This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52011PC0814
Proposal for a REGULATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL on the implementation and exploitation of European satellite navigation systems
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov
/* COM/2011/0814 konč. - 2011/0392 (COD) */
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov /* COM/2011/0814 konč. - 2011/0392 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI
MEMORANDUM
1.
OZADJE PREDLOGA
V Uredbi (ES) št. 683/2008, ki je
začela veljati 25. julija 2008, je opredeljen okvir javnega
upravljanja in financiranja programov Galileo in EGNOS[1]. Dodeljen jima je znesek 3 405 milijonov EUR
za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013. Kot je določeno v členu 22
Uredbe (ES) št. 683/2008, je Komisija 18. januarja 2011[2] sprejela poročilo
Evropskemu parlamentu in Svetu o vmesnem pregledu evropskih programov
satelitske navigacije. V navedenem poročilu je podrobno osvetljen potek
programov po reformi njunega upravljanja v letu 2007, predstavljene so
ocene prihodnjih stroškov in izzivov, zlasti v zvezi s tveganji, ter zasnovani
ustrezni predlogi za spopad z njimi, zlasti za upoštevanje potreb pri
obratovanju sistemov, ki izhajata iz programov. Svet je v sklepih, ki jih je sprejel 31. marca
2011 po predložitvi poročila Komisije z dne 18. januarja 2011,
med drugim ponovno izrazil podporo evropskima programoma satelitske navigacije,
kot sta opredeljena v Uredbi (ES) št. 683/2008. Seznanil se je
tudi z ocenami njunih skupnih stroškov in s tem, da bo Komisija v zvezi s
prihodnjim večletnim finančnim okvirom oblikovala predlog, ki bo
vključeval razvoj sheme upravljanja. V zvezi s tem je od Komisije
zahteval, naj racionalizira in optimizira uporabo obstoječih struktur. Tudi Parlament je v resoluciji, ki jo je
sprejel 8. junija 2011, ponovno podprl evropska programa satelitske
navigacije in presodil, da ju je treba financirati predvsem iz proračuna
Unije. Poudaril je pomen vzpostavitve politik strogega obvladovanja stroškov in
zmanjšanja tveganj. Od Komisije je zahteval hitro oblikovanje zakonodajnih
predlogov, pri čemer je zlasti vztrajal, da je treba predvideti trden
dolgoročni okvir, zlasti za obratovanje sistemov. Komisija je v sporočilu z dne 29. junija 2011[3], ki ga spremlja predlog uredbe
Sveta z istim datumom[4],
predlagala, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje
2014–2020 financiranju evropskih programov satelitske navigacije nameni znesek
[7 000] milijonov EUR. V njem je vseeno navedla, da je treba
ohranjati prizadevanja za obvladovanje stroškov in da je za dolgoročnejše
obdobje ustrezno predvideti nove načine upravljanja. Treba je opozoriti,
da ta znesek [7 000] milijonov EUR, izražen v stalnih cenah za
leto 2011, pomeni zgornjo mejo v skladu s členom [14 zgoraj
navedenega predloga] Uredbe Sveta in ustreza znesku [7 897] milijonov EUR,
izraženem v tekočih cenah. Treba je poudariti, da so za to vrsto
kompleksnih programov značilna tveganja, ki lahko povzročijo
prekoračitve stroškov in zamude. To zahteva vzpostavitev učinkovitega
sistema obvladovanja tveganj in lahko vodi do sprejetja težavnih
odločitev. Podražitev razvojne faze, ki jo vodi Evropska vesoljska
agencija, tako skupaj znaša približno 500 milijonov EUR. Komisija jih
je na zahtevo držav članic prevzela v breme za zagotovitev nadaljevanja
programov. Dejansko je „validacija v orbiti“ temeljni kamen programa Galileo,
nezadostno financiranje pa bi otežilo njegovo nadaljevanje, pri čemer bi
se izgubili industrijsko znanje in deloma že zgrajeni objekti. Uredba, ki je predmet predloga, izpolnjuje
zahteve Parlamenta in Sveta ob upoštevanju navedb iz sporočila Komisije z
dne 29. junija 2011. Gre za temeljni akt za evropske programe
satelitske navigacije za obdobje, ki ga zajema prihodnji večletni
finančni okvir, ter zlasti določa financiranje in shemo upravljanja
programov. Glede na pomen sprememb, ki jih je treba vnesti v Uredbo (ES)
št. 683/2008, se je izkazalo, da je treba namesto njenega spreminjanja
predlagati njeno zamenjavo z novo uredbo. Velja opozoriti, da sta programa Galileo in
EGNOS vodilna projekta Unije. Spodbujanje te tehnologije se kot močno
gonilo izhoda iz krize odlično ujema s strategijo Evropa 2020 in
politikami trajnostnega razvoja. Nove generacije storitev satelitske navigacije
velikih zmogljivosti odpirajo znatne možnosti za vsa gospodarska področja,
saj ob razcvetu trgov, ki so v zadnjih letih imeli 30-odstotno rast, nastajajo
številna delovna mesta. Komisija v tem kontekstu ukrepa z namenom, da bi
razvila okolje aplikacij za optimizacijo uporabe storitev, ki jih zagotavljata
sistema, in da bi zagotovila čim večje družbenogospodarske koristi.
Zato izvaja 24 ukrepov, opredeljenih v Akcijskem načrtu za aplikacije GNSS
z dne 14. junija 2010[5].
Ta načrt določa zlasti financiranje raziskovalno-razvojnih projektov,
izboljšanje dostopa MSP do finančnih sredstev in različne ukrepe za
promocijo programov Galileo in EGNOS v prednostnih sektorjih na področju
rasti, inovacij in zaposlovanja. Treba je tudi poudariti, da evropski programi
satelitske navigacije ne zanimajo samo držav članic, ki so najbolj dejavne
na področju vesolja, ampak neposredno zadevajo vse države članice
Unije. Vsi državljani Unije naj bi uporabljali številne storitve, ki jih
ponujajo obstoječe infrastrukture. Poleg tega imajo mala in srednja
podjetja po vsej Evropi pomembno vlogo v programih, saj je eden od ciljev Unije
spodbujati kar se da široko in odprto udeležbo vseh podjetij v postopkih oddaje
javnih naročil. Komisija si mora tako v okviru vodilne pobude
„Industrijska politika za dobo globalizacije“ strategije Evropa 2020
prizadevati za „razvoj učinkovite vesoljske politike, da se zagotovijo
orodja za reševanje nekaterih glavnih globalnih težav in zlasti uresniči
program Galileo“.
2.
REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA
UČINKA
Predlog izhaja iz številnih poglobljenih posvetovanj
z zainteresiranimi stranmi in javnostjo. Spremlja ga ocena učinka. Z zainteresiranimi stranmi so bila opravljena
posvetovanja o različnih tehničnih, pravnih in operativnih vidikih v
zvezi s programi, kot so zagotavljanje storitev, stroški za infrastrukturo in
njeno obratovanje, analize tveganja in možne sheme upravljanja. Organizirane so
bile tudi tematske delavnice in konference z uporabniki ter ciljne delovne
skupine s strokovnjaki iz Evropske vesoljske agencije, Agencije za evropski
GNSS in držav članic. Izvedena so bila tudi srečanja s strokovnjaki
na vesoljskem področju in predstavniki industrijskih sektorjev. Javnost je bila udeležena tudi v okviru
javnomnenjskih raziskav Eurobarometer za leti 2007 in 2009 ter pri študiji
učinkov v zvezi z evropsko vesoljsko politiko. Vse te izmenjave so pokazale, da: ·
državljani podpirajo razvoj neodvisnega
satelitskega navigacijskega sistema in se zavedajo večje odvisnosti
sodobnih družb od navigacijskih storitev; ·
je treba dolgoročno vzpostaviti trdno upravljanje
za zagotavljanje učinkovitega upravljanja programov; ·
je treba ponovno opredeliti „storitev varovanja
življenj“ („Safety of Life Service“ ali SoL), ki jo ponuja sistem na podlagi
programa Galileo, glede na razvoj pričakovanj uporabnikov; ·
zainteresirane strani v civilnem letalstvu
zahtevajo, da se je treba dolgoročno zavezati zagotavljanju storitev
EGNOS. To je pogoj za to, da bi EGNOS zares prodrl na trg. Poleg tega je bila glede na zadnje dosežke in
izzive, s katerimi se je treba spopasti, ocena učinka osredotočena na
izvajanje programov in na dve glavni težavi: po eni strani na konfiguracijo
prihodnjih storitev ob zavedanju, da proračun, odobren za obdobje 2008–2013,
ne zadostuje za dokončanje infrastrukture sistema na podlagi programa
Galileo in za zagotovitev obratovanja sistema EGNOS; ter po drugi strani na
opredelitev sheme upravljanja obratovanja in financiranja. V zvezi s prvim vprašanjem o sistemu, ki
izhaja iz programa Galileo, je presoja različnih možnosti pokazala, da je
najboljša možnost ohraniti prvotno opredeljene storitve, razen storitve SoL.
Taka rešitev, ki zahteva manjšo infrastrukturo na zemlji, pomeni zmanjšanje
stroškov. Kar zadeva EGNOS, je sistem že operativen in
številni uporabniki imajo korist od njegovih prednosti. Poleg tega se je
Komisija ob razglasitvi operativnosti storitve SoL obvezala, da bo zagotavljala
kontinuiteto te storitve za uporabnike, ki so se zato odločili za velike
naložbe. V teh okoliščinah ukinitev programa EGNOS ni rešitev, ki bi jo
lahko predvideli. V zvezi z drugim vprašanjem je bilo v oceni
učinka ugotovljeno, da mora biti Komisija, ki zastopa Unijo, še vedno
odgovorna za programe, ker bo Unija še naprej sama zagotavljala njihovo
financiranje, kot predlaga Komisija v zgoraj navedenem sporočilu z dne 29. junija 2011.
Upravljanje obratovanja pa je treba po njenem zaupati regulativni agenciji. S
tem bi na eni strani omogočili čim večje družbenogospodarske
koristi, ki se pričakujejo od obratovanja sistemov, in zagotovili
večjo skladnost z drugimi politikami Unije, po drugi strani pa
omogočili dobro opredelitev finančnih in političnih odgovornosti
različnih zainteresiranih strani. S tega vidika in ob upoštevanju
navedenih sklepov Sveta z dne 31. marca 2011 se zdi Agencija za
evropski GNSS, ki je bila ustanovljena z Uredbo (EU) št. 912/2010
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 za izvajanje
nalog v zvezi s potekom programov in ki je že vzpostavljena in dejavna na
področju satelitske navigacije, najbolj samoumevna rešitev. Vseeno bi bilo
treba preoblikovati naloge in vire te agencije.
3.
PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA
Tako kot Uredba (ES) št. 683/2008 in
druga besedila pravnega reda Unije v zvezi z evropskimi programi satelitske
navigacije tudi predlog Komisije pravno temelji na členu 172 Pogodbe
o delovanju Evropske unije, na prejšnjem členu 156 Pogodbe o
ustanovitvi Evropske skupnosti. Poleg tega ohranja obliko uredbe Evropskega
parlamenta in Sveta, ker ima besedilo, tako kot Uredba (ES) št. 683/2008,
ki naj bi jo zamenjalo, splošni pomen in se mora njegova vsebina neposredno
uporabljati v vseh državah članicah. Opredelitev programov in sistemov,
določitev dodeljenih proračunskih sredstev in opredelitev sheme
njihovega upravljanja so glavni ukrepi predloga, ki za racionalizacijo pravnega
reda Unije predvideva tudi spremembo ali ukinitev drugih zakonodajnih besedil v
zvezi z evropskimi programi satelitske navigacije. Predlog upošteva načeli subsidiarnosti in
sorazmernosti. Cilj predloga, tj. vzpostavitev in obratovanje satelitskih
navigacijskih sistemov, presega finančne in tehnične sposobnosti
posameznih držav članic ter ga je mogoče zadovoljivo doseči samo
na ravni Unije. Ne presega tistega, kar je potrebno za dosego tega cilja, z
dveh vidikov, in sicer predvidena obremenitev proračuna ustreza stroškom,
ocenjenim na podlagi poglobljenih analiz, in izbrana shema upravljanja je
videti najprimernejša.
4.
PRORAČUNSKE POSLEDICE
Kot je navedeno v točki 2 zgoraj, bo
Unija še naprej sama zagotavljala financiranje programov Galileo in EGNOS. Njen
prispevek k programom za obdobje 2014–2020 ne bo presegel [7 897] milijonov EUR,
izraženih v tekočih cenah, v skladu s členom [14 predloga]
Uredbe Sveta, navedene v točki 1 zgoraj. Zajema tri glavne
dejavnosti, in sicer dokončanje faze uvajanja programa Galileo, fazo
obratovanja tega programa in obratovanje sistema EGNOS. Zadnje vključuje
stalno izboljševanje storitev, ki jih ponuja sistem, kot odziv na spreminjanje
potreb uporabnikov. Ocena stroškov programov izhaja iz
poglobljenih analiz. Temelji tudi na rezultatih razprav s strokovnjaki, zlasti
iz držav članic, Evropske vesoljske agencije in Agencije za evropski GNSS.
Opravljena so bila tudi posvetovanja z različnimi zainteresiranimi
stranmi, npr. s proizvajalci iz vesoljskega sektorja. Ohranjanje pridobljenega strokovnega znanja v
Komisiji je odločilnega pomena za zagotovitev neprekinjenega nadaljevanja
programov. Zato bo Komisija ohranila trenutno zaposlene začasne uslužbence
za obdobja, ki bodo odvisna od različnih faz programov, ter osebje
premestila v Agencijo za evropski GNSS.
5.
NEOBVEZNI ELEMENTI
Treba je poudariti, da ta uredba določa
zlasti shemo upravljanja programov in njunega financiranja za obdobje 2014–2020.
