljavnost delegiranih aktov, ki že veljajo.

4.           Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.           Delegirani akt, sprejet v skladu s členoma 5 in 14, začne veljati samo, če mu niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od dneva uradnega obvestila o njem ne nasprotujeta ali če Evropski parlament in Svet pred iztekom tega roka oba obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.

Člen 35

Postopek v odboru

1.           Komisiji pomaga Odbor za evropske programe GNSS (v nadaljnjem besedilu: odbor), ustanovljen na podlagi člena 19 Uredbe (ES) št. 683/2008. To je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4.           Predstavniki Agencije za evropski GNSS in Evropske vesoljske agencije lahko kot opazovalci sodelujejo pri delu odbora pod pogoji, določenimi v njegovem poslovniku.

5.           V mednarodnih sporazumih, ki jih Unija sklene na podlagi člena 28, je lahko predvidena udeležba predstavnikov tretjih držav ali mednarodnih organizacij pri delu odbora pod pogoji, določenimi v njegovem poslovniku.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 36

Razveljavitev

1.           Uredba Sveta (ES) št. 876/2002 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2014.

              Za vse ukrepe, sprejete na podlagi Uredbe (ES) št. 876/2002, še naprej velja navedena uredba.

2.           Uredba (ES) št. 683/2008 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2014.

              Za vse ukrepe, sprejete na podlagi Uredbe (ES) št. 683/2008, še naprej velja navedena uredba.

              Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje za sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge.

Člen 37

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA

Korelacijska tabela

Prejšnje številčenje (Uredba (ES) št. 683/2008[28]) || Novo številčenje (ta uredba)

člen 1 || člen 1

člen 2 || člen 2

člen 3 || člen 3

člen 4 || člen 8

člen 5 || člen 4

člen 6 || člen 9

člen 7 || člen 5

člen 8 || člen 6

člen 9 || člen 7

člen 10 || člen 10

člen 11 || člen 11

člen 12(1) člen 12(2) in (3) || člen 12 člen 13

člen 13(1) člen 13(2) in (3) člen 13(4) || člen 13 člen 14 člen 17

člen 14 || člen 18

člen 15 || člen 26

člen 16 || člen 15

člen 17 || členi od 19 do 25

člen 18 || člen 16

člen 19 || člen 35

člen 20 || člen 30

člen 21 || člen 31

člen 22 || člen 32

člen 23 ||

člen 24 || člen 37

Priloga || člen 1

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja politike v okviru ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Določbe glede spremljanja in poročanja

              2.2.    Sistem upravljanja in nadzora

              2.3.    Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2.    Ocenjeni učinek na odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

              3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjeni učinek na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude

Evropska programa satelitske navigacije – GALILEO in EGNOS (Skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev)

1.2. Zadevna področja politike v okviru ABM/ABB[29]

Naslov 02: Podjetništvo

Poglavje 02 05: evropska programa satelitske navigacije (EGNOS in Galileo)

1.3. Vrsta predloga/pobude

Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[30].

þ Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nadaljevanje obstoječega ukrepa z novo usmeritvijo.

1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Opozoriti je treba, da sta programa satelitske navigacije (v nadaljnjem besedilu: programa) vodilna projekta Unije ter spadata v okvir strategije Evropa 2020 in politik trajnostnega razvoja. To pomeni zagotavljanje navigacijskih storitev, ki bodo spodbudile znaten napredek na številnih področjih dejavnosti, tehnološke inovacije in rast konkurenčnosti evropskega gospodarstva ter bodo vir ustvarjanja delovnih mest, poslovnih prihodkov in družbenogospodarskih koristi.

Cilj predloga je podpreti evropsko prisotnost v vesolju in razvoj satelitskih storitev ter še posebej ponuditi dva sistema satelitske navigacije.

Natančneje, namen programa Galileo je vzpostaviti evropski globalni satelitski navigacijski sistem (v nadaljnjem besedilu: GNSS). Uporabnikom po vsem svetu bo omogočil storitve ugotavljanja položaja in sinhronizacije ter navigacije za raznovrstne aplikacije, od prometa do prodaje vrednostnih papirjev, prek oskrbe z elektriko, meteoroloških napovedi in plačevanja cestnine.

EGNOS je evropski sistem za izboljševanje učinkovitosti ameriškega sistema GPS na območju Evrope. Izboljšuje sedanje storitve satelitske navigacije, ki se uporabljajo na varnostno kritičnih področjih, kot so v zračnem ali pomorskem prometu pilotiranje in pristajanje letal ali plovba ladje skozi kanal.

1.4.2. Specifični cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB

Specifični cilj št. 1:

Razviti in zagotavljati globalno infrastrukturo in storitve satelitske navigacije (Galileo) do leta 2019.

Namen specifičnih ciljev programa Galileo, kakor je opredeljen v predlogu uredbe, je zagotoviti, da se signali, ki jih oddaja sistem, ki izhaja iz tega programa, lahko uporabijo za izvajanje naslednjih petih funkcij:

– ponuditi „odprto storitev“ (Open Service ali OS), ki je brezplačna za uporabnika, zagotavlja informacije za ugotavljanje položaja in sinhronizacijo ter je namenjena množičnim aplikacijam satelitske navigacije;

– ponuditi „storitev varovanja življenj“ (Safety of Life Service ali SoL), ki je namenjena uporabnikom, za katere je varnost bistvenega pomena. Storitev izpolnjuje tudi zahteve nekaterih sektorjev glede stalnosti, razpoložljivosti in natančnosti ter vsebuje funkcijo celovitosti, ki omogoča, da je uporabnik obveščen v primeru nepravilnega delovanja sistema; raziskave o ponovni opredelitvi storitve SoL se nadaljujejo, da bi bolje zadovoljili zahteve uporabnikov, zmanjšali vpliv te storitve na stroške in upoštevali dopolnjevanje s storitvijo SoL EGNOS;

– ponuditi „komercialno storitev“ (Commercial Service ali CS), ki z večjo učinkovitostjo ter s podatki, ki imajo večjo dodano vrednost od podatkov, dobljenih z odprto storitvijo, omogoča razvoj aplikacij za poslovne ali komercialne namene;

– ponuditi „vladno storitev“ (Public Regulated Service ali PRS), namenjeno izključno uporabnikom, ki jih pooblastijo vladni organi, za občutljive aplikacije, ki zahtevajo visoko raven stalnosti storitve. „Vladna storitev“ uporablja močne in šifrirane signale;

– sodelovati pri „storitvi iskanja in reševanja“ (Search and Rescue Support Service ali SAR) sistema COSPAS-SARSAT, z odkrivanjem nujnih signalov, ki jih oddajajo radijski oddajniki, in vračanjem sporočil tem oddajnikom.

Specifični podcilj št. 1:

Razviti infrastrukturo za satelitsko navigacijo in zagotavljati začetne storitve Galileo do leta 2014 oziroma 2015.

Cilj programa GALILEO je ponuditi prve tri začetne storitve do leta 2014 oziroma 2015 (OS, PRS in SAR).

Specifični cilj št. 2:

Zagotavljati satelitske storitve, ki omogočajo izboljšanje učinkovitosti sistema GPS na celotnem območju Evropske konference civilnega letalstva (ECAC) do leta 2020 (EGNOS).

Program EGNOS, ki dopolnjuje signale ameriškega sistema GPS, da bi uporabnikom zagotovil natančnejše ugotavljanje položaja na območju Evrope[31], je namenjen zagotavljanju treh storitev:

—      odprte storitve (OS): za sprejemnike za splošno rabo in običajne uporabniške aplikacije. Zagotavlja prosto dostopne signale za ugotavljanje položaja. Oktobra 2009 je bila razglašena za operativno[32] in se že uporablja v več sektorjih, npr. v kmetijstvu;

—      storitve varovanja življenj (Safety-of-Life ali SoL): za aplikacije, ki imajo odločilen pomen za varovanje življenja na področju prometa, zlasti civilnega letalstva. Ponuja jamstvo za večjo učinkovitost in vključuje sistem opozarjanja v zvezi s celovitostjo. Marca 2011 je bila razglašena za operativno in se uporablja v sektorju letalskega prometa v Evropi;

—      storitve dostopanja do podatkov EGNOS (EDAS) za napredne aplikacije, ki omogoča posredovanje komercialnih podatkov z nadzorovanim dostopom (na primer po svetovnem spletu ali mobilnih telefonih).

Specifični podcilj št. 2:

Sprejeti ukrepe, potrebne za zagotavljanje stalnosti delovanja po letu 2014 in postopno izboljšanje kakovosti storitev do leta 2020.

Zadevne dejavnosti ABM/ABB

Poglavje 02 05: evropska programa satelitske navigacije (EGNOS in Galileo).

1.4.3. Pričakovani izid in učinki

Navedite, kakšne posledice naj bi imel predlog/pobuda na upravičence / ciljne skupine.

Evropska programa satelitske navigacije sta bila uvedena že pred več kot desetletjem s politično željo, da bi razvili in uporabljali sistem, ki bi pokrival ves svet, kar bi Evropski uniji omogočilo, da si ustvari strateške in gospodarske prednosti ter zagotavlja storitve satelitske navigacije, ki so povsem prilagojene civilni uporabi.

Galileo in EGNOS bosta Evropski uniji prinesla velike družbenogospodarske koristi zaradi:

i) neposrednih koristi, ki so posledica rasti prodajnega trga sistema GNSS (sprejemniki in aplikacije). Če bo na primer več letal opremljenih s sprejemniki za GNSS, bodo imeli proizvajalci teh sprejemnikov dodatne prihodke;

ii) posrednih koristi, ki so posledica novih aplikacij. Če bodo leti zaradi boljše navigacije krajši, bodo letala manj onesnaževala, potniki pa bodo prihranili dragoceni čas. Poleg tega bodo zanesljivejši načini prevoza in učinkovitejše storitve nujne pomoči omogočili rešiti več življenj;

iii) neposrednih koristi, ki so posledica rasti predhodnega trga in tehnološkega vpliva na druge sektorje. Naložbe v predhodnem segmentu GNSS bodo koristile industriji. Tudi drugi sektorji bodo imeli korist od novega razvoja na vesoljskem področju. Instrumenti, oblikovani za ocenjevanje in spremljanje strukturne trdnosti nosilnih raket ali rezervoarjev, se lahko na primer uporabijo v podjetjih iz avtomobilskega sektorja, gradbeništva in energetskega sektorja ter v gospodarskih javnih službah.

Čeprav bo sistem, vzpostavljen na podlagi programa Galileo, samostojen, bodo njegove storitve kar se da optimizirane zaradi njegove interoperabilnosti z drugimi sistemi, kot sta ameriški GPS ali ruski GLONASS. Zato bo sodelovanje z drugimi državami, ki zagotavljajo storitve satelitske navigacije, omogočilo največje mogoče koristi za uporabnike, državljane ali gospodarstvo na splošno.

1.4.4. Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Specifični cilj št. 1:

Namen programa Galileo je razviti in zagotavljati globalno infrastrukturo in storitve satelitske navigacije. Za ta namen je treba razvito infrastrukturo nenehno vzdrževati in njene sestavne dele po potrebi prenavljati.

Kazalnik v zvezi z infrastrukturo sistema Galileo:

–        skupno število operativnih satelitov: 18 satelitov do leta 2015, 30 satelitov do leta 2019;

–        različica razvite zemeljske infrastrukture: v2 do leta 2015.

Kazalnik v zvezi z zagotavljanjem storitev sistema Galileo:

–        število vzpostavljenih storitev: tri začetne storitve do leta 2015, pet storitev do leta 2020.