Po tej shemi se bo veliko nalog v zvezi z obratovanjem sistemov lahko zaupalo
Agenciji za evropski GNSS, ki je agencija Unije v smislu člena 185 Uredbe (ES,
Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni
uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnost. Zato
Komisija namerava s to agencijo skleniti enega ali več sporazumov o
prenosu pooblastil. Po mnenju Komisije je uporaba sporazumov o
prenosu pooblastil, ki vsebujejo splošne pogoje upravljanja sredstev, zaupanih
agenciji, vključno z ukrepi spremljanja in nadzora stroškov,
najustreznejši način, da lahko Komisija, Evropski parlament in Svet v celoti
izvajajo svoja nadzorna pooblastila. Da se Evropskemu parlamentu in Svetu
omogoči popoln vpogled v pogoje, v katerih Agencija za evropski GNSS
izvaja naloge, ki so ji zaupane na podlagi nove sheme upravljanja, zlasti glede
sredstev, bo Komisija v letu 2012 predstavila predlog spremembe
Uredbe (EU) št. 912/2010 in z njim povezano oceno finančnih
posledic. Velja omeniti, da dodeljeni proračun za programa, tj. [7 897]
milijonov EUR v tekočih cenah, že upošteva stroške obratovanja sistemov,
vključno s stroški delovanja organov, zadolženih za upravljanje
obratovanja sistemov. Tako izvajanje novih nalog, ki bodo zaupane agenciji, ne
bo v nobenem primeru povzročilo dodatnih proračunskih izdatkov. Komisija bo sicer ocenila skladnost
Uredbe (EU) št. 912/2010 z novo shemo upravljanja z vidika
varnostne akreditacije sistemov. Treba je tudi posodobiti Skupni ukrep Sveta 2004/552/SZVP
z dne 12. julija 2004 o vidikih delovanja Evropskega satelitskega
radio-navigacijskega sistema, ki vplivajo na varnost Evropske unije[6]. Poenostavitev pravil je ena od ključnih
besed novega pristopa, ki ga Komisija predlaga na področju
proračunskih izdatkov Unije. Besedilo v sedanji obliki uvaja
poenostavitvene ukrepe, zlasti glede naslednjih točk: –
prilagoditev kazalnikov ciljem strategije Evropa 2020;
–
prenos dejavnosti v zvezi z obratovanjem sistemov
na Agencijo za evropski GNSS, zlasti upravljanje pogodb. 2011/0392 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi in obratovanju evropskih
satelitskih navigacijskih sistemov EVROPSKI PARLAMENT IN SVET STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije in zlasti člena 172 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, po posredovanju osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, ob upoštevanju mnenja Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora[7], ob upoštevanju mnenja Odbora regij[8], v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1)
Cilj evropske politike satelitske navigacije je
Uniji zagotoviti dva sistema satelitske navigacije, in sicer sistem, ki izhaja
iz programa Galileo, in sistem EGNOS (v nadaljnjem besedilu: sistema). Sistema
izhajata iz programov Galileo in EGNOS (v nadaljnjem besedilu: programa). Vsaka
od infrastruktur vključuje satelite in omrežje zemeljskih postaj. (2)
Namen programa Galileo je vzpostavitev in
obratovanje prve infrastrukture za satelitsko navigacijo in ugotavljanje
položaja, ki je posebej oblikovana za civilne namene. Sistem, ki izhaja iz
programa Galileo, je povsem neodvisen od drugih obstoječih ali
potencialnih sistemov. (3)
Namen programa EGNOS je izboljšati kakovost
signalov, ki jih oddajajo obstoječi globalni satelitski navigacijski
sistemi (v nadaljnjem besedilu: GNSS, kar je kratica za Global Navigation
Satellite Systems). (4)
Evropski parlament, Svet, Evropski
ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij že ves čas v celoti podpirajo
programa. (5)
Ker sta programa v pozni razvojni fazi in prehajata
v fazo obratovanja sistemov, je zanju potrebna posebna pravna podlaga, ki bo
ustrezala njunim potrebam, zlasti v smislu upravljanja, in omogočila
zahtevano dobro finančno poslovodenje. (6)
Sistemi, oblikovani v okviru evropskih programov
satelitske navigacije, so infrastrukture, vzpostavljene kot vseevropska omrežja,
katerih uporaba sega precej čez nacionalne meje držav članic. Poleg
tega storitve, ponujene v okviru teh sistemov, prispevajo zlasti k razvoju
vseevropskih omrežij na področju prometnih, telekomunikacijskih in
energetskih infrastruktur. (7)
Programa Galileo in EGNOS sta orodji industrijske
politike ter spadata v okvir strategije Evropa 2020, kot izhaja iz
sporočila Komisije z dne 17. novembra 2010 z naslovom „Celostna
industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v
središču pozornosti“[9].
Omenjena sta tudi v sporočilu z naslovom „Za vesoljsko strategijo Evropske
unije, ki koristi državljanom“[10],
ki ga je Komisija sprejela 4. aprila 2011. Za gospodarstvo in
državljane Unije prinašata programa številne koristi, katerih skupna vrednost
je ocenjena na približno 130 milijard EUR za obdobje 2014–2034. (8)
Glede na rastočo uporabo satelitske navigacije
na številnih področjih dejavnosti lahko prekinitev zagotavljanja storitev
povzroči veliko škodo v sodobnih družbah. Poleg tega sta sistema satelitske
navigacije zaradi svojih strateških razsežnosti občutljivi infrastrukturi,
ki bi lahko bili predmet zlorabe. Zgoraj navedeni elementi lahko ogrozijo
varnost Unije in njenih držav članic. Zato je treba pri zasnovi,
vzpostavitvi in obratovanju infrastruktur, ki izhajajo iz programov Galileo in
EGNOS, upoštevati varnostne zahteve. (9)
Program Galileo vključuje opredelitveno fazo,
ki je končana, fazo razvoja in validacije, ki bi se morala končati
leta 2013, fazo uvajanja, ki se je začela leta 2008 in bi se
morala končati leta 2020, ter fazo obratovanja, ki se mora postopno
začeti z letom 2014/2015, da bo sistem leta 2020 v celoti
operativen. (10)
Program EGNOS je v fazi obratovanja, odkar sta bili
njegova „odprta storitev“ in storitev „varovanja življenj“ („Safety of Life“)
oktobra 2009 oziroma marca 2011 razglašeni za operativni. (11)
Za optimizacijo uporabe storitev morajo biti
sistemi, omrežja in storitve, ki izhajajo iz programov Galileo in EGNOS,
združljivi in interoperabilni med seboj in, kolikor je mogoče, tudi z
drugimi sistemi satelitske navigacije ter s konvencionalnimi navigacijskimi
sredstvi. (12)
Ker programa načeloma v celoti financira
Unija, je treba predvideti, da je ona lastnica vseh opredmetenih in
neopredmetenih sredstev, ustvarjenih ali razvitih v okviru teh programov. Za
popolno spoštovanje temeljnih pravic, povezanih z lastništvom, je treba
vzpostaviti ustrezne ureditve z obstoječimi lastniki, zlasti glede
bistvenih delov infrastruktur in njihove varnosti. Da bi trgi lažje sprejeli
satelitsko navigacijo, je treba tretjim stranem zagotoviti optimalno uporabo
zlasti pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz programov in pripadajo
Uniji, še posebej z družbenogospodarskega vidika. (13)
Uvajalno in obratovalno fazo programa Galileo ter
obratovalno fazo programa EGNOS mora načeloma v celoti financirati Unija.
Vendar morajo države članice v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002
z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za
splošni proračun Evropskih skupnosti[11],
imeti možnost k programoma prispevati dodatna finančna sredstva ali v
naravi na podlagi ustreznih sporazumov za financiranje dodatnih elementov
programov, katerih izvajanje zahtevajo, na primer v zvezi s strukturo sistemov
ali nekaterimi dodatnimi potrebami glede varnosti. Tudi tretje države in
mednarodne organizacije morajo imeti možnost prispevati k programoma. (14)
Za zagotovitev nadaljevanja programov je treba
vzpostaviti ustrezen finančni okvir, da bi ju Unija lahko še naprej
financirala. Treba je določiti tudi znesek, ki bo v obdobju od 1. januarja 2014
do 31. decembra 2020 potreben za financiranje dokončanja faze
uvajanja sistema Galileo in obratovanja sistemov. (15)
Evropski parlament in Svet [sta se] na predlog
Komisije z dne 29. junija 2011 [odločila] odobriti znesek v
višini največ [7 897] milijonov EUR v tekočih cenah za
financiranje dejavnosti v zvezi s programoma v obdobju od 1. januarja 2014
do 31. decembra 2020. Treba je omeniti, da te dejavnosti zajemajo
tudi varovanje sistemov in njihovega delovanja, tudi pri izstrelitvi satelitov.
Zato bi se lahko prispevek k stroškom za koriščenje storitev, ki bi
zagotavljale tako varovanje, med drugim storitev, ki jih zagotavljajo sistemi
spremljanja razmer v vesolju (kot je npr. sistem „Space Situational
Awareness“), financiral iz proračuna, dodeljenega programoma, kolikor bi
bila na voljo sredstva po strogem upravljanju stroškov in ob natančnem
upoštevanju navedenega skupnega zneska, ki je določen v
členu [x] Uredbe Sveta XYZ o določitvi finančnega
okvira za obdobje 2014–2020. V tej uredbi so za nadaljevanje programov
določena finančna sredstva, ki predstavljajo prednostni
referenčni okvir v smislu točke [17] Medinstitucionalnega sporazuma z
dne xx/yy/201z med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v
proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju in v smislu
člena 14 [predloga Uredbe Sveta z dne 29. junija 2011] o
večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020[[12]]. (16)
Treba je opredeliti dejavnosti, za katere so
odobrena proračunska sredstva Unije, dodeljena programoma za obdobje 2014–2020
na podlagi te uredbe. Te odobritve je treba nameniti zlasti za dejavnosti,
povezane s fazo uvajanja programa Galileo, vključno z ukrepi upravljanja
in spremljanja navedene faze, ter za dejavnosti, povezane z obratovanjem
sistema, ki izhaja iz programa Galileo, vključno z ukrepi, sprejetimi pred
navedeno fazo ali med njeno pripravo, in z obratovanjem sistema EGNOS. Treba
jih je nameniti tudi za financiranje nekaterih drugih dejavnosti, potrebnih za
upravljanje in doseganje ciljev programov. (17)
Treba je opozoriti, da stroški naložb in
obratovanja sistemov, ocenjeni za obdobje 2014–2020, ne upoštevajo
nepredvidenih finančnih obveznosti, ki bi jih Unija utegnila imeti, zlasti
obveznosti, povezanih s sistemom zunajpogodbene odgovornosti zaradi javnega značaja
lastništva sistemov, zlasti če gre za višjo silo ali katastrofalno okvaro.
Te obveznosti so predmet posebne analize Komisije. (18)
Treba je tudi opozoriti, da proračunska
sredstva, določena v tej uredbi, ne zajemajo del, financiranih iz
sredstev, dodeljenih okvirnemu programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020,
kot so dela v zvezi z razvojem aplikacij na podlagi sistemov. Ta dela bodo
omogočila kar najboljšo uporabo storitev, ponujenih v okviru programov,
zagotovitev dobre donosnosti naložb Unije na področju družbenih in
gospodarskih koristi ter povečanje znanja podjetij v Uniji v zvezi s
tehnologijo satelitske navigacije. (19)
Unija mora poleg tega prejeti prihodke, ki jih
ustvarita sistema, za zagotovitev nadomestila za naložbe, ki jih je vložila.
Poleg tega bi lahko v vsaki pogodbi, sklenjeni s podjetji iz zasebnega
sektorja, določili mehanizem za delitev prihodkov. (20)
Za preprečevanje prekoračitev stroškov in
zamud, ki so v zadnjih letih ovirale izvajanje programov, je treba
povečati prizadevanja za obvladovanje tveganj, ki lahko povzročijo
dodatne stroške, kot zahtevata Svet in Parlament v svojih sklepih in
resolucijah z dne 31. marca 2011 in 8. junija 2011 ter kot
izhaja iz Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu
ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 29. junija 2011 z
naslovom Proračun za strategijo Evropa 2020[13]. (21)
Za dobro javno upravljanje programov Galileo in
EGNOS je po eni strani treba jasno razdeliti naloge, zlasti med Komisijo,
Agencijo za evropski GNSS in Evropsko vesoljsko agencijo, po drugi strani pa
upravljanje postopoma prilagoditi potrebam obratovanja sistemov. (22)
Komisija mora biti kot zastopnica Unije, ki
načeloma sama zagotavlja financiranje programov in je lastnica sistemov,
odgovorna za potek programov in politični nadzor nad njima. Zato mora
upravljati sredstva, dodeljena programoma v skladu s to uredbo, ter skrbeti za
izvajanje vseh dejavnosti programov in jasno razdelitev nalog, zlasti med
Agencijo za evropski GNSS in Evropsko vesoljsko agencijo. Zato je treba Komisiji
poleg nalog, povezanih s to splošno odgovornostjo, in drugih nalog, za katere
je zadolžena na podlagi te uredbe, zaupati tudi nekatere specifične
naloge, katerih seznam ne sme biti izčrpen. Za kar najboljši izkoristek
virov in kompetenc različnih udeleženih strani mora imeti Komisija možnost
prenesti nekatere naloge s sporazumi o prenosu pooblastil v skladu z
Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002, zlasti členom 54
Uredbe. (23)
Agencija za evropski GNSS je bila ustanovljena z
Uredbo (EU) št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010
o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS, razveljavitvi Uredbe Sveta (ES)
št. 1321/2004 o vzpostavitvi upravljavskih struktur Evropskega
satelitskega radio-navigacijskega sistema in spremembah Uredbe (ES) št. 683/2008
Evropskega parlamenta in Sveta[14]
z namenom doseganja ciljev programov Galileo in EGNOS ter izvajanja nekaterih
nalog, povezanih s potekom programov. Je agencija Unije, za katero kot za organ
v smislu člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 veljajo
obveznosti, ki se uporabljajo za agencije Unije. Treba ji je zaupati nekatere
naloge, povezane z varnostjo programov, njenim morebitnim imenovanjem za pristojni
organ PRS in njenim prispevkom k trženju sistemov. Izpolniti mora tudi naloge,
ki ji jih Komisija lahko zaupa na podlagi enega ali več sporazumov o
prenosu pooblastil, ki zajemajo številne druge specifične naloge v zvezi s
programoma, vključno z nalogami, povezanimi s fazo obratovanja sistemov,
ter promocijo aplikacij in storitev na trgu satelitske navigacije. Da bi
Komisija, ki zastopa Unijo, lahko v celoti izvajala svoja nadzorna pooblastila,
morajo sporazumi o prenosu pooblastil vključevati splošne pogoje
upravljanja sredstev, zaupanih Agenciji za evropski GNSS. (24)
Unija mora z Evropsko vesoljsko agencijo skleniti
večletni sporazum o prenosu pooblastil glede tehničnih vidikov in
vidikov v zvezi s programiranjem. Da bi Komisija, ki zastopa Unijo, lahko v
celoti izvajala svoja nadzorna pooblastila, mora sporazum o prenosu pooblastil
vključevati splošne pogoje upravljanja sredstev, zaupanih Evropski
vesoljski agenciji. Ker gre za dejavnosti, ki jih financira izključno
Unija, morajo ti pogoji zagotavljati stopnjo nadzora, primerljivo s stopnjo, ki
bi se zahtevala, če bi bila Evropska vesoljska agencija agencija Unije. (25)
Odgovornost za potek programov vključuje
zlasti odgovornost za njuno varnost ter za varnost sistemov in njunega
obratovanja. Razen v primeru uporabe Skupnega ukrepa Sveta 2004/552/SZVP z dne 12. julija 2004
o vidikih delovanja Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema, ki
vplivajo na varnost Evropske unije[15],
ki se bo po potrebi lahko prilagodil za upoštevanje sprememb programov, njunega
upravljanja in Lizbonske pogodbe, je za varnost odgovorna Komisija, čeprav
so nekatere naloge v zvezi z varnostjo zaupane Agenciji za evropski GNSS.