Specifični cilj št. 2:

Namen programa EGNOS je zagotavljati izboljšane storitve satelitske navigacije v vsej Evropi. Njegovo infrastrukturo je treba vzdrževati na operativni ravni, sedanjo pokritost pa razširiti na celotno Evropsko unijo, tako da bodo lahko uporabniki po vsej Uniji brez razlik uporabljali njegove storitve.

Kazalniki kakovosti ponujene storitve in geografske razširjenosti sistema EGNOS:

–        število sprememb v storitvah, predloženih certifikacijskim organom: 3 v obdobju 2014–2020.

Te spremembe bodo zajete v dokumentih, v katerih so opredeljene storitve in so na voljo javnosti.

1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1. Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Zaradi zmožnosti ugotavljanja položaja, hitrosti in časa z zelo zanesljivo natančnostjo so tehnologije GNSS bistvene za izboljšanje učinkovitosti na številnih področjih. Izkušnje z ameriškim sistemom GPS (globalni sistem za določanje položaja) so pokazale koristi satelitske navigacije, tako da se v Združenih državah GPS šteje za peto javno komunalno storitev, za vodo, elektriko, plinom in telefonom. Ameriški vojaški in civilni uporabniki so postali precej odvisni od sistema GPS. Tudi več drugih držav se je začelo zavedati svoje odvisnosti in zdaj gradijo svoj globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS).

Danes uporabniki satelitske navigacije v Evropi nimajo druge izbire, kot da za ugotavljanje položaja in navigacijo uporabljajo satelitske signale ameriškega GPS ali sistema GLONASS. Zato je evropsko gospodarstvo čedalje bolj odvisno od vojaške infrastrukture, ki je Evropa ne nadzoruje in ki ni oblikovana za namene evropskih gospodarskih interesov. Poleg tega so ti sistemi pomanjkljivi glede svoje razpoložljivosti, zlasti na gosto naseljenih mestnih območjih[33]. Ne dajejo niti zadostnega jamstva v zvezi s kakovostjo in stalnostjo storitev, ponujenih evropskim civilnim uporabnikom.

Kar zadeva politični vidik, je Evropska unija na začetku devetdesetih let, ko je GPS postal v celoti operativen, spoznala, da Evropa potrebuje svoj globalni sistem satelitske navigacije[34]. Precej pred veliko širitvijo aplikacij na podlagi GNSS, kot so storitve, vezane na lokacijo, ali vgrajeni navigacijski sistemi, sta Svet in Parlament predvidela, da bo potreba po orodjih za pomoč pri navigaciji vse večja. Odločilni razlog za ta projekt je evropska neodvisnost na področju satelitske navigacije. Cilji te politične vizije so naslednji:

•        vzpostaviti prvo svetovno infrastrukturo za satelitsko navigacijo in določanje položaja, ki bo samostojna, pod civilnim nadzorom in bo neprekinjeno zagotavljala storitve GNSS, s tem pa Evropi omogočila strateško prednost. Kot se je izkazalo kasneje, si je vseeno treba prizadevati[35] za interoperabilnost z drugimi sistemi, zlasti z ameriškim sistemom GPS, da bi kolikor je le mogoče izboljšali kakovost storitev za uporabnike in povečali družbenogospodarske koristi;

•        okrepiti odpornost evropske gospodarske infrastrukture s predvidenim nadomestnim sistemom v primeru nepravilnega delovanja v drugih sistemih;

•        čim bolj povečati posredne gospodarske koristi, in sicer tako, da se evropski civilni družbi omogoči natančnejše, bolj razpoložljive in močnejše signale, s precej večjo uporabo novih možnosti zaradi zelo natančne satelitske navigacije, kot je to mogoče zdaj;

•        pokazati zmožnost Evrope, da vzpostavi, namesti in uporablja obsežne in kompleksne vesoljske infrastrukture.

1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja Evropske unije

Pravica EU do ukrepanja izhaja iz člena 172 Pogodbe o delovanju Evropske unije in iz Uredbe o GNSS o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS in Galileo).

Sistemi, oblikovani v okviru evropskih programov satelitske navigacije, so infrastrukture, vzpostavljene kot vseevropska omrežja, katerih uporaba sega precej čez nacionalne meje držav članic. Poleg tega storitve, ponujene v okviru teh sistemov, med drugim prispevajo k razvoju vseevropskih omrežij na področju prometnih, telekomunikacijskih in energetskih infrastruktur.

Posamezna država članica ne more sama vzpostaviti satelitskih navigacijskih sistemov, saj to presega njene finančne in tehnične zmožnosti. Zato je to mogoče doseči samo z ukrepanjem na ravni EU.

Poleg tega je v uredbi o GNSS določeno, da je Evropska unija lastnica vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ustvarjenih ali razvitih v okviru programov. Evropska unija mora kot lastnica vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev v zvezi s programoma poskrbeti, da bodo ob uvedbi prvih storitev ugotavljanja položaja leta 2014 oziroma 2015 izpolnjeni vsi pogoji za upravljanje in uporabo sistemov. Upravljanje je zato dejansko evropske narave.

1.5.3. Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

Čeprav je Unija prvič edina lastnica tako obsežne infrastrukture in Komisija prvič upravlja tako kompleksen program, izkušnje, pridobljene od leta 2007, omogočajo znatnejše izboljšave pri nadaljnjem vzpostavljanju sistemov Galileo in EGNOS.

Kakor je opisano v Poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o vmesnem pregledu evropskih programov satelitske navigacije[36] in v predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o nadaljevanju uvajanja in obratovanja evropskih satelitskih navigacijskih programov, je mogoče ugotoviti naslednje:

<Upravljanje programa>

Po ponovnem profiliranju programov leta 2008 je Komisija v svojih službah vzpostavila strukturo, ki omogoča upravljanje programov v sedanji fazi. Od tedaj je bil dosežen velik napredek, vendar bo treba upravljanje programov razvijati še naprej, da se omogoči vključitev bolj operativnih funkcij, povezanih z obratovanjem sistemov.