Komisija je zlasti odgovorna za vzpostavitev primernih mehanizmov za
zagotavljanje ustreznega usklajevanja med različnimi organi, odgovornimi
za varnost. (26)
Evropska služba za zunanje delovanje se glede na
specifično strokovno znanje, s katerim razpolaga, in redne kontakte z
upravami tretjih držav in mednarodnih organizacij zdi primeren organ za
pomoč Komisiji pri izvajanju nekaterih nalog v zvezi z varnostjo sistemov
in programov na področju zunanjih odnosov, v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU
z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za
zunanje delovanje[16]
in zlasti členom 2(2) Sklepa. (27)
Pri dodeljevanju sredstev Unije, namenjenih za
programa, katerih zgornje meje Komisija ne sme preseči, je treba nujno
uporabiti učinkovite postopke javnega naročanja in zlasti zagotoviti,
da so pogodbe sklenjene tako, da zagotavljajo najboljšo možno uporabo sredstev,
zadovoljive storitve, nemoteno delovanje programov, dobro obvladovanje tveganja
in izpolnjevanje predlaganega časovnega načrta. Naročnik si mora
prizadevati za izpolnitev teh zahtev. (28)
Ker bo programa načeloma financirala Unija, je
treba pri javnem naročanju v okviru teh programov upoštevati pravila Unije
v zvezi z javnimi naročili ter si zlasti prizadevati za najboljšo možno
uporabo sredstev, obvladovanje stroškov in zmanjšanje tveganj ter za
izboljšanje učinkovitosti in zmanjšanje odvisnosti od enega samega
dobavitelja. Treba je zagotoviti prost dostop in pošteno konkurenco v celotni
dobavni verigi ter uravnotežene možnosti sodelovanja različnim sektorjem
na vseh ravneh, med drugim zlasti novim akterjem ter malim in srednjim
podjetjem (v nadaljnjem besedilu: MSP). Preprečevati je treba morebitne
zlorabe prevladujočega položaja in dolgotrajno odvisnost od enega samega
dobavitelja. Za zmanjšanje tveganj v zvezi s programom, preprečevanje
odvisnosti od enega vira dobave in zagotavljanje boljšega nadzora nad celotnim
programom, stroški in časovnim načrtom je treba po potrebi
uporabljati različne vire dobave. Industriji Unije je treba
omogočiti, da lahko za nekatere elemente in storitve uporabi vire zunaj
Unije, kadar se dokažejo znatne prednosti glede kakovosti in stroškov, pri
čemer pa je treba upoštevati strateški značaj programov ter zahteve
Unije v zvezi z varnostjo in nadzorom izvoza. Treba je izkoristiti naložbe ter
izkušnje in kompetence industrije, vključno s tistimi, ki so bile
pridobljene v fazi opredelitve, razvoja in validacije programov, pri čemer
je treba zagotoviti, da se ne kršijo pravila o konkurenčnih razpisnih
postopkih. (29)
Satelitska navigacija je nova, kompleksna
tehnologija, ki se ves čas razvija. To je razlog za negotovosti in tveganja
pri javnih naročilih, oddanih v okviru programov, saj se lahko ta javna
naročila nanašajo na dolgoročno opremo ali opravljanje storitev.
Zaradi teh značilnosti je treba predvideti posebne ukrepe v zvezi z
javnimi naročili, ki se uporabljajo poleg pravil iz Uredbe (ES, Euratom)
št. 1605/2002. Tako mora imeti naročnik možnost ponovno vzpostaviti
pravične konkurenčne pogoje, kadar ima neko podjetje ali več
podjetij že pred javnim razpisom informacije o dejavnostih v zvezi s tem javnim
razpisom, zaradi katerih je oziroma so v prednostnem položaju. Imeti mora tudi
možnost, da naročilo odda v obliki javnega naročila s pogojnimi deli,
da pod določenimi pogoji uvede dopolnilo k pogodbi v okviru njenega
izvajanja ali določi najmanjšo stopnjo oddaje naročil podizvajalcem.
In nenazadnje, zaradi tehnoloških negotovosti, značilnih za programa, cen
javnih naročil ni mogoče vedno natančno oceniti, zato je
zaželeno, da se pogodbe sklepajo v posebni obliki, ki obenem ne določa
fiksnih in dokončnih cen ter vključuje določbe za varovanje
finančnih interesov Unije. (30)
Treba je poudariti, da se morajo države
članice v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji vzdržati vseh
ukrepov, ki bi lahko ovirali nemoten potek programov, zlasti na področju
pravic intelektualne lastnine in v zvezi z neprekinjenim delovanjem
infrastrukture. Prav tako je treba pojasniti, da morajo zadevne države
članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so zemeljske
postaje sistemov določene kot kritične evropske infrastrukture. (31)
Glede na svetovni pomen sistemov je bistveno, da
lahko Unija sklepa sporazume s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami
v okviru programov v skladu s členom 218 Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti za zagotovitev njunega nemotenega poteka, zagotovitev čim
boljših storitev za državljane Unije ter zadovoljitev potreb tretjih držav in
mednarodnih organizacij. Koristno je tudi, da se obstoječi sporazumi po
potrebi prilagodijo razvoju programov. Pri pripravi in izvajanju teh sporazumov
se Komisija lahko za pomoč obrne na Evropsko službo za zunanje delovanje,
Evropsko vesoljsko agencijo in Agencijo za evropski GNSS v okviru nalog, ki so
jim zaupane v skladu s to uredbo. (32)
Treba je poudariti, da se Komisija za izpolnitev
nekaterih svojih nalog neregulativne narave po potrebi lahko po tehnično
pomoč obrne na nekatere zunanje subjekte. Te tehnične pomoči so
lahko deležni tudi drugi organi, vključeni v javno upravljanje programov,
pri izvajanju nalog, ki so jim zaupane na podlagi te uredbe. (33)
V okviru programov je treba zagotoviti varstvo
osebnih podatkov in zasebnosti. (34)
Finančni interesi Unije morajo biti skozi
celoten cikel izdatkov zaščiteni s sorazmernimi ukrepi, zlasti s
preprečevanjem in odkrivanjem nepravilnosti, izvajanjem preiskav,
povračilom izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno
porabljenih sredstev ter po potrebi z uporabo kazni. (35)
Evropski parlament in Svet je treba redno
obveščati o izvajanju programov. Poleg tega se bodo Evropski parlament,
Svet in Komisija sestajali v medinstitucionalnem odboru za Galileo v skladu s
skupno izjavo z dne 9. julija 2008 o medinstitucionalnem odboru za
Galileo. (36)
Komisija bo morala opraviti ovrednotenja, da bi
ocenila uspešnost in učinkovitost ukrepov, sprejetih za uresničitev
ciljev programov. (37)
Da bi opredelili potrebne ukrepe za zagotovitev
združljivosti in interoperabilnosti sistemov z drugimi sistemi satelitske
navigacije in konvencionalnimi navigacijskimi sredstvi ter zagotovili varnost
sistemov in njunega delovanja, je treba na Komisijo prenesti pooblastila za
sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske
unije v zvezi s tema dvema področjema pristojnosti. Komisija mora zlasti
med svojim pripravljalnim delom opraviti ustrezna posvetovanja, tudi na ravni
strokovnjakov. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov
poskrbeti, da se zadevni dokumenti hkrati, pravočasno in ustrezno
predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu. (38)
Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe
je treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila je treba
izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi
splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo
izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[17].
(39)
Ker dobro javno upravljanje zahteva enotno vodenje
programov, hitrejše sprejemanje odločitev in enak dostop do informacij,
morajo imeti predstavniki Agencije za evropski GNSS in Evropske vesoljske
agencije možnost sodelovanja kot opazovalci pri delu Odbora za evropske programe
GNSS, ki je bil ustanovljen na podlagi člena 19 Uredbe (ES)
št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008
o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS
in Galileo)[18].
Zaradi istega razloga morajo imeti predstavniki tretjih držav ali mednarodnih
organizacij, ki so sklenili mednarodni sporazum z Unijo, možnost sodelovanja
pri delu Odbora za evropske programe GNSS. Predstavniki Evropske agencije za
GNSS, Evropske vesoljske agencije, tretjih držav in mednarodnih organizacij ne
morejo sodelovati pri glasovanju odbora. (40)
Ker države članice ne morejo zadovoljivo
doseči cilja te uredbe, tj. vzpostavitve in obratovanja satelitskih
navigacijskih sistemov, saj ta cilj presega finančne in tehnične
zmožnosti posameznih držav članic, in ker je ukrepanje na ravni Unije
najprimernejše za izvajanje teh programov, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu
z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V
skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne
presega tistega, kar je potrebno za dosego tega cilja. (41)
Skupno podjetje Galileo, ki je bilo ustanovljeno z
Uredbo Sveta (ES) št. 876/2002 z dne 21. maja 2002 o
ustanovitvi skupnega podjetja Galileo[19],
je 31. decembra 2006 prenehalo delovati in postopek prenehanja podjetja
je zdaj končan. Zato je treba razveljaviti Uredbo (ES) št. 876/2002. (42)
Ob upoštevanju potrebe po ovrednotenju programov,
pomena sprememb, vnesenih v besedilo, ter potrebe po jasnosti in pravni
varnosti je treba razveljaviti Uredbo (ES) št. 683/2008 – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: POGLAVJE I SPLOŠNE
DOLOČBE Člen 1 Evropska
sistema in programa satelitske navigacije 1. Programa Galileo in EGNOS
vključujeta vse dejavnosti, ki so potrebne za opredelitev, razvoj,
validacijo, izgradnjo, obratovanje, prenovo in izboljšanje evropskih
satelitskih navigacijskih sistemov, tj. sistema, ki izhaja iz programa Galileo,
in sistema EGNOS, ter za zagotavljanje njune varnosti. 2. Sistem, ki izhaja iz programa
Galileo, je infrastruktura avtonomnega globalnega satelitskega navigacijskega
sistema (GNSS), sestavljena iz konstelacije satelitov in globalnega omrežja
zemeljskih postaj. 3. Sistem EGNOS je
infrastruktura za spremljanje in popravljanje signalov, ki jih oddajajo
obstoječi globalni satelitski navigacijski sistemi. Sestavljajo ga
zemeljske postaje in več transponderjev, nameščenih na
geostacionarnih satelitih. 4. Namen specifičnih ciljev
programa Galileo je zagotoviti, da se signali, ki jih oddaja sistem, ki izhaja
iz tega programa, lahko uporabijo za naslednjih pet funkcij: (a)
ponuditi „odprto storitev“ („Open Service“ ali OS),
ki je brezplačna za uporabnika, zagotavlja informacije za ugotavljanje
položaja in sinhronizacijo ter je namenjena množičnim aplikacijam
satelitske navigacije; (b)
ponuditi „storitev varovanja življenj“ („Safety of
Life Service“ ali SoL), ki je namenjena uporabnikom, za katere je varnost
bistvenega pomena. Ta storitev izpolnjuje tudi zahteve nekaterih sektorjev
glede stalnosti, razpoložljivosti in natančnosti ter vsebuje funkcijo
celovitosti, ki omogoča, da je uporabnik obveščen v primeru
nepravilnega delovanja sistema; (c)
ponuditi „komercialno storitev“ („Commercial
Service“ ali CS), ki z večjo učinkovitostjo ter s podatki, ki imajo
večjo dodano vrednost od podatkov, dobljenih z odprto storitvijo,
omogoča razvoj aplikacij za poslovne ali komercialne namene; (d)
ponuditi „vladno storitev“ („Public Regulated
Service“ ali PRS), namenjeno izključno uporabnikom, ki jih pooblastijo
vlade, za občutljive aplikacije, ki zahtevajo visoko raven stalnosti
storitve. Za to storitev se uporabljajo močni in šifrirani signali; (e)
sodelovati pri „storitvi iskanja in reševanja“
(„Search and Rescue Support Service“ ali SAR) sistema COSPAS-SARSAT z
odkrivanjem nujnih signalov, ki jih oddajajo radijski oddajniki, in
vračanjem sporočil tem oddajnikom. 5. Namen specifičnih ciljev
programa EGNOS je zagotoviti, da se signali, ki jih oddaja sistem EGNOS, lahko
uporabijo za naslednje tri funkcije: (a)
ponuditi „odprto storitev“ (OS), ki je
brezplačna za uporabnika, zagotavlja informacije za ugotavljanje položaja
in sinhronizacijo ter je namenjena množičnim aplikacijam satelitske
navigacije na območju, ki ga sistem pokriva; (b)
ponuditi „storitev razširjanja komercialnih
podatkov“ („EGNOS Data Access Service“ ali EDAS), ki z večjo
učinkovitostjo ter s podatki, ki imajo večjo dodano vrednost od
podatkov, dobljenih z odprto storitvijo, omogoča razvoj aplikacij za
poslovne ali komercialne namene; (c)
ponuditi „storitev varovanja življenj“ (SoL), ki je
namenjena uporabnikom, za katere je varnost bistvenega pomena. Ta storitev
izpolnjuje zlasti zahteve nekaterih sektorjev glede stalnosti, razpoložljivosti
in natančnosti ter vsebuje funkcijo celovitosti, ki omogoča, da je
uporabnik obveščen v primeru nepravilnega delovanja sistema v območju
pokritosti. Specifičen cilj programa EGNOS je tudi
razširiti geografsko pokritost s temi storitvami na celotno ozemlje Unije ter,
v okviru tehničnih omejitev in na podlagi mednarodnih sporazumov, na druge
svetovne regije, zlasti na ozemlja tretjih držav, za katere velja enotno evropsko
nebo. Člen 2 Predmet Ta uredba
določa pravila o vzpostavitvi in obratovanju sistemov v okviru evropskih
programov satelitske navigacije, zlasti pravila v zvezi z upravljanjem in
finančnim prispevkom Unije. Člen 3 Faze programa Galileo Program Galileo ima naslednje faze: (a)
opredelitvena faza, v kateri se je oblikovala
zgradba sistema in so se določili njegovi sestavni deli, ki se je
končala leta 2001; (b)
razvojna in validacijska faza, ki vključuje
izdelavo in izstrelitev prvih satelitov, namestitev prvih zemeljskih
infrastruktur ter vsa dela in postopke, potrebne za validacijo sistema v
orbiti; cilj je, da se ta faza zaključi leta 2013; (c)
uvajalna faza, ki obsega namestitev in zaščito
vseh vesoljskih in zemeljskih infrastruktur ter postopke, povezane s to namestitvijo,
ter zajema priprave na fazo obratovanja; cilj je, da se ta faza, ki se je
začela leta 2008, zaključi leta 2020; (d)
faza obratovanja, ki obsega upravljanje
infrastrukture, vzdrževanje, stalno izboljševanje ter prenavljanje in
zaščito sistema, postopke certificiranja in standardizacije, povezane s
programom, zagotavljanje in trženje storitev ter vse druge dejavnosti, potrebne
za razvoj sistema in nemoten potek programa; cilj je, da se ta faza postopoma
začne med letoma 2014 in 2015 s ponudbo prvih storitev. Člen 4 Obratovanje sistema EGNOS Obratovanje
sistema EGNOS vključuje zlasti upravljanje infrastrukture, vzdrževanje,
stalno izboljševanje ter prenavljanje in zaščito sistema, postopke
akreditacije, certificiranja in standardizacije v zvezi s programom, vse
elemente, ki utemeljujejo zanesljivost sistema in njegovega obratovanja, ter
zagotavljanje in trženje storitev. Člen 5 Združljivost in interoperabilnost sistemov 1.
Sistemi, omrežja in storitve, ki izhajajo iz
programov Galileo in EGNOS, so medsebojno združljivi in interoperabilni. 2.
Sistemi, omrežja in storitve, ki izhajajo iz
programov Galileo in EGNOS, so, kolikor je mogoče, združljivi in
interoperabilni z drugimi satelitskimi navigacijskimi sistemi ter s
konvencionalnimi navigacijskimi sredstvi. 3.
Komisija z delegiranimi akti v skladu s
členom 34 določi potrebne zahteve in standarde za zagotavljanje
združljivosti in interoperabilnosti iz odstavka 2. Člen 6 Lastništvo Unija je lastnik vseh opredmetenih in
neopredmetenih sredstev, ustvarjenih ali razvitih v okviru programov, zato se s
tretjimi stranmi po potrebi sklenejo sporazumi glede obstoječih lastniških
pravic. Komisija zlasti skrbi za optimalno uporabo
pravic intelektualne lastnine Unije. POGLAVJE II PRORAČUNSKI
PRISPEVEK IN MEHANIZMI Člen 7 Zadevne
dejavnosti 1. Proračunska sredstva
Unije, namenjena programoma za obdobje 2014–2020 na podlagi te uredbe, se
odobrijo za financiranje: a) dejavnosti, povezanih z uvajalno fazo
programa Galileo, vključno z ukrepi za upravljanje in spremljanje te faze; b) dejavnosti, povezanih z obratovanjem
sistema, ki izhaja iz programa Galileo, vključno z ukrepi, sprejetimi pred
ali med pripravo te faze; c) dejavnosti, povezanih z obratovanjem
sistema EGNOS. 2. S temi proračunskimi
sredstvi Unije, namenjenimi programoma, se lahko krijejo tudi izdatki Komisije
v zvezi z dejavnostmi priprave, spremljanja, nadzora, revizije in ovrednotenja,
ki so potrebne za njuno upravljanje in doseganje njunih ciljev, zlasti izdatki
za: (a)
študije in sestanke s strokovnjaki; (b)
dejavnosti obveščanja in komuniciranja,
vključno z institucionalnim komuniciranjem političnih prednostnih
nalog Unije, če so neposredno povezane s cilji te uredbe; (c)
omrežja informacijske tehnologije („IT“), ki so
namenjena obdelavi ali izmenjavi informacij; (d)
vso drugo tehnično ali administrativno
pomoč Komisiji za upravljanje programov. 3. Komisija v skladu z
načelom preglednega upravljanja enkrat letno obvesti odbor iz
člena 35(1) o dodelitvi sredstev Unije za vsako dejavnost iz
odstavkov 1 in 2, s čimer se omogoči jasna opredelitev stroškov
programov in njihovih različnih faz. Člen 8 Financiranje programa Galileo 1. Uvajalno in obratovalno fazo
financira Unija v skladu s členom 10(1), brez poseganja v
odstavka 2 in 3 tega člena. 2. Države članice lahko
zagotovijo dodatna sredstva za program Galileo. Prihodki od teh prispevkov
pomenijo namenske prejemke v skladu s členom 18(2) Uredbe (ES,
Euratom) št. 1605/2002. Komisija v skladu z načelom preglednega
upravljanja odboru iz člena 35(1) te uredbe sporoči vse
morebitne učinke uporabe tega odstavka na program Galileo. 3. Tudi tretje države in
mednarodne organizacije lahko zagotovijo dodatna sredstva za program Galileo. V
sporazumih iz člena 28 se določijo pogoji in načini njihove
udeležbe. Člen 9 Financiranje obratovanja sistema EGNOS 1. Unija financira obratovanje
sistema EGNOS v skladu s členom 10(1), ne da bi to vplivalo na
morebitne finančne prispevke iz drugih virov, zlasti tistih iz
odstavkov 2 in 3 tega člena. 2. Države članice lahko
zagotovijo dodatna sredstva za program EGNOS. Prihodki iz teh prispevkov
pomenijo namenske prejemke v skladu s členom 18(2) Uredbe (ES,
Euratom) št. 1605/2002. Komisija v skladu z načelom preglednega
upravljanja odboru iz člena 35(1) te uredbe sporoči vse
morebitne učinke uporabe tega odstavka na program EGNOS. 3. Tudi tretje države in
mednarodne organizacije lahko zagotovijo dodatna sredstva za program EGNOS. V
sporazumih iz člena 28 se določijo pogoji in načini njihove
udeležbe. Člen 10 Sredstva 1. Največji znesek, ki ga
Unija dodeli za izvajanje dejavnosti iz člena 7(1) in (2), znaša [7 897] milijonov EUR
v tekočih cenah za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. 2. Proračunska sredstva se
izvršujejo v skladu z določbami te uredbe in Uredbe (ES, Euratom)
št. 1605/2002. 3. Proračunske obveznosti,
ki se nanašajo na programa, se izvršujejo v letnih obrokih. Člen 11 Prihodki
od programov 1. Prihodke od obratovanja
sistemov prejme Unija, plačajo se v njen proračun in namenijo
programoma. Če se izkaže, da je obseg prihodkov večji od sredstev,
potrebnih za financiranje obratovanja programov, je vsakršna prilagoditev
načela dodelitve predmet odobritve proračunskega organa na podlagi
predloga Komisije. 2. Mehanizem delitve prihodkov
se lahko določi v pogodbah, sklenjenih s podjetji v zasebnem sektorju. 3. Obresti iz predhodnega
financiranja, plačanega organom, posredno odgovornim za izvrševanje
proračuna, se namenijo za dejavnosti, ki so predmet sporazuma o prenosu
pooblastil ali pogodbe med Komisijo in zadevnim organom. V skladu z
načelom dobrega finančnega poslovodenja organi, posredno odgovorni za
izvrševanje proračuna, odprejo račune, ki omogočajo
identifikacijo sredstev in ustreznih obresti. POGLAVJE III JAVNO
UPRAVLJANJE PROGRAMOV Člen 12 Splošni
okvir upravljanja programov Javno upravljanje programov temelji na
načelu stroge razdelitve nalog med različnimi udeleženimi organi,
zlasti med Komisijo, Agencijo za evropski GNSS in Evropsko vesoljsko agencijo. Člen 13 Vloga
Komisije 1. Komisija je odgovorna za
potek programov. Upravlja sredstva, ki so jima dodeljena v skladu s to uredbo,
in skrbi za izvajanje vseh dejavnosti programov. 2. Komisija ima na podlagi te
uredbe poleg splošnih nalog iz odstavka 1 in nalog iz drugih določb te
uredbe še naslednje specifične naloge: (a)
zagotovi jasno razdelitev nalog med različnimi
organi, udeleženimi v programih, ter v ta namen Agenciji za evropski GNSS in
Evropski vesoljski agenciji zaupa naloge iz člena 15(1)(d) in
člena 16, zlasti s sporazumi o prenosu pooblastil; (b)
vzpostavi ustrezne instrumente in strukturne
ukrepe, potrebne za prepoznavanje, obvladovanje, ublažitev in spremljanje
tveganj v zvezi s programoma, zlasti glede stroškov in časovnega
načrta; (c)
upravlja odnose s tretjimi državami in mednarodnimi
organizacijami v imenu Unije in v okviru svojih pristojnosti; (d)
zagotavlja varnost programov in vzpostavlja
mehanizme usklajevanja med različnimi udeleženimi organi. 3. Komisija za nemoten potek faz
programa Galileo in obratovanje sistema EGNOS iz členov 3 in 4
po potrebi sprejme ukrepe za: (a)
določitev lokacije in zagotovitev delovanja
zemeljske infrastrukture sistemov; (b)
opredelitev ključnih odločilnih faz za
ovrednotenje izvajanja programov; (c)
zmanjševanje tveganj, neločljivo povezanih s
potekom programov. Ti izvedbeni ukrepi se sprejmejo v skladu s
postopkom pregleda iz člena 35(3). Člen 14 Varnost
sistemov in njunega delovanja 1. Sistema in njuno delovanje so
varni. 2. Komisija lahko brez poseganja
v člena 15 in 17 te uredbe ter člen 8 Sklepa št. 1104/2011/EU
Evropskega parlamenta in Sveta[20]
z delegiranimi akti v skladu s členom 34 določi ustrezne zahteve
in standarde za zagotavljanje varnosti sistemov in njunega delovanja iz
odstavka 1. V ta namen upošteva nujnost nadzora in vključitve
varnostnih zahtev v programa ter učinek teh zahtev na nemoten potek
programov, zlasti z vidika stroškov in časovnega razporeda. 3. Evropska služba za zunanje
delovanje v skladu s členom 2(2) Sklepa št. 2010/427/EU pomaga
Komisiji pri izvajanju nalog v zvezi z varnostjo na področju zunanjih
odnosov. Na tem področju Komisiji pomaga tudi pri nadzorovanju upoštevanja
skupnih minimalnih standardov, določenih v Sklepu št. 1104/2011/EU.