Z vidika interakcije med različnimi udeleženci, predvsem med Evropsko vesoljsko agencijo in Agencijo za evropski GNSS, nova razdelitev pristojnosti, s katero je Evropska vesoljska agencija dejansko postala izvršilna agencija, ki deluje v imenu EU, daje dobre rezultate, morala pa se bo prilagajati razvoju programov in prihodnjim izzivom obratovanja.

<Nadzor nad stroški in finančni instrumenti>

Galileo in EGNOS sta kompleksna projekta. Velik del njunega razvoja se opira na nove tehnologije, oblikovane posebej za potrebe programov. Zato je težko izbrati en sam pristop k obvladovanju stroškov; na stroške vpliva več dejavnikov, zelo veliko tveganj pa lahko ogrozi nemoten potek programov.

V preteklosti so bili pri programih že zamude in dodatni stroški, med drugim zaradi povečanih varnostnih zahtev držav članic. Kakor je navedeno v sporočilu Komisije z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“[37] in kot sta zahtevala Svet in Evropski parlament, bo treba ohraniti prizadevanja za obvladovanje stroškov. Iz te potrebe izhaja novi okvir upravljanja in Komisija danes že sprejema ukrepe za obvladovanje tveganj in stroškov.

– Vsa tveganja v zvezi s programoma so zbrana v registru, ki vključuje tveganja v zvezi z industrijsko dobavno verigo, Evropsko vesoljsko agencijo, Agencijo za evropski GNSS, zunanjimi dejavniki, kot je vpliv političnih subjektov in varnostnih zahtev, ter notranjimi dejavniki, kot je organizacija programov. Vsakemu tveganju je pripisana verjetnost nastanka in stopnja vpliva. Register tveganj vsebuje tudi seznam ukrepov za zmanjšanje te verjetnosti;

– Komisija preučuje možnost ponovne opredelitve storitve SoL, da bi zmanjšala njen vpliv na skupne stroške;

– prizadeva si tudi za zagotovitev učinkovitega upravljanja programov, s čimer naj bi preprečila odklone in omogočila vzpostavitev trdnega programa upravljanja za prihodnost;

Komisija v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo pritiska na industrijo, da bi obvladala cene različnih sestavnih delov infrastrukture sistema Galileo;

– v okviru programa se sprejemajo tudi dodatni ukrepi za obvladovanje stroškov, na primer optimalno trajanje pogodbe, novo javno naročilo za pridobitev dodatnih satelitov ali dvojni vir dobave za nosilne rakete;

– nazadnje, Komisija si prizadeva za krepitev sodelovanja s strokovnjaki (neodvisnimi in iz držav članic), da bi analizirali tehnične zahteve sistemov, s tem povezane stroške in morebitne druge možnosti.

<Varnostne zahteve>

Z vidika varnosti je treba opozoriti, da je Komisija v skladu z uredbo sicer odgovorna za upravljanje varnosti sistemov, vendar je njena svoboda na tem področju omejena na dva načina:

– prvič, v resnici so države članice tiste, ki opredeljujejo potrebe na področju varnosti. Nevarnosti, ki lahko ogrozijo varnost občutljivih infrastruktur, kot je infrastruktura za satelitsko navigacijo, se nenehno spreminjajo. Zato se mora zasnova sistemov stalno prilagajati njihovemu razvoju. Obvladovanje dela teh tveganj spada med ukrepe držav članic;

– drugič, v skladu z veljavno Uredbo o GNSS (ES) št. 683/2008 je naloga varnostnega akreditiranja sistemov zaupana agenciji EU. Ločitev funkcij upravljanja in akreditacije je praksa dobrega upravljanja ter je običajna in odločilna za tako vrsto projekta.

V obeh primerih lahko izbire ali odločitve precej vplivajo na stroške in roke programov.

Komisija glede na vpliv varnostnih zahtev na stroške in zamude poudarja pomen spremembe okvira upravljanja programov in zaupanja več odgovornosti različnim zainteresiranim stranem (zlasti njunim pogodbenikom in v okviru splošnih določb sporazumov o prenosu pooblastil).

1.5.4. Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi zadevnimi instrumenti

Mogoče je dopolnjevanje z drugimi sedanjimi ali prihodnjimi vesoljskimi programi, na primer za širitev skupin uporabnikov (aplikacije za prodajni trg) ali za zaščito delov sistema, ki izhaja iz programa Galileo, v vesolju ali ob izstrelitvah.

Iščejo se tudi možnosti dopolnjevanja z drugimi direktorati Evropske komisije na področju raziskav in inovacij. Aplikacije in tehnologije GNSS, ki se uporabljajo v satelitskih navigacijskih sistemih, lahko vplivajo na različne gospodarske in družbene sektorje, kot so obveščanje, promet in energetika. Pomembno je zagotoviti, da so programi raziskav in inovacij usklajeni na ravni Komisije, da bi kolikor je mogoče povečali donosnost naložb.

1.6. Trajanje ukrepa in finančnih posledic

¨ Časovno omejen predlog/pobuda

¨         trajanje predloga/pobude od [] do []

¨         finančne posledice med letoma 2014 in LLLL

þ Časovno neomejen predlog/pobuda[38]

– izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma 2008 in 2020,

– ki mu sledi polno delovanje.

1.7. Načrtovani načini upravljanja[39]

þ Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

þ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

– ¨  izvajalske agencije,

– þ  organe, ki jih ustanovita Skupnosti[40],

– þ  nacionalne organe javne uprave/organe, ki opravljajo javne storitve[41],

– þ  mednarodno organizacijo[42],

– ¨  osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Sedanji okvir upravljanja je bil oblikovan za fazo zasnove in uvajanja sistema Galileo ter za začetno obratovanje sistema EGNOS, in sicer za obdobje med letoma 2008 in 2013. Ta okvir je treba revidirati ob upoštevanju, da bo faza uvajanja sistema Galileo trajala še po letu 2013 in da se bo nova faza programa začela leta 2014 z zagotavljanjem začetnih storitev. Opredeliti je treba tudi upravljanje sistema EGNOS, saj je ta že v fazi obratovanja.

Za fazo obratovanja sistema Galileo je treba opredeliti okvir upravljanja, ki bo trden, trajen in dolgoročen. Optimiziral in racionaliziral bo uporabo sedanjih struktur ter zagotovil postopen prehod med fazo uvajanja in fazo obratovanja v skrbi za stalnost zagotavljanja storitve. Upravljanje bo prilagojeno tudi različnim ponujenim storitvam, saj so njihove zahteve in uporabniki različni.

Evropska komisija bo v glavnem odgovorna za splošni politični nadzor nad programoma. Za upravljanje operativnih dejavnosti bo lahko pooblastila Agencijo za evropski GNSS in Evropsko vesoljsko agencijo glede na njuna področja pristojnosti.

O posebnih tehničnih vprašanjih se bo lahko posvetovala tudi s strokovnjaki in nacionalnimi vesoljskimi agencijami.

2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Določbe glede spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje.

Komisija bo skrbela, da bosta v vseh pogodbah in sporazumih, sklenjenih v okviru programov GNSS, predvidena nadzor in finančna kontrola. Pri vseh mehanizmih spremljanja in vrednotenja bo posebna pozornost namenjena obvladovanju stroškov programov ob pravočasnem zagotavljanju storitev.

Po potrebi bodo zunanji tehnični strokovnjaki zaprošeni za pomoč pri spremljanju izvajanja programov. Na podlagi rezultatov pregledov na kraju samem bo Komisija poskrbela, da bodo obseg ali pogoji dodelitve prvotno odobrenega finančnega prispevka in časovni načrt plačil po potrebi prilagojeni.

Komisija bo predlagala:

– strateški okvir, ki bo vključeval glavne dejavnosti, oceno proračuna in časovni načrt, ki so potrebni za uresničevanje ciljev programov Galileo in EGNOS, in to najpozneje do 30. junija 2014;

– letni delovni program, v katerem bo strateški okvir pretvorjen v podrobne ukrepe in kazalnike, ki bodo predloženi 15. decembra predhodnega leta;

– letno poročilo o izvajanju z oceno uresničitve letnega delovnega programa, ki ga je treba predložiti najpozneje do 15. marca v letu, ki sledi zadevnemu letu;

– vmesno vrednotenje programov Galileo in EGNOS, osredotočeno na kvantitativne in kvalitativne rezultate, in to najpozneje do 30. junija 2018, vendar dovolj zgodaj za pripravo naslednjega večletnega finančnega okvira.

Poleg teh standardnih ukrepov bo Komisija pri izvajanju svojih pooblastil v zvezi s političnim nadzorom programov Galileo in EGNOS okrepila mehanizme za spremljanje in vrednotenje organa, pristojnega za upravljanje programa, pri čemer bo od njega zahtevala letne načrte upravljanja in poročila o izvajanju, organizirala bo redne sestanke o napredku programov ter opravljala finančne in tehnološke revizije.

Poleg tega bi morale biti v spremljanje programov vključene države članice, na primer tako, da se jih zaprosi za njihove tehnične zmogljivosti za zagotavljanje podatkov o tehničnem spremljanju programov in za predložitev ključnih kazalnikov učinkovitosti, na podlagi katerih bosta programa ovrednotena.

V okviru dnevnega upravljanja bo Komisija vzpostavila mehanizem za obvladovanje tveganj ter uporabila ustrezna upravljavska orodja za obvladovanje stroškov programov z boljšim ocenjevanjem stroškov na podlagi analize preteklih izkušenj in dejanskega izvajanja sistema.

2.2. Sistem upravljanja in nadzora 2.2.1. Ugotovljena tveganja

Komisija je v središče svojega dela postavila vprašanje obvladovanja tveganj, katerega pomen je bil izpostavljen pri reformi upravljanja leta 2007. Vsa tveganja v zvezi s programoma so zbrana v registru, ki vključuje tveganja v zvezi z industrijsko dobavno verigo, Evropsko vesoljsko agencijo, agencijo EU, zunanjimi dejavniki, kot je vpliv političnih subjektov in varnostnih zahtev, ter notranjimi dejavniki, kot je organizacija programov. Vsakemu tveganju je pripisana verjetnost nastanka in stopnja vpliva. Register tveganj vsebuje tudi seznam ukrepov za zmanjšanje te verjetnosti. Tveganja so razvrščena na:

• tehnološka tveganja: pri satelitski navigaciji se dejansko uporabljajo napredne tehnologije, ki še niso bile validirane in katerih specifikacije se nenehno razvijajo;

• industrijska tveganja: vzpostavitev infrastruktur vključuje številne gospodarske subjekte v različnih državah, katerih delo je treba učinkovito uskladiti, da bi vzpostavili zanesljive in povsem povezane sisteme, med drugim v zvezi z varnostjo;

• tržno tveganje: treba je preprečiti, da bi manjša tehnična učinkovitost, kot je bila napovedana, negativno vplivala na uporabnike po svetu in da bi infrastruktura zaradi tega ostala neuporabljena. Že z letom 2014 oziroma 2015 pa je treba zagotoviti razpoložljivost zanesljivih sprejemnikov za različne začetne storitve sistema Galileo, posebej storitve PRS;

• časovno tveganje: kakršna koli zamuda pri izvajanju bi ogrozila možnost izkoriščanja priložnosti in bi lahko povzročila prekoračitev stroškov;