Za ta namen se ji dajo na razpolago ustrezna sredstva in uredijo se prehodna
obdobja, ki omogočajo zagotavljanje stalnosti programov in storitev. Člen 15 Vloga
Agencije za evropski GNSS 1 Agencija za evropski GNSS za
doseganje ciljev programov prispeva k njunemu izvajanju in v skladu s
smernicami Komisije izvaja naslednje naloge: (a)
v zvezi z varnostjo programov in brez poseganja v
člena 14 in 17 zagotovi: (i) najpozneje do 30. junija 2016
varnostno akreditacijo v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. 912/2010;
za ta namen uvaja in spremlja izvajanje varnostnih postopkov in pregleduje
varnost sistema; (ii) obratovanje centra za varnost Galileo v
skladu s standardi in zahtevami iz člena 14(3) ter navodili iz
Skupnega ukrepa 2004/552/SZVP iz člena 17; (b)
opravlja naloge odgovornega organa PRS,
določene v členu 5 Sklepa št. 1104/2011/EU, če je
imenovana za to, ter pomaga Komisiji pri spremljanju spoštovanja minimalnih skupnih
standardov v skladu s členom 8(6) navedenega sklepa; (c)
v okviru obratovanja sistemov prispeva k trženju
storitev, vključno z izvedbo potrebne tržne analize; (d)
opravlja tudi druge specifične naloge,
povezane s programoma, ki ji jih lahko Komisija zaupa s sporazumom o prenosu
pooblastil, sprejetim na podlagi sklepa o prenosu pooblastil, v skladu s
členom 54(2)(b) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, in ki
vključujejo: (i) operativne dejavnosti v zvezi z
upravljanjem infrastrukture, vzdrževanjem, stalnim izboljševanjem ter
prenavljanjem sistemov, postopki certificiranja in standardizacije v okviru
programov ter zagotavljanjem storitev iz člena 3(d) in člena 4; (ii) promocijo aplikacij in storitev na trgu
satelitske navigacije. 2. Agencija za evropski GNSS poleg
nalog iz odstavka 1 in v okviru svojih pooblastil prinaša Komisiji svoje
tehnično znanje in ji posreduje vse informacije, potrebne za izvajanje
njenih nalog v okviru te uredbe. 3. Z odborom iz člena 35(1)
se opravi posvetovanje o sklepu o prenosu pooblastil iz točke (d)
odstavka 1 tega člena v skladu s svetovalnim postopkom iz
člena 35(2). Odbor se obvesti o sporazumih o prenosu pooblastil, ki
jih nameravata skleniti Unija, ki jo zastopa Komisija, in Agencija za evropski
GNSS. Člen 16 Vloga
Evropske vesoljske agencije 1. Komisija z Evropsko vesoljsko
agencijo sklene večletni sporazum o prenosu pooblastil na podlagi sklepa o
prenosu pooblastil, ki ga Komisija sprejme v skladu s členom 54(2)
Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. Ta sporazum zajema izvajanje nalog in
izvrševanje proračuna, ki sta predmet prenosa pooblastil v okviru
izvajanja programov, zlasti dokončanje infrastrukture na podlagi programa
Galileo. 2. Če je to potrebno za
izvajanje nalog in izvrševanje proračuna, ki sta bila prenesena v skladu z
odstavkom 1, so v sporazumu o prenosu pooblastil določeni splošni pogoji
upravljanja sredstev, zaupanih Evropski vesoljski agenciji, in zlasti ukrepi,
ki jih je treba izvesti, ustrezno financiranje, postopki upravljanja, ukrepi
spremljanja in nadzora, ukrepi, ki se uporabljajo ob pomanjkljivem izvajanju
pogodb, ter sistem lastništva nad vsemi opredmetenimi in neopredmetenimi
sredstvi. Ukrepi spremljanja in nadzora določajo zlasti
shemo za predvidevanje stroškov, sistematično obveščanje Komisije o
stroških ter v primeru razkoraka med predvidenimi sredstvi in nastalimi stroški
popravljalne ukrepe za zagotovitev izgradnje infrastruktur v okviru dodeljenih
sredstev. 3. Z odborom iz člena 35(1)
se opravi posvetovanje o sklepu o prenosu pooblastil iz odstavka 1 tega
člena v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 35(2). Odbor se
obvesti o večletnem sporazumu o prenosu pooblastil, ki ga nameravata
skleniti Komisija in Evropska vesoljska agencija. 4. Komisija obvesti odbor iz
člena 35(1) o vmesnih in končnih rezultatih ocenjevanja javnih
razpisov in pogodbah, ki naj bi jih Evropska vesoljska agencija sklenila s
podjetji. POGLAVJE IV VIDIKI
V ZVEZI Z VARNOSTJO UNIJE ALI NJENIH DRŽAV ČLANIC Člen 17 Skupni
ukrep Kadar obratovanje sistemov lahko vpliva na
varnost Unije ali njenih držav članic, se uporabijo postopki iz Skupnega
ukrepa 2004/552/SZVP. Člen 18 Uporaba
predpisov o tajnosti podatkov 1. Vsaka država članica
zagotovi, da se za vsako fizično osebo s prebivališčem na njenem
ozemlju in za vse pravne osebe s sedežem na njenem ozemlju, ki ravnajo s
tajnimi podatki Unije v zvezi s programi, uporablja zakonodaja o varovanju
tajnosti, ki zagotavlja najmanj tako raven varovanja kot pravila Komisije o
varovanju tajnosti, določena v Prilogi k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ,
Euratom[21],
in predpisi Sveta o varovanju tajnosti, določeni v Prilogi k Sklepu Sveta 2011/292/EU[22]. 2. Države članice Komisijo
takoj obvestijo o sprejetju nacionalne zakonodaje o varovanju tajnosti iz
odstavka 1. 3. Fizičnim osebam s
prebivališčem v tretji državi in pravnim osebam s sedežem v tretji državi
se ravnanje s tajnimi podatki Unije v zvezi s programoma dovoli samo, če
se v teh državah uporablja zakonodaja o varovanju tajnosti, ki zagotavlja
najmanj tako raven varovanja kot pravila Komisije o varovanju tajnosti,
določena v Prilogi k Sklepu 2001/844/ES, ESPJ, Euratom, in predpisi Sveta
o varovanju tajnosti, določeni v Prilogi k Sklepu 2011/292/EU. Predpisi
Evropske vesoljske agencije o varovanju tajnosti in Sklep 2011/C 304/05 visoke
predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko[23] se štejejo za enakovredne
navedenim pravilom in predpisom. Enakovrednost zakonodaje o varovanju tajnosti,
ki se uporablja v tretji državi, se lahko prizna v sporazumu s to državo. POGLAVJE V JAVNA
NAROČILA ODDELEK I Splošne
določbe, ki se uporabljajo za javna naročila, oddana v fazah uvajanja
in obratovanja programov Člen 19 Splošna
načela Za javna naročila, oddana v okviru
uvajalne faze programa Galileo in obratovalnih faz programov, se uporabljajo
pravila Unije glede javnih naročil iz Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002,
zlasti glede prostega dostopa in poštene konkurence v celotni industrijski
dobavni verigi, razpisnih postopkov na podlagi preglednih in pravočasnih
informacij ter jasnega obveščanja o veljavnih pravilih glede javnih
naročil, izbirnih merilih in merilih za oddajo naročil ter vseh
drugih ustreznih informacijah, da se omogočijo enaki pogoji za vse
morebitne ponudnike, in sicer brez poseganja v ukrepe, potrebne za zaščito
bistvenih interesov varnosti Unije ali javne varnosti ali za upoštevanje
predpisov Unije o nadzoru izvoza. Člen 20 Specifični
cilji Med postopkom javnega naročanja se
uresničujejo naslednji cilji: (a) spodbujanje čim večje in
čim bolj odprte udeležbe vseh podjetij po vsej Uniji, zlasti novih
akterjev in MSP; (b) preprečevanje morebitnih zlorab
prevladujočega položaja in dolgotrajne odvisnosti od enega samega
dobavitelja; (c) izkoriščanje prednosti, ki jih
ponujajo predhodne naložbe javnega sektorja, in uporaba dosedanjih spoznanj ter
izkušenj in kompetenc industrije, vključno s tistimi, ki so bile
pridobljene v opredelitveni, razvojni, validacijski in uvajalni fazi programov,
pri čemer je treba zagotoviti spoštovanje pravil o konkurenčnih
razpisnih postopkih. ODDELEK 2 Posebne
določbe, ki se uporabljajo za javna naročila, oddana v fazah uvajanja
in obratovanja programov Člen 21 Vzpostavitev pravičnih
konkurenčnih pogojev Naročnik mora sprejeti ustrezne ukrepe za
vzpostavitev pravičnih konkurenčnih pogojev, kadar lahko predhodna
udeležba podjetja pri dejavnostih, povezanih z dejavnostmi, ki so predmet
javnega razpisa: (a)
temu podjetju omogoči precejšnje prednosti v
obliki informacij, zaradi katerih je v prednostnem položaju, in se lahko zaradi
tega zbudi dvom o spoštovanju načela enake obravnave; ali (b)
vpliva na normalne pogoje konkurence ali
nepristranskost in objektivnost pri oddajanju javnih naročil ali izvajanju
pogodb. Ti ukrepi ne smejo škoditi pošteni konkurenci,
enaki obravnavi in zaupnosti informacij, pridobljenih v zvezi s podjetji,
njihovimi poslovnimi odnosi in njihovo stroškovno strukturo. V tem okviru ti
ukrepi upoštevajo značaj in podrobnosti predvidene pogodbe. Člen 22 Javna naročila s pogojnimi deli 1. Naročnik lahko javno
naročilo odda v obliki naročila s pogojnimi deli. 2. Naročilo s pogojnimi
deli vključuje fiksni del, ki ga spremlja proračunska obveznost, ter
enega ali več pogojnih delov. V dokumentaciji javnega naročila se
navedejo elementi naročila s pogojnimi deli. Opredeljeni so zlasti predmet,
cena ali podrobna pravila o njenem določanju in podrobna pravila o
izvajanju storitev iz vsakega dela. 3. Storitve iz fiksnega dela
morajo biti skladna celota; isto velja za storitve iz vsakega pogojnega dela ob
upoštevanju storitev iz vseh prejšnjih delov. 4. Izvajanje posameznega
pogojnega dela je predmet odločitve naročnika, o kateri je pogodbenik
obveščen v skladu s pogoji iz javnega naročila. Kadar je pogojni del
potrjen z zamudo ali ni potrjen, lahko pogodbenik prejme nadomestilo za zamudo
ali nadomestilo za odstop, če je to predvideno v javnem naročilu in
pod pogoji, ki so tam določeni. Člen 23 Javna naročila s povračilom
stroškov 1. Naročnik se lahko v
okoliščinah iz odstavka 2 izjemoma odloči za javno naročilo
s celotnim ali delnim povračilom stroškov z zgornjo cenovno mejo. V nasprotju z javnim naročilom, pri katerem
se plača rezultat in pri katerem so cena ali podrobna pravila za njeno
določitev določeni že na začetku v pogodbeni dokumentaciji
javnega naročila, se pri naročilu s povračilom stroškov
plačajo uporabljena sredstva in ne končni proizvod ali storitev. Cena
za plačilo je povračilo celotnih dejanskih stroškov, ki jih ima
pogodbenik pri izvajanju pogodbe, kot so stroški dela, materiala, potrošnega
blaga, uporabe opreme in infrastrukture, potrebni za izvajanje pogodbe. Tem
stroškom se doda pavšalni znesek, ki pokriva splošne stroške in dobiček,
ali znesek, ki pokriva splošne stroške, in premija glede na upoštevanje ciljnih
rezultatov in časovnega razporeda. 2. Naročnik se lahko
odloči za pogodbo s celotnim ali delnim povračilom stroškov, kadar je
objektivno nemogoče natančno določiti fiksno ceno in če je
mogoče razumno dokazati, da bi bila taka fiksna cena izjemno visoka zaradi
negotovosti pri izvajanju javnega naročila, ker: (a)
javno naročilo vsebuje elemente, ki so zelo
kompleksni ali uporabljajo novo tehnologijo, in zato vključuje velika
tehnična tveganja ali pa (b)
se morajo dejavnosti, ki so predmet javnega
naročila, zaradi operativnih razlogov začeti takoj, čeprav še ni
mogoče v celoti določiti fiksne in dokončne cene, ker obstajajo
velika tveganja ali ker je izvajanje pogodbe deloma odvisno od izvajanja drugih
pogodb. 3. Zgornja cenovna meja pri
pogodbi s celotnim ali delnim povračilom stroškov je najvišja cena, ki se
lahko plača. Prekorači se lahko samo v ustrezno utemeljenih izjemnih
primerih s predhodnim soglasjem naročnika. 4. V dokumentaciji javnega
naročila s celotnim ali delnim povračilom stroškov se določi
naslednje: (a)
značaj javnega naročila, tj. da gre za
javno naročilo s celotnim ali delnim povračilom stroškov z zgornjo
cenovno mejo; (b)
pri javnem naročilu z delnim povračilom
stroškov elementi javnega naročila, na katere se nanaša povračilo
stroškov; (c)
višina zgornje cenovne meje; (d)
merila za oddajanje naročil, ki morajo zlasti
omogočati presojo verodostojnosti predvidenega proračuna,
povračljivih stroškov, mehanizmov za ugotavljanje stroškov, dobičkov,
navedenih v ponudbi; (e)
vrsta povečanja iz odstavka 1, ki se
uporabi pri stroških; (f)
pravila in postopki za ugotavljanje
upravičenosti stroškov, ki jih predvideva ponudnik za izvajanje pogodbe, v
skladu z načeli iz odstavka 5; (g)
računovodska pravila, ki jih morajo upoštevati
ponudniki; (h)
pri pogodbi z delnim povračilom stroškov, ki
naj bi se spremenila v pogodbo s fiksno in dokončno ceno, parametri te
spremembe. 5. Stroški, ki jih ima
pogodbenik med izvajanjem pogodbe s celotnim ali delnim povračilom
stroškov, so upravičeni samo: (a)
če so dejansko nastali med trajanjem pogodbe,
razen stroškov opreme, infrastrukture in neopredmetenih sredstev, potrebnih za
izvajanje pogodbe, ki se lahko štejejo za upravičene v njihovi celotni
nabavni vrednosti; (b)
če so navedeni v predvidenem proračunu,
ki je lahko revidiran z dopolnili k prvotni pogodbi; (c)
če so potrebni za izvajanje pogodbe; (d)
če izhajajo iz izvajanja pogodbe in se ji
lahko pripišejo; (e)
če so prepoznavni, preverljivi, vknjiženi pri
pogodbeniku in določeni v skladu z računovodskimi standardi,
navedenimi v specifikacijah in v pogodbi; (f)
če so v skladu z določbami veljavne
davčne in socialne zakonodaje; (g)
če ne odstopajo od pogodbenih pogojev; (h)
če so razumni, utemeljeni in spoštujejo
zahteve dobrega finančnega poslovodenja, zlasti v zvezi z gospodarnostjo
in učinkovitostjo. Pogodbenik je odgovoren za knjiženje svojih
stroškov, ustrezno vodenje poslovnih knjig in vseh drugih dokumentov, potrebnih
kot dokazilo, da so stroški, katerih povračilo zahteva, nastali in da so v
skladu z načeli iz tega člena. Stroški, ki jih pogodbenik ne more
utemeljiti, se štejejo za neupravičene in njihovo povračilo se
zavrne. 6. Naročnik za zagotovitev
ustreznega izvajanja pogodb s povračilom stroškov opravlja naslednje
naloge: (a)
določi čim bolj realno zgornjo cenovno
mejo, pri čemer omogoči prožnost, potrebno za vključitev
tehničnih tveganj; (b)
spremeni pogodbo z delnim povračilom stroškov
v pogodbo s fiksno in dokončno ceno v celoti, takoj ko je med izvajanjem
pogodbe tako fiksno in dokončno ceno mogoče določiti. Za ta
namen določi parametre spremembe za prehod s pogodbe s povračilom
stroškov na pogodbo s fiksno in dokončno ceno; (c)
uvede ukrepe spremljanja in nadzora, ki zlasti
določajo sistem predvidevanja stroškov; (d)
določi ustrezna načela, orodja in
postopke za izvajanje pogodb, zlasti za prepoznavanje in preverjanje
upravičenosti stroškov, ki jih ima pogodbenik ali njegovi podizvajalci pri
izvajanju pogodbe, in za uvajanje dopolnil k pogodbi; (e)
preveri, ali pogodbenik in njegovi podizvajalci
upoštevajo računovodske standarde, določene v pogodbi, in
izpolnjujejo obveznost predložitve računovodskih izkazov, ki morajo imeti
dokazno vrednost; (f)
pri izvajanju pogodbe stalno preverja učinkovitost
načel, orodij in postopkov iz točke (d). Člen 24 Dopolnila Pogodba se lahko spremeni z dopolnilom,
če to dopolnilo izpolnjuje naslednje pogoje: (a) ne spremeni predmeta pogodbe; (b) ne poruši ekonomskega ravnotežja pogodbe; (c) ne uvaja pogojev, ki bi, če bi
prvotno obstajali v dokumentaciji javnega naročila, omogočili
udeležbo drugih ponudnikov, kot so bili prvotno sprejeti, ali izbiro druge
ponudbe, kot je bila prvotno izbrana. Člen 25 Oddajanje
naročil podizvajalcem 1.