• upravljavsko tveganje: pri upravljanju programov sodelujejo različni subjekti, zato je treba zagotoviti primerno trdnost in organizacijo. Poleg tega je treba upoštevati različnost mnenj o nekaterih pomembnih vprašanjih med različnimi akterji, še posebej med državami članicami. Glede na to je treba predvideti delitev nekaterih tveganj, zlasti finančnih in varnostnih, med akterji, ki so najbolj primerni za to, da jih prevzamejo;

• tveganje v zvezi z odgovornostjo: tako kot katera koli druga infrastruktura lahko tudi evropska sistema uporabnikom ali tretjim osebam neposredno ali posredno povzročita škodo. Iz pregleda, ki ga je opravila Komisija, izhaja, da sedanje stanje veljavnega prava ne omogoča ustreznega pravnega okvira, ki bi zagotavljal pravično ravnotežje med interesi žrtev ter lastnikov in uporabnikov evropskih satelitskih navigacijskih sistemov. Zato je treba tako na evropski kot na svetovni ravni sprejeti ustrezne pobude za ureditev teh razmer pred letom 2014. Komisija v zvezi s tem opravlja ustrezne študije v dogovoru z drugimi mednarodnimi subjekti.

2.2.2. Načrtovani načini nadzora

Večina odobritev se upravlja posredno s sporazumi o prenosu pooblastil. Zelo pomembno se je zavedati, da se proračun GNSS izvršuje z razpisi. Metodologija notranjega nadzora temelji na predhodnem nadzoru postopkov javnega naročanja (vrednotenje in izbor pogodbenikov) ter na spremljanju transakcij v okviru sporazumov o prenosu pooblastil in načrta upravljanja projektov, v katerih so opredeljene vloge vseh zainteresiranih strani in vzpostavljeni natančni postopki za potek dela in nadzorne dejavnosti. Predvsem gre za:

– udeležbo na rednih sestankih (upravljavskih in tehničnih);

– uvedeno obveznost sestavljanja četrtletnih poročil o uresničevanju programa;

– obveznost sestavljanja četrtletnih poročil o uporabi sredstev Skupnosti z jasno navedeno uporabo po pogodbah, sklenjenih z industrijo, ter posodobitvijo seznamov valoriziranih sredstev.

V zvezi z javnimi naročili pa se metodologija nadzora ne bo spremenila: v glavnem je osredotočena na uresničevanje tehničnih faz, ki so pravno povezane s plačili po pogodbi.

Upravne naloge Komisije zajemajo spremljanje plačil, ki jih industriji izplača pooblaščeni organ, z zgoraj navedenimi poročili. Za nadzorovanje upravnega in tehničnega izvajanja sporazumov o prenosu pooblastil je potrebna skupina vsaj petih do desetih ljudi v EPDČ. Komisija bo poskrbela, da ne bo dvojnega financiranja nekaterih delov iz okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020.

Poleg tega je Komisija, kakor je opisano v odstavku 1.5.3, vzpostavila register tveganj za spremljanje dejavnikov, ki bi lahko vplivali na programa.

Kakor je navedeno v [členu 29 Uredbe], bodo imeli organi, pristojni za upravljanje programov, na razpolago potrebno tehnično pomoč.

Glede na zelo tehnično in specializirano naravo programov GNSS ni pričakovati velikih sprememb pri izvajanju nadzora.

Pričakuje se, da bo stopnja neskladnosti enaka današnji. Dejansko so vsako leto uvedene naknadne revizije za preverjanje transakcij v prejšnjem letu. Leta 2009 je bila stopnja napak manjša od 1 % (priporočena finančna prilagoditev v odstotnem deležu skupnega plačanega zneska). Ta stopnja bi se morala celo znižati glede na priporočila, ki so jih revizorji dali Evropski vesoljski agenciji. Glede na naravo pogodb se lahko domneva, da ta stopnja velja za celotni proračun GNSS.

2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Sporazumi, ki izhajajo iz te uredbe, vključno s sporazumi, sklenjenimi z udeleženimi tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, določajo spremljanje in finančni nadzor, ki ju izvaja Komisija ali kateri koli predstavnik, ki ga ta pooblasti, ter revizije, ki jih opravi Računsko sodišče ali OLAF, po potrebi na kraju samem.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

|| dif./nedif. ([43]) || držav Efte[44] || držav kandidatk[45] || tretjih držav[46] || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

[1] || 02010405 Evropska programa satelitske navigacije (EGNOS in Galileo) – Odhodki za upravno poslovodenje || nedif. || DA || NE || DA || NE

[1] || 020501 Evropska programa satelitske navigacije (EGNOS in Galileo) || dif. || DA || NE || DA || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [poimenovanje………………………….] || dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

[1] || 020503 Dokončanje evropskih programov satelitske navigacije (EGNOS in Galileo) || dif. || DA || NE || DA || NE

3.2. Ocenjeni učinek na odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 1 || Pametna in vključujoča rast

GD za podjetništvo || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Leto 2021 || Leto 2022 || Leto 2023–2030 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || || || ||

020501 || prevzete obveznosti || (1) || 1 163,5 || 1 187,5 || 990,25 || 1 010 || 799,75 || 1 049,5 || 1 668 || 0 || 0 || 0 || 7 868,5

plačila || (2) || 1 011,5 || 1 181,5 || 955,25 || 1 011 || 672,75 || 1 010,5 || 898 || 500 || 480 || 148 || 7 868,5

Odobritve upravne narave, ki se financirajo  iz sredstev nekaterih specifičnih programov[47] || || || || || || || || ||

02010405 || || (3) || 3,5 || 3,5 || 3,75 || 4 || 4,25 || 4,5 || 5 || 0 || 0 || 0 || 28,5

Odobritve za GD za podjetništvo SKUPAJ || prevzete obveznosti || =1 + 1a + 3 || 1 167 || 1 191 || 994 || 1 014 || 804 || 1 054 || 1 673 || 0 || 0 || 0 || 7 897

plačila || =2 + 2a + 3 || 1 015 || 1 185 || 959 || 1 015 || 677 || 1 015 || 903 || 500 || 480 || 148 || 7 897

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || (4) || x || || || || || || ||

plačila || (5) || x || || || || || || ||

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || x || || || || || || ||

Odobritve za RAZDELEK <….> večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || =4 + 6 || x || || || || || || ||

plačila || =5 + 6 || x || || || || || || ||

Če predlog/pobuda vpliva na več razdelkov:

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || (4) || || || || || || || ||

plačila || (5) || || || || || || || ||

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || ||

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek) || prevzete obveznosti || =4 + 6 || || || || || || || ||

plačila || =5 + 6 || || || || || || || ||

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

GD za podjetništvo ||

Ÿ Človeški viri || 9,773 || 9,773 || 9,773 || 9,773 || 9,392 || 8,884 || 8,884 || 66,252

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,850 || 0,850 || 0,850 || 0,850 || 0,850 || 0,850 || 0,850 || 5,950

GD za podjetništvo SKUPAJ || odobritve || 10,623 || 10,623 || 10,623 || 10,623 || 10,242 || 9,734 || 9,734 || 72,202[48]

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (prevzete obveznosti SKUPAJ = plačila SKUPAJ) || 10,623 || 10,623 || 10,623 || 10,623 || 10,242 || 9,734 || 9,734 || 72,202

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || 2021 || 2022 || 2023–2030 || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || 1 177,623 || 1 201,623 || 1 004,623 || 1 024,623 || 814,242 || 1 063,734 || 1 682,734 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 7 969,202

plačila || 1 025,623 || 1 195,623 || 969,623 || 1 025,623 || 687,242 || 1 024,734 || 912,734 || 500,000 || 480,000 || 148,000 || 7 969,202

3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

¨         Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

þ         Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij ò || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ ||

REALIZACIJE

vrsta realizacije[49] || vrsta realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1[50] Razviti in zagotavljati globalno infrastrukturo in storitve satelitske navigacije (Galileo) || || || || || || || || || || || || || || || ||

Galileo || 5 storitve servic5 || n.r. || 3 || 930,5 || 3 || 942,5 || 3 || 744,25 || 3 || 763 || 3 || 552,75 || 3/5 || 802,5 || 5 || 1 421 || 5 || 6 156,5

Seštevek za specifični cilj št. 1 || || 930,5 || || 942,5 || || 744,25 || || 763 || || 552,75 || || 802,5 || || 1 421 || || 6 156,5

SPECIFIČNI CILJ št. 2[51] Zagotavljati satelitske storitve, ki omogočajo izboljšanje učinkovitosti sistema GPS v Evropi (EGNOS) || || || || || || || || || || || || || || || ||

EGNOS || 3 storitve servic5 || n.r. || 3 || 233 || 3 || 245 || 3 || 246 || 3 || 247 || 3 || 247 || 3 || 247 || 3 || 247 || 3 || 1 712

Seštevek za specifični cilj št. 2 || || 233 || || 245 || || 246 || || 247 || || 247 || || 247 || || 247 || || 1 712

STROŠKI SKUPAJ || n.r. || 1 163,5 || n.r. || 1 187,5 || n.r. || 990,25 || n.r. || 1 010 || n.r. || 799,75 || n.r. || 1 049,5 || n.r. || 1 668 || n.r. || 7 868,5

3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave 3.2.3.1. Povzetek

¨         Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev upravne narave.

þ         Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 9,773 || 9,773 || 9,773 || 9,773 || 9,392 || 8,884 || 8,884 || 66,252

Drugi upravni odhodki || 0,850 || 0,850 || 0,850 || 0,850 || 0,850 || 0,850 || 0,850 || 5,950

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 10,623 || 10,623 || 10,623 || 10,623 || 10,242 || 9,734 || 9,734 || 72,202

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[52] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Drugi odhodki upravne narave || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

SKUPAJ || 10,623 || 10,623 || 10,623 || 10,623 || 10,242 || 9,734 || 9,734 || 72,202

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

¨         Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

þ         Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020

Ÿ Načrt delovnih mest (za uradnike in začasne uslužbence)

02 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 63 || 63 || 63 || 63 || 60 || 56 || 56

02 01 01 02 (delegacije) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

02 01 05 01 (posredne raziskave) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[53]

02 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev) || 26 || 26 || 26 || 26 || 26 || 26 || 26

02 01 02 02 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

02 01 04 aa[54] || – na sedežu[55] || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

– na delegacijah || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

02 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Druge proračunske vrstice (navedite) || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

SKUPAJ || 89 || 89 || 89 || 89 || 86 || 82 || 82

XX je zadevno področje politike ali naslov.

Opis nalog:

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve. GD za podjetništvo načrtuje delno zunanje izvajanje v okviru obstoječe agencije. Zneski in dodeljena sredstva bodo po potrebi prilagojeni glede na rezultate zunanjega izvajanja.

Uradniki in začasni uslužbenci || – nadzorovanje izvajanja programov evropskega GNSS za učinkovito in usklajeno uvedbo in obratovanje sistemov EGNOS in Galileo; – zagotovitev pravne in regulativne analize v podporo postopku političnega odločanja; – zagotavljanje skladnosti predlaganih rešitev z veljavnimi pravili; – zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja; – vodenje dejavnosti, potrebnih za zagotavljanje učinkovitega obvladovanja stroškov; – vodenje dejavnosti v zvezi z mednarodnim sodelovanjem.

Zunanje osebje || Pomoč pri zgoraj opisanih nalogah.