Naročnik lahko od vsakega pogodbenika zahteva,
da del javnega naročila na različnih ravneh odda podizvajalcem,
družbam, ki ne spadajo v skupino, v katero spada sam. Ta minimalni del
naročila, ki se odda podizvajalcem, se izrazi v obliki razpona med
minimalnim in maksimalnim deležem. Ta razpon je sorazmeren s predmetom in
vrednostjo naročila ter z značajem zadevnega področja
dejavnosti, zlasti z ugotovljenim stanjem konkurence in industrijskim
potencialom. 2.
Naročnik lahko zavrne podizvajalce, ki jih
izbere kandidat v postopku oddaje glavnega javnega naročila ali izbrani
ponudnik pri izvajanju javnega naročila. To zavrnitev, ki lahko temelji
izključno na merilih, ki se uporabljajo za izbiro ponudnikov za glavno
naročilo, pisno utemelji. POGLAVJE VI DRUGE
DOLOČBE Člen 26 Načrtovanje Komisija pripravi večletni delovni
program, v katerem so določeni najpomembnejši ukrepi, predvideni
proračun in časovni razpored, ki so potrebni za dosego ciljev
programov Galileo in EGNOS iz člena 1(4) in (5). Komisija na podlagi večletnega delovnega
programa sprejme letni delovni program, ki vsebuje načrt izvajanja
večletnega programa in ustrezno financiranje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s
postopkom pregleda iz člena 35(3). Člen 27 Ukrepi
držav članic 1. Države članice se
vzdržijo sprejetja ukrepov, ki bi lahko škodili nemotenemu poteku programov,
zlasti na področju pravic intelektualne lastnine in v zvezi z
neprekinjenim delovanjem infrastrukture. 2. Države članice sprejmejo
vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so zemeljske postaje sistemov
določene za kritične evropske infrastrukture v smislu Direktive
Sveta 2008/114/ES[24]. Člen 28 Mednarodni
sporazumi Unija lahko v okviru programov sklepa
sporazume s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, zlasti sporazume
o sodelovanju, v skladu s postopkom iz člena 218 Pogodbe o delovanju
Evropske unije. Člen 29 Tehnična
pomoč Za izvršitev nalog tehnične narave iz
člena 13(2) lahko Komisija zaprosi za potrebno pomoč, zlasti
strokovnjakov nacionalnih agencij, pristojnih za vesoljsko področje, neodvisnih
izvedencev in organizacij, ki ji lahko zagotovijo nepristranske analize in
mnenja o poteku programov. Organi, ki so poleg Komisije udeleženi pri
javnem upravljanju programov, zlasti Agencija za evropski GNSS in Evropska
vesoljska agencija, lahko prav tako koristijo isto tehnično pomoč pri
izvajanju nalog, ki se jim zaupajo na podlagi te uredbe. Člen 30 Varstvo
osebnih podatkov in zasebnosti 1. Komisija zagotovi, da je pri
oblikovanju in vzpostavljanju sistemov zajamčeno varstvo osebnih podatkov
in zasebnosti ter da so vanju vključeni ustrezni zaščitni ukrepi. 2. Kakršna koli obdelava
osebnih podatkov pri opravljanju nalog in dejavnosti na podlagi te uredbe se
izvaja v skladu z veljavno zakonodajo na področju varstva osebnih
podatkov, zlasti Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in
Sveta[25]
ter Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta[26]. Člen 31 Zaščita
finančnih interesov Unije 1. Komisija sprejme ustrezne
ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na
podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni z izvajanjem
preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu
ravnanju ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z
izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z
učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi. 2. Komisija ali njeni
predstavniki in Računsko sodišče lahko opravijo revizije na podlagi
dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih donacij, izvajalcih in
podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi te uredbe. Evropski urad za
boj proti goljufijam (OLAF) lahko opravi preglede in inšpekcije na kraju samem
pri gospodarskih subjektih, ki jih neposredno ali posredno zadeva takšno
financiranje, v skladu s postopki iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96[27], da bi ugotovil, ali je v
povezavi s sporazumom ali sklepom o donaciji ali pogodbo o financiranju s
strani Unije prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega
protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Ne glede na prvi
in drugi pododstavek se v mednarodnih sporazumih s tretjimi državami in
mednarodnimi organizacijami, v sporazumih o donacijah, v sklepih o donacijah in
v pogodbah, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, Komisija, Računsko
sodišče in urad OLAF izrecno pooblastijo za opravljanje takšnih revizij
ter pregledov in inšpekcij na kraju samem. Člen 32 Obveščanje
Evropskega parlamenta in Sveta Komisija
zagotavlja izvajanje te uredbe. Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto
predloži poročilo o izvajanju programov ob predložitvi predhodnega
predloga proračuna. Člen 33 Ocena
uporabe te uredbe 1. Komisija Evropskemu
parlamentu in Svetu najpozneje do 30. junija 2018 predloži
poročilo o oceni, ki je podlaga za sprejem sklepa o nadaljevanju,
spremembi ali ukinitvi ukrepov na podlagi te uredbe in se nanaša na: (a)
uresničenje ciljev teh ukrepov tako po
rezultatih kot po učinkih; (b)
učinkovitost uporabe sredstev; (c)
evropsko dodano vrednost. Ocena med drugim zajema možnosti poenostavitve,
notranjo in zunanjo usklajenost, primernost vseh ciljev in prispevek ukrepov k
prednostnim nalogam Unije v smislu pametne, trajnostne in vključujoče
rasti. Upošteva rezultate ocen dolgoročnih učinkov prejšnjih ukrepov. 2. Ocena upošteva dosežen
napredek glede ciljev programov Galileo in EGNOS iz člena 1(4) in (5)
na podlagi naslednjih kazalnikov uspešnosti: (a)
za Galileo: število operativnih satelitov,
različico razvite zemeljske infrastrukture in število ponujenih storitev; (b)
za EGNOS: število sprememb storitvenih
specifikacij, predloženih certifikacijskim organom. 3. Organi, ki so udeleženi pri
izvajanju te uredbe, sporočijo Komisiji podatke in informacije, potrebne
za spremljanje in ocenjevanje zadevnih ukrepov. POGLAVJE VII PRENOS
POOBLASTIL IN IZVEDBENI UKREPI Člen 34 Izvajanje
pooblastila 1. Pooblastilo za sprejetje
delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena. 2. Pooblastilo za sprejetje
delegiranih aktov iz členov 5 in 14 se Komisiji podeli za
nedoločen čas od 1. januarja 2014. 3. Prenos pooblastil iz
členov 5 in 14 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli
prekličeta. S sklepom o preklicu pooblastila pooblastilo iz navedenega
sklepa preneha. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem
listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Ne posega
v veljavnost delegiranih aktov, ki že veljajo. 4. Komisija takoj po sprejetju
delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 5. Delegirani akt, sprejet v
skladu s členoma 5 in 14, začne veljati samo, če mu
niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od dneva uradnega obvestila o
njem ne nasprotujeta ali če Evropski parlament in Svet pred iztekom tega
roka oba obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega
parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca. Člen 35 Postopek
v odboru 1. Komisiji pomaga Odbor za
evropske programe GNSS (v nadaljnjem besedilu: odbor), ustanovljen na podlagi
člena 19 Uredbe (ES) št. 683/2008. To je odbor v smislu
Uredbe (EU) št. 182/2011. 2. Pri sklicevanju na ta odstavek
se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011. 3. Pri sklicevanju na ta
odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. 4. Predstavniki Agencije za
evropski GNSS in Evropske vesoljske agencije lahko kot opazovalci sodelujejo
pri delu odbora pod pogoji, določenimi v njegovem poslovniku. 5. V mednarodnih sporazumih, ki
jih Unija sklene na podlagi člena 28, je lahko predvidena udeležba
predstavnikov tretjih držav ali mednarodnih organizacij pri delu odbora pod
pogoji, določenimi v njegovem poslovniku. POGLAVJE VIII
KONČNE
DOLOČBE Člen 36 Razveljavitev 1. Uredba Sveta (ES) št. 876/2002
se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2014. Za vse ukrepe, sprejete na
podlagi Uredbe (ES) št. 876/2002, še naprej velja navedena uredba. 2. Uredba (ES) št. 683/2008
se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2014. Za vse ukrepe, sprejete na
podlagi Uredbe (ES) št. 683/2008, še naprej velja navedena uredba. Sklicevanje na
razveljavljeno uredbo se šteje za sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu
s korelacijsko tabelo iz Priloge. Člen 37 Začetek
veljavnosti Ta uredba začne veljati dvajseti dan po
objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2014. Ta uredba je v celoti zavezujoča
in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik PRILOGA Korelacijska tabela Prejšnje številčenje (Uredba (ES) št. 683/2008[28]) || Novo številčenje (ta uredba) člen 1 || člen 1 člen 2 || člen 2 člen 3 || člen 3 člen 4 || člen 8 člen 5 || člen 4 člen 6 || člen 9 člen 7 || člen 5 člen 8 || člen 6 člen 9 || člen 7 člen 10 || člen 10 člen 11 || člen 11 člen 12(1) člen 12(2) in (3) || člen 12 člen 13 člen 13(1) člen 13(2) in (3) člen 13(4) || člen 13 člen 14 člen 17 člen 14 || člen 18 člen 15 || člen 26 člen 16 || člen 15 člen 17 || členi od 19 do 25 člen 18 || člen 16 člen 19 || člen 35 člen 20 || člen 30 člen 21 || člen 31 člen 22 || člen 32 člen 23 || člen 24 || člen 37 Priloga || člen 1 OCENA FINANČNIH POSLEDIC
ZAKONODAJNEGA PREDLOGA 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude 1.2. Zadevna
področja politike v okviru ABM/ABB 1.3. Vrsta
predloga/pobude 1.4. Cilji
1.5. Utemeljitev
predloga/pobude 1.6. Trajanje
ukrepa in finančnih posledic 1.7. Načrtovani
načini upravljanja 2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Določbe
glede spremljanja in poročanja 2.2. Sistem
upravljanja in nadzora 2.3. Ukrepi
preprečevanja goljufij in nepravilnosti 3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC
PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni
razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske
vrstice 3.2. Ocenjeni
učinek na odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenega
učinka na odhodke 3.2.2. Ocenjeni učinek
na odobritve za poslovanje 3.2.3. Ocenjeni učinek
na odobritve upravne narave 3.2.4. Skladnost z
veljavnim večletnim finančnim okvirom 3.2.5. Udeležba tretjih
oseb pri financiranju 3.3. Ocenjeni učinek na
prihodke OCENA
FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.
OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.
Naslov predloga/pobude
Evropska
programa satelitske navigacije – GALILEO in EGNOS (Skupna evropska
geostacionarna navigacijska storitev)
1.2.
Zadevna področja politike v okviru ABM/ABB[29]
Naslov 02:
Podjetništvo Poglavje 02 05:
evropska programa satelitske navigacije (EGNOS in Galileo)
1.3.
Vrsta predloga/pobude
Predlog/pobuda se nanaša
na nov ukrep. ¨ Predlog/pobuda se
nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega
projekta / pripravljalnega ukrepa[30].
þ Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju
obstoječega ukrepa. ¨ Predlog/pobuda se
nanaša na nadaljevanje obstoječega ukrepa z novo usmeritvijo.
1.4.
Cilji
1.4.1.
Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi
bili doseženi s predlogom/pobudo
Opozoriti
je treba, da sta programa satelitske navigacije (v nadaljnjem besedilu:
programa) vodilna projekta Unije ter spadata v okvir strategije Evropa 2020
in politik trajnostnega razvoja. To pomeni zagotavljanje navigacijskih storitev,
ki bodo spodbudile znaten napredek na številnih področjih dejavnosti,
tehnološke inovacije in rast konkurenčnosti evropskega gospodarstva ter
bodo vir ustvarjanja delovnih mest, poslovnih prihodkov in družbenogospodarskih
koristi. Cilj
predloga je podpreti evropsko prisotnost v vesolju in razvoj satelitskih
storitev ter še posebej ponuditi dva sistema satelitske navigacije. Natančneje,
namen programa Galileo je vzpostaviti evropski globalni satelitski navigacijski
sistem (v nadaljnjem besedilu: GNSS). Uporabnikom po vsem svetu bo
omogočil storitve ugotavljanja položaja in sinhronizacije ter navigacije
za raznovrstne aplikacije, od prometa do prodaje vrednostnih papirjev, prek
oskrbe z elektriko, meteoroloških napovedi in plačevanja cestnine. EGNOS
je evropski sistem za izboljševanje učinkovitosti ameriškega sistema GPS
na območju Evrope. Izboljšuje sedanje storitve satelitske navigacije, ki
se uporabljajo na varnostno kritičnih področjih, kot so v
zračnem ali pomorskem prometu pilotiranje in pristajanje letal ali plovba
ladje skozi kanal.
1.4.2.
Specifični cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB
Specifični cilj št. 1: Razviti in zagotavljati globalno infrastrukturo in storitve satelitske
navigacije (Galileo) do leta 2019. Namen
specifičnih ciljev programa Galileo, kakor je opredeljen v predlogu
uredbe, je zagotoviti, da se signali, ki jih oddaja sistem, ki izhaja iz tega
programa, lahko uporabijo za izvajanje naslednjih petih funkcij: – ponuditi „odprto storitev“ (Open Service ali OS),
ki je brezplačna za uporabnika, zagotavlja informacije za ugotavljanje
položaja in sinhronizacijo ter je namenjena množičnim aplikacijam
satelitske navigacije; – ponuditi „storitev varovanja življenj“ (Safety of Life
Service ali SoL), ki je namenjena uporabnikom, za katere je varnost
bistvenega pomena. Storitev izpolnjuje tudi zahteve nekaterih sektorjev
glede stalnosti, razpoložljivosti in natančnosti ter vsebuje funkcijo
celovitosti, ki omogoča, da je uporabnik obveščen v primeru
nepravilnega delovanja sistema; raziskave o ponovni opredelitvi storitve SoL se
nadaljujejo, da bi bolje zadovoljili zahteve uporabnikov, zmanjšali vpliv te
storitve na stroške in upoštevali dopolnjevanje s storitvijo SoL EGNOS; – ponuditi „komercialno storitev“ (Commercial Service
ali CS), ki z večjo učinkovitostjo ter s podatki, ki imajo večjo
dodano vrednost od podatkov, dobljenih z odprto storitvijo, omogoča razvoj
aplikacij za poslovne ali komercialne namene; – ponuditi „vladno storitev“ (Public Regulated Service
ali PRS), namenjeno izključno uporabnikom, ki jih pooblastijo vladni
organi, za občutljive aplikacije, ki zahtevajo visoko raven stalnosti
storitve. „Vladna storitev“ uporablja močne in šifrirane signale; – sodelovati pri „storitvi iskanja in reševanja“ (Search
and Rescue Support Service ali SAR) sistema COSPAS-SARSAT, z odkrivanjem
nujnih signalov, ki jih oddajajo radijski oddajniki, in vračanjem
sporočil tem oddajnikom. Specifični podcilj št. 1: Razviti infrastrukturo za satelitsko navigacijo in zagotavljati
začetne storitve Galileo do leta 2014 oziroma 2015. Cilj
programa GALILEO je ponuditi prve tri začetne storitve do leta 2014
oziroma 2015 (OS, PRS in SAR). Specifični cilj št. 2: Zagotavljati satelitske storitve, ki omogočajo izboljšanje
učinkovitosti sistema GPS na celotnem območju Evropske konference
civilnega letalstva (ECAC) do leta 2020 (EGNOS). Program EGNOS, ki dopolnjuje signale ameriškega sistema GPS,
da bi uporabnikom zagotovil natančnejše ugotavljanje položaja na
območju Evrope[31],
je namenjen zagotavljanju treh storitev: — odprte storitve (OS): za
sprejemnike za splošno rabo in običajne uporabniške aplikacije. Zagotavlja
prosto dostopne signale za ugotavljanje položaja. Oktobra 2009 je bila
razglašena za operativno[32]
in se že uporablja v več sektorjih, npr. v kmetijstvu; — storitve varovanja
življenj (Safety-of-Life ali SoL): za aplikacije, ki imajo
odločilen pomen za varovanje življenja na področju prometa, zlasti
civilnega letalstva. Ponuja jamstvo za večjo učinkovitost in
vključuje sistem opozarjanja v zvezi s celovitostjo. Marca 2011 je
bila razglašena za operativno in se uporablja v sektorju letalskega prometa v
Evropi; — storitve dostopanja do podatkov EGNOS
(EDAS) za napredne aplikacije, ki omogoča posredovanje komercialnih
podatkov z nadzorovanim dostopom (na primer po svetovnem spletu ali mobilnih
telefonih). Specifični podcilj št. 2: Sprejeti ukrepe, potrebne za zagotavljanje stalnosti delovanja po
letu 2014 in postopno izboljšanje kakovosti storitev do leta 2020. Zadevne dejavnosti ABM/ABB Poglavje 02 05:
evropska programa satelitske navigacije (EGNOS in Galileo).
1.4.3.
Pričakovani izid in učinki
Navedite, kakšne
posledice naj bi imel predlog/pobuda na upravičence / ciljne
skupine. Evropska programa satelitske navigacije sta bila uvedena že
pred več kot desetletjem s politično željo, da bi razvili in
uporabljali sistem, ki bi pokrival ves svet, kar bi Evropski uniji
omogočilo, da si ustvari strateške in gospodarske prednosti ter zagotavlja
storitve satelitske navigacije, ki so povsem prilagojene civilni uporabi. Galileo in EGNOS bosta Evropski uniji prinesla velike
družbenogospodarske koristi zaradi: i) neposrednih koristi, ki so posledica rasti prodajnega
trga sistema GNSS (sprejemniki in aplikacije). Če bo na primer več
letal opremljenih s sprejemniki za GNSS, bodo imeli proizvajalci teh
sprejemnikov dodatne prihodke; ii) posrednih koristi, ki so posledica novih aplikacij.
Če bodo leti zaradi boljše navigacije krajši, bodo letala manj
onesnaževala, potniki pa bodo prihranili dragoceni čas. Poleg tega bodo
zanesljivejši načini prevoza in učinkovitejše storitve nujne
pomoči omogočili rešiti več življenj; iii) neposrednih koristi, ki so posledica rasti predhodnega
trga in tehnološkega vpliva na druge sektorje. Naložbe v predhodnem segmentu
GNSS bodo koristile industriji. Tudi drugi sektorji bodo imeli korist od novega
razvoja na vesoljskem področju. Instrumenti, oblikovani za ocenjevanje in
spremljanje strukturne trdnosti nosilnih raket ali rezervoarjev, se lahko na
primer uporabijo v podjetjih iz avtomobilskega sektorja, gradbeništva in
energetskega sektorja ter v gospodarskih javnih službah. Čeprav bo sistem, vzpostavljen na podlagi programa
Galileo, samostojen, bodo njegove storitve kar se da optimizirane zaradi
njegove interoperabilnosti z drugimi sistemi, kot sta ameriški GPS ali ruski
GLONASS. Zato bo sodelovanje z drugimi državami, ki zagotavljajo storitve
satelitske navigacije, omogočilo največje mogoče koristi za
uporabnike, državljane ali gospodarstvo na splošno.
1.4.4.
Kazalniki izida in učinkov
Navedite, s katerimi
kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude. Specifični cilj št. 1: Namen
programa Galileo je razviti in zagotavljati globalno infrastrukturo in storitve
satelitske navigacije. Za ta namen je treba razvito infrastrukturo nenehno
vzdrževati in njene sestavne dele po potrebi prenavljati. Kazalnik
v zvezi z infrastrukturo sistema Galileo: – skupno
število operativnih satelitov: 18 satelitov do leta 2015, 30 satelitov
do leta 2019; – različica
razvite zemeljske infrastrukture: v2 do leta 2015. Kazalnik
v zvezi z zagotavljanjem storitev sistema Galileo: – število
vzpostavljenih storitev: tri začetne storitve do leta 2015, pet
storitev do leta 2020. Specifični cilj št. 2: Namen
programa EGNOS je zagotavljati izboljšane storitve satelitske navigacije v vsej
Evropi. Njegovo infrastrukturo je treba vzdrževati na operativni ravni, sedanjo
pokritost pa razširiti na celotno Evropsko unijo, tako da bodo lahko uporabniki
po vsej Uniji brez razlik uporabljali njegove storitve. Kazalniki
kakovosti ponujene storitve in geografske razširjenosti sistema EGNOS: – število
sprememb v storitvah, predloženih certifikacijskim organom: 3 v obdobju 2014–2020.
Te
spremembe bodo zajete v dokumentih, v katerih so opredeljene storitve in so na
voljo javnosti.
1.5.
Utemeljitev predloga/pobude
1.5.1.
Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali
dolgoročno zadovoljiti
Zaradi
zmožnosti ugotavljanja položaja, hitrosti in časa z zelo zanesljivo
natančnostjo so tehnologije GNSS bistvene za izboljšanje
učinkovitosti na številnih področjih. Izkušnje z ameriškim sistemom
GPS (globalni sistem za določanje položaja) so pokazale koristi satelitske
navigacije, tako da se v Združenih državah GPS šteje za peto javno komunalno
storitev, za vodo, elektriko, plinom in telefonom. Ameriški vojaški in civilni
uporabniki so postali precej odvisni od sistema GPS. Tudi več drugih držav
se je začelo zavedati svoje odvisnosti in zdaj gradijo svoj globalni
satelitski navigacijski sistem (GNSS). Danes
uporabniki satelitske navigacije v Evropi nimajo druge izbire, kot da za
ugotavljanje položaja in navigacijo uporabljajo satelitske signale ameriškega
GPS ali sistema GLONASS. Zato je evropsko gospodarstvo čedalje bolj
odvisno od vojaške infrastrukture, ki je Evropa ne nadzoruje in ki ni
oblikovana za namene evropskih gospodarskih interesov. Poleg tega so ti sistemi
pomanjkljivi glede svoje razpoložljivosti, zlasti na gosto naseljenih mestnih
območjih[33].
Ne dajejo niti zadostnega jamstva v zvezi s kakovostjo in stalnostjo storitev,
ponujenih evropskim civilnim uporabnikom. Kar
zadeva politični vidik, je Evropska unija na začetku devetdesetih
let, ko je GPS postal v celoti operativen, spoznala, da Evropa potrebuje svoj
globalni sistem satelitske navigacije[34].
Precej pred veliko širitvijo aplikacij na podlagi GNSS, kot so storitve, vezane
na lokacijo, ali vgrajeni navigacijski sistemi, sta Svet in Parlament
predvidela, da bo potreba po orodjih za pomoč pri navigaciji vse
večja. Odločilni razlog za ta projekt je evropska neodvisnost na
področju satelitske navigacije. Cilji te politične vizije so
naslednji: • vzpostaviti
prvo svetovno infrastrukturo za satelitsko navigacijo in določanje
položaja, ki bo samostojna, pod civilnim nadzorom in bo neprekinjeno
zagotavljala storitve GNSS, s tem pa Evropi omogočila strateško prednost.
Kot se je izkazalo kasneje, si je vseeno treba prizadevati[35] za interoperabilnost z drugimi
sistemi, zlasti z ameriškim sistemom GPS, da bi kolikor je le mogoče
izboljšali kakovost storitev za uporabnike in povečali družbenogospodarske
koristi; • okrepiti
odpornost evropske gospodarske infrastrukture s predvidenim nadomestnim
sistemom v primeru nepravilnega delovanja v drugih sistemih; • čim
bolj povečati posredne gospodarske koristi, in sicer tako, da se evropski
civilni družbi omogoči natančnejše, bolj razpoložljive in močnejše
signale, s precej večjo uporabo novih možnosti zaradi zelo natančne
satelitske navigacije, kot je to mogoče zdaj; • pokazati
zmožnost Evrope, da vzpostavi, namesti in uporablja obsežne in kompleksne
vesoljske infrastrukture.
1.5.2.
Dodana vrednost ukrepanja Evropske unije
Pravica
EU do ukrepanja izhaja iz člena 172 Pogodbe o delovanju Evropske
unije in iz Uredbe o GNSS o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih
navigacijskih programov (EGNOS in Galileo). Sistemi,
oblikovani v okviru evropskih programov satelitske navigacije, so
infrastrukture, vzpostavljene kot vseevropska omrežja, katerih uporaba sega
precej čez nacionalne meje držav članic. Poleg tega storitve,
ponujene v okviru teh sistemov, med drugim prispevajo k razvoju vseevropskih
omrežij na področju prometnih, telekomunikacijskih in energetskih
infrastruktur. Posamezna
država članica ne more sama vzpostaviti satelitskih navigacijskih
sistemov, saj to presega njene finančne in tehnične zmožnosti. Zato
je to mogoče doseči samo z ukrepanjem na ravni EU. Poleg
tega je v uredbi o GNSS določeno, da je Evropska unija lastnica vseh
opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ustvarjenih ali razvitih v okviru
programov. Evropska unija mora kot lastnica vseh opredmetenih in neopredmetenih
sredstev v zvezi s programoma poskrbeti, da bodo ob uvedbi prvih storitev
ugotavljanja položaja leta 2014 oziroma 2015 izpolnjeni vsi pogoji za
upravljanje in uporabo sistemov. Upravljanje je zato dejansko evropske narave.
1.5.3.
Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj
Čeprav
je Unija prvič edina lastnica tako obsežne infrastrukture in Komisija
prvič upravlja tako kompleksen program, izkušnje, pridobljene od
leta 2007, omogočajo znatnejše izboljšave pri nadaljnjem
vzpostavljanju sistemov Galileo in EGNOS. Kakor
je opisano v Poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o vmesnem
pregledu evropskih programov satelitske navigacije[36] in v predlogu uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o nadaljevanju uvajanja in obratovanja evropskih
satelitskih navigacijskih programov, je mogoče ugotoviti naslednje: <Upravljanje
programa> Po
ponovnem profiliranju programov leta 2008 je Komisija v svojih službah
vzpostavila strukturo, ki omogoča upravljanje programov v sedanji fazi. Od
tedaj je bil dosežen velik napredek, vendar bo treba upravljanje programov
razvijati še naprej, da se omogoči vključitev bolj operativnih
funkcij, povezanih z obratovanjem sistemov. Z
vidika interakcije med različnimi udeleženci, predvsem med Evropsko
vesoljsko agencijo in Agencijo za evropski GNSS, nova razdelitev pristojnosti,
s katero je Evropska vesoljska agencija dejansko postala izvršilna agencija, ki
deluje v imenu EU, daje dobre rezultate, morala pa se bo prilagajati razvoju
programov in prihodnjim izzivom obratovanja. <Nadzor
nad stroški in finančni instrumenti> Galileo
in EGNOS sta kompleksna projekta. Velik del njunega razvoja se opira na
nove tehnologije, oblikovane posebej za potrebe programov. Zato je težko
izbrati en sam pristop k obvladovanju stroškov; na stroške vpliva
več dejavnikov, zelo veliko tveganj pa lahko ogrozi nemoten potek
programov. V
preteklosti so bili pri programih že zamude in dodatni stroški, med drugim
zaradi povečanih varnostnih zahtev držav članic. Kakor je
navedeno v sporočilu Komisije z naslovom „Proračun za strategijo
Evropa 2020“[37]
in kot sta zahtevala Svet in Evropski parlament, bo treba ohraniti prizadevanja
za obvladovanje stroškov. Iz te
potrebe izhaja novi okvir upravljanja in Komisija danes že sprejema ukrepe za
obvladovanje tveganj in stroškov. –
Vsa tveganja v zvezi s programoma so zbrana v registru, ki vključuje
tveganja v zvezi z industrijsko dobavno verigo, Evropsko vesoljsko agencijo,
Agencijo za evropski GNSS, zunanjimi dejavniki, kot je vpliv političnih
subjektov in varnostnih zahtev, ter notranjimi dejavniki, kot je organizacija
programov. Vsakemu tveganju je pripisana verjetnost nastanka in stopnja
vpliva. Register tveganj vsebuje tudi seznam ukrepov za zmanjšanje te
verjetnosti; –
Komisija preučuje možnost ponovne opredelitve storitve SoL, da bi
zmanjšala njen vpliv na skupne stroške; –
prizadeva si tudi za zagotovitev učinkovitega upravljanja programov, s
čimer naj bi preprečila odklone in omogočila vzpostavitev
trdnega programa upravljanja za prihodnost; Komisija
v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo pritiska na industrijo, da bi
obvladala cene različnih sestavnih delov infrastrukture sistema Galileo; –
v okviru programa se sprejemajo tudi dodatni ukrepi za obvladovanje stroškov,
na primer optimalno trajanje pogodbe, novo javno naročilo za pridobitev
dodatnih satelitov ali dvojni vir dobave za nosilne rakete; –
nazadnje, Komisija si prizadeva za krepitev sodelovanja s strokovnjaki
(neodvisnimi in iz držav članic), da bi analizirali tehnične zahteve
sistemov, s tem povezane stroške in morebitne druge možnosti. <Varnostne
zahteve> Z
vidika varnosti je treba opozoriti, da je Komisija v skladu z uredbo sicer
odgovorna za upravljanje varnosti sistemov, vendar je njena svoboda na tem
področju omejena na dva načina: –
prvič, v resnici so države članice tiste, ki opredeljujejo potrebe na
področju varnosti. Nevarnosti, ki lahko ogrozijo varnost občutljivih
infrastruktur, kot je infrastruktura za satelitsko navigacijo, se nenehno
spreminjajo. Zato se mora zasnova sistemov stalno prilagajati njihovemu
razvoju. Obvladovanje dela teh tveganj spada med ukrepe držav članic; –
drugič, v skladu z veljavno Uredbo o GNSS (ES) št. 683/2008 je naloga
varnostnega akreditiranja sistemov zaupana agenciji EU. Ločitev funkcij
upravljanja in akreditacije je praksa dobrega upravljanja ter je običajna
in odločilna za tako vrsto projekta. V
obeh primerih lahko izbire ali odločitve precej vplivajo na stroške in
roke programov. Komisija
glede na vpliv varnostnih zahtev na stroške in zamude poudarja pomen spremembe
okvira upravljanja programov in zaupanja več odgovornosti različnim
zainteresiranim stranem (zlasti njunim pogodbenikom in v okviru splošnih
določb sporazumov o prenosu pooblastil).
1.5.4.
Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi
zadevnimi instrumenti
Mogoče
je dopolnjevanje z drugimi sedanjimi ali prihodnjimi vesoljskimi programi, na
primer za širitev skupin uporabnikov (aplikacije za prodajni trg) ali za
zaščito delov sistema, ki izhaja iz programa Galileo, v vesolju ali ob
izstrelitvah. Iščejo
se tudi možnosti dopolnjevanja z drugimi direktorati Evropske komisije na
področju raziskav in inovacij. Aplikacije in tehnologije GNSS, ki se
uporabljajo v satelitskih navigacijskih sistemih, lahko vplivajo na
različne gospodarske in družbene sektorje, kot so obveščanje, promet
in energetika. Pomembno je zagotoviti, da so programi raziskav in inovacij
usklajeni na ravni Komisije, da bi kolikor je mogoče povečali
donosnost naložb.
1.6.
Trajanje ukrepa in finančnih posledic
¨ Časovno omejen predlog/pobuda ¨ trajanje predloga/pobude od [] do [] ¨ finančne posledice med letoma 2014 in LLLL þ Časovno neomejen predlog/pobuda[38] –
izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve
med letoma 2008 in 2020, –
ki mu sledi polno delovanje.
1.7.
Načrtovani načini upravljanja[39]
þ Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija. þ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na: –
¨ izvajalske agencije, –
þ organe, ki jih ustanovita Skupnosti[40],
–
þ nacionalne organe javne uprave/organe, ki opravljajo javne storitve[41], –
þ mednarodno organizacijo[42],
–
¨ osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z
naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem
temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe. ¨ Deljeno upravljanje
z državami članicami. ¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami. ¨ Skupno upravljanje z
mednarodnimi organizacijami (navedite). Pri navedbi več
kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v
oddelku „opombe“. Opombe Sedanji okvir
upravljanja je bil oblikovan za fazo zasnove in uvajanja sistema Galileo ter za
začetno obratovanje sistema EGNOS, in sicer za obdobje med letoma 2008
in 2013. Ta okvir je treba revidirati ob upoštevanju, da bo faza uvajanja
sistema Galileo trajala še po letu 2013 in da se bo nova faza programa
začela leta 2014 z zagotavljanjem začetnih storitev. Opredeliti
je treba tudi upravljanje sistema EGNOS, saj je ta že v fazi obratovanja. Za fazo
obratovanja sistema Galileo je treba opredeliti okvir upravljanja, ki bo trden,
trajen in dolgoročen. Optimiziral in racionaliziral bo uporabo sedanjih struktur
ter zagotovil postopen prehod med fazo uvajanja in fazo obratovanja v skrbi za
stalnost zagotavljanja storitve. Upravljanje bo prilagojeno tudi različnim
ponujenim storitvam, saj so njihove zahteve in uporabniki različni. Evropska
komisija bo v glavnem odgovorna za splošni politični nadzor nad
programoma. Za upravljanje operativnih dejavnosti bo lahko pooblastila Agencijo
za evropski GNSS in Evropsko vesoljsko agencijo glede na njuna področja
pristojnosti. O posebnih
tehničnih vprašanjih se bo lahko posvetovala tudi s strokovnjaki in
nacionalnimi vesoljskimi agencijami.
2.
UKREPI UPRAVLJANJA
2.1.
Določbe glede spremljanja in
poročanja
Navedite pogostost in
pogoje. Komisija bo skrbela, da bosta v vseh pogodbah in sporazumih,
sklenjenih v okviru programov GNSS, predvidena nadzor in finančna
kontrola. Pri vseh mehanizmih spremljanja in vrednotenja bo posebna pozornost
namenjena obvladovanju stroškov programov ob pravočasnem zagotavljanju
storitev. Po potrebi bodo zunanji tehnični strokovnjaki zaprošeni
za pomoč pri spremljanju izvajanja programov. Na podlagi rezultatov
pregledov na kraju samem bo Komisija poskrbela, da bodo obseg ali pogoji
dodelitve prvotno odobrenega finančnega prispevka in časovni
načrt plačil po potrebi prilagojeni. Komisija bo predlagala: – strateški okvir, ki bo vključeval glavne dejavnosti,
oceno proračuna in časovni načrt, ki so potrebni za
uresničevanje ciljev programov Galileo in EGNOS, in to najpozneje do 30. junija 2014; – letni delovni program, v katerem bo strateški okvir pretvorjen
v podrobne ukrepe in kazalnike, ki bodo predloženi 15. decembra
predhodnega leta; – letno poročilo o izvajanju z oceno uresničitve
letnega delovnega programa, ki ga je treba predložiti najpozneje do 15. marca
v letu, ki sledi zadevnemu letu; – vmesno vrednotenje programov Galileo in EGNOS,
osredotočeno na kvantitativne in kvalitativne rezultate, in to najpozneje
do 30. junija 2018, vendar dovolj zgodaj za pripravo naslednjega
večletnega finančnega okvira. Poleg teh standardnih ukrepov bo Komisija pri izvajanju
svojih pooblastil v zvezi s političnim nadzorom programov Galileo in EGNOS
okrepila mehanizme za spremljanje in vrednotenje organa, pristojnega za
upravljanje programa, pri čemer bo od njega zahtevala letne načrte
upravljanja in poročila o izvajanju, organizirala bo redne sestanke o
napredku programov ter opravljala finančne in tehnološke revizije. Poleg tega bi morale biti v spremljanje programov
vključene države članice, na primer tako, da se jih zaprosi za
njihove tehnične zmogljivosti za zagotavljanje podatkov o tehničnem
spremljanju programov in za predložitev ključnih kazalnikov
učinkovitosti, na podlagi katerih bosta programa ovrednotena. V okviru dnevnega upravljanja bo Komisija vzpostavila
mehanizem za obvladovanje tveganj ter uporabila ustrezna upravljavska orodja za
obvladovanje stroškov programov z boljšim ocenjevanjem stroškov na podlagi
analize preteklih izkušenj in dejanskega izvajanja sistema.
2.2.
Sistem upravljanja in nadzora
2.2.1.
Ugotovljena tveganja
Komisija
je v središče svojega dela postavila vprašanje obvladovanja tveganj,
katerega pomen je bil izpostavljen pri reformi upravljanja leta 2007. Vsa
tveganja v zvezi s programoma so zbrana v registru, ki vključuje tveganja
v zvezi z industrijsko dobavno verigo, Evropsko vesoljsko agencijo, agencijo
EU, zunanjimi dejavniki, kot je vpliv političnih subjektov in varnostnih
zahtev, ter notranjimi dejavniki, kot je organizacija programov. Vsakemu
tveganju je pripisana verjetnost nastanka in stopnja vpliva. Register tveganj
vsebuje tudi seznam ukrepov za zmanjšanje te verjetnosti. Tveganja so
razvrščena na: •
tehnološka tveganja: pri satelitski navigaciji se dejansko uporabljajo napredne
tehnologije, ki še niso bile validirane in katerih specifikacije se nenehno
razvijajo; •
industrijska tveganja: vzpostavitev infrastruktur vključuje številne
gospodarske subjekte v različnih državah, katerih delo je treba
učinkovito uskladiti, da bi vzpostavili zanesljive in povsem povezane
sisteme, med drugim v zvezi z varnostjo; •
tržno tveganje: treba je preprečiti, da bi manjša tehnična
učinkovitost, kot je bila napovedana, negativno vplivala na uporabnike po
svetu in da bi infrastruktura zaradi tega ostala neuporabljena. Že z
letom 2014 oziroma 2015 pa je treba zagotoviti razpoložljivost zanesljivih
sprejemnikov za različne začetne storitve sistema Galileo, posebej
storitve PRS; •
časovno tveganje: kakršna koli zamuda pri izvajanju bi ogrozila možnost
izkoriščanja priložnosti in bi lahko povzročila prekoračitev
stroškov; •
upravljavsko tveganje: pri upravljanju programov sodelujejo različni
subjekti, zato je treba zagotoviti primerno trdnost in organizacijo. Poleg tega
je treba upoštevati različnost mnenj o nekaterih pomembnih vprašanjih med
različnimi akterji, še posebej med državami članicami. Glede na to je
treba predvideti delitev nekaterih tveganj, zlasti finančnih in
varnostnih, med akterji, ki so najbolj primerni za to, da jih prevzamejo; •
tveganje v zvezi z odgovornostjo: tako kot katera koli druga
infrastruktura lahko tudi evropska sistema uporabnikom ali tretjim osebam
neposredno ali posredno povzročita škodo. Iz pregleda, ki ga je opravila
Komisija, izhaja, da sedanje stanje veljavnega prava ne omogoča ustreznega
pravnega okvira, ki bi zagotavljal pravično ravnotežje med interesi žrtev
ter lastnikov in uporabnikov evropskih satelitskih navigacijskih sistemov. Zato
je treba tako na evropski kot na svetovni ravni sprejeti ustrezne pobude za
ureditev teh razmer pred letom 2014. Komisija v zvezi s tem opravlja
ustrezne študije v dogovoru z drugimi mednarodnimi subjekti.
2.2.2.
Načrtovani načini nadzora
Večina
odobritev se upravlja posredno s sporazumi o prenosu pooblastil. Zelo pomembno
se je zavedati, da se proračun GNSS izvršuje z razpisi. Metodologija
notranjega nadzora temelji na predhodnem nadzoru postopkov javnega
naročanja (vrednotenje in izbor pogodbenikov) ter na spremljanju
transakcij v okviru sporazumov o prenosu pooblastil in načrta upravljanja
projektov, v katerih so opredeljene vloge vseh zainteresiranih strani in
vzpostavljeni natančni postopki za potek dela in nadzorne dejavnosti.
Predvsem gre za: –
udeležbo na rednih sestankih (upravljavskih in tehničnih); –
uvedeno obveznost sestavljanja četrtletnih poročil o
uresničevanju programa; –
obveznost sestavljanja četrtletnih poročil o uporabi sredstev
Skupnosti z jasno navedeno uporabo po pogodbah, sklenjenih z industrijo, ter
posodobitvijo seznamov valoriziranih sredstev. V
zvezi z javnimi naročili pa se metodologija nadzora ne bo spremenila: v
glavnem je osredotočena na uresničevanje tehničnih faz, ki so
pravno povezane s plačili po pogodbi. Upravne
naloge Komisije zajemajo spremljanje plačil, ki jih industriji
izplača pooblaščeni organ, z zgoraj navedenimi poročili. Za
nadzorovanje upravnega in tehničnega izvajanja sporazumov o prenosu
pooblastil je potrebna skupina vsaj petih do desetih ljudi v EPDČ.
Komisija bo poskrbela, da ne bo dvojnega financiranja nekaterih delov iz
okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020. Poleg
tega je Komisija, kakor je opisano v odstavku 1.5.3, vzpostavila register
tveganj za spremljanje dejavnikov, ki bi lahko vplivali na programa. Kakor
je navedeno v [členu 29 Uredbe], bodo imeli organi, pristojni za
upravljanje programov, na razpolago potrebno tehnično pomoč. Glede
na zelo tehnično in specializirano naravo programov GNSS ni
pričakovati velikih sprememb pri izvajanju nadzora. Pričakuje
se, da bo stopnja neskladnosti enaka današnji. Dejansko so vsako leto uvedene
naknadne revizije za preverjanje transakcij v prejšnjem letu. Leta 2009 je
bila stopnja napak manjša od 1 % (priporočena finančna
prilagoditev v odstotnem deležu skupnega plačanega zneska). Ta stopnja bi
se morala celo znižati glede na priporočila, ki so jih revizorji dali
Evropski vesoljski agenciji. Glede na naravo pogodb se lahko domneva, da ta
stopnja velja za celotni proračun GNSS.
2.3.
Ukrepi preprečevanja goljufij in
nepravilnosti
Navedite
obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe. Sporazumi,
ki izhajajo iz te uredbe, vključno s sporazumi, sklenjenimi z udeleženimi
tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, določajo spremljanje in
finančni nadzor, ki ju izvaja Komisija ali kateri koli predstavnik, ki ga
ta pooblasti, ter revizije, ki jih opravi Računsko sodišče ali OLAF,
po potrebi na kraju samem.
3.
OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1.
Zadevni razdelki večletnega finančnega
okvira in odhodkovne proračunske vrstice
· Obstoječe proračunske vrstice Po vrsti, v skladu z
razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi
vrsticami. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek || dif