3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

þ         Predlog/pobuda je skladna z večletnim finančnim okvirom 2014–2020 v skladu s Sporočilom Komisije COM(2011) 500 z dne 29. junija 2011.

¨         Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite potrebno spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

– ¨  Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembo večletnega finančnega okvira[56].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– ¨ V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– þ V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

Potekajo nekatera pogajanja s Švico in Norveško, vendar formalni sporazum še ni sklenjen in verjetno v kratkem ne bo sklenjen. Zato na tej stopnji ni upoštevan noben prispevek tretjih strani. Treba je opozoriti, da ti državi ne bosta neposredno sofinancirali programov GNSS kot takih (zato ne bo dodatnih odobritev s prihodki, dodeljenimi iz proračuna Unije), temveč bosta zagotovili zunanji prispevek.

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Skupaj

Navedite organ sofinanciranja || || || || || || || ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||

3.3. Ocenjeni učinek na prihodke

– ¨  Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

Prihodki niso pričakovani pred dokončanjem konstelacije, ker zmogljivosti začetnih storitev ne bodo izpolnjevale pričakovanj potencialnih uporabnikov pred popolno namestitvijo infrastruktur.

Do takrat bo treba analizirati način upravljanja stroškov, da bi določili organ (zasebni ali javni), ki bo pobiral prihodke, natančne vrste prihodkov in znesek potencialnih prihodkov.

– þ  Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– ¨             na lastna sredstva,

– þ             na razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov: || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Učinek predloga/pobude[57]

2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020

|| || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m.

Za razne namenske prihodke navedite zadevne proračunske vrstice.

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

[1]               UL L 196, 24.7.2008, str. 1.

[2]               COM(2011) 5 konč.

[3]               COM(2011) 500 konč.; Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“.

[4]               COM(2011) 398 konč.; Predlog Uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020.

[5]               COM(2010) 308.

[6]               UL L 246, 20.7.2004, str. 30.

[7]               UL C , , str. .

[8]               UL C , , str. .

[9]               COM(2010) 614 konč./2.

[10]             COM(2011) 152.

[11]             UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[12]             COM(2011) 398 konč.

[13]             COM(2011) 500 konč.

[14]             UL L 276, 20.10.2010, str. 1.

[15]             UL L 246, 20.7.2004, str. 30.

[16]             UL L 201, 3.8.2010, str. 30.

[17]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[18]             UL L 196, 24.7.2008, str. 1.

[19]             UL L 138, 28.5.2002, str. 1.

[20]             UL L 287, 4.11.2011, str. 1.

[21]             UL L 317, 3.12.2001, str. 1.

[22]             UL L 141, 27.5.2011, str. 17.

[23]             UL C 304, 15.10.2011, str. 7.

[24]             UL L 345, 23.12.2008, str. 75.

[25]             UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

[26]             UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[27]             UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[28]             UL L 196, 24.7.2008, str. 1.

[29]             ABM: upravljanje po dejavnostih (Activity-Based Management), ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih (Activity-Based Budgeting).

[30]             Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[31]             Evropsko območje sistema EGNOS vključuje 44 držav članic Evropske konference civilnega letalstva.

[32]             Dokument, ki opredeljuje odprto storitev sistema EGNOS: http://ec.europa.eu/enterprise/policies/satnav/egnos/files/brochures-leaflets/egnos-os-sdd_en.pdf.

[33]             Raziskava o vplivu izgube signalov GPS na britanske komercialne in notranje storitve (2001): http://www.ofcom.org.uk/static/archive/ra/topics/research/topics/other/gpsreport/gps-report.pdf.

[34]             Resolucija Sveta z dne 19. decembra 1994 o evropskem prispevku k razvoju sistema za globalno satelitsko navigacijo (GNSS).

[35]             Mednarodni sporazum iz junija 2004 o spodbujanju, zagotavljanju in uporabi satelitskih navigacijskih sistemov GALILEO in GPS ter podobnih aplikacij.

[36]             COM(2011) 5 konč.

[37]             COM(2011) 500 konč.

[38]             Program Galileo ima štiri faze: opredelitev, razvoj, uvajanje in obratovanje. Uvajalna faza se bo končala leta 2019. Faza polnega obratovanja bo v teku in bo torej potekala po letu 2020, obratovanje sistema in nadgradnja konstelacije pa bosta potekala še leta, da bi preprečili kakršno koli prekinitev storitev.

[39]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_fr.html.

[40]             Organi iz člena 185 finančne uredbe. Agencija za evropski GNSS bo sodelovala pri upravljanju programov GNSS.

[41]             Nacionalne vesoljske agencije v Evropi.

[42]             Evropska vesoljska agencija (ESA).

[43]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[44]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino. Z Norveško se bodo začela pogajanja o tem, da bi sodelovala v proračunu za obdobje 2014–2020.

[45]             Države kandidatke in, če je primerno, potencialne države kandidatke Zahodnega Balkana.

[46]             Potekajo pogajanja s Švico o tem, da bi sodelovala v proračunu za obdobje 2014–2020.

[47]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA)

[48]             Zmanjšanje človeških virov, ki je neposredno vezano na novo upravljanje in dodelitev nalog v zvezi z obratovanjem sistemov Agenciji za evropski GNSS, bo podrobno predstavljeno ob reviziji Uredbe 912 Agencije. Predvideno je, da se bo tehnično strokovno znanje, ki ga zdaj zagotavlja Komisija, preneslo na Agencijo, da bo lahko izvajala svoje naloge.

[49]             Realizacije so proizvodi in storitve, ki bodo dobavljeni (npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest itd.).

[50]             Kakor je opisano v oddelku 1.4.2. „Specifični cilji…“.

[51]             Kakor je opisano v oddelku 1.4.2. „Specifični cilji…“.

[52]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[53]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[54]             V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[55]             Predvsem strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[56]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[57]             Za tradicionalna lastna sredstva (carine, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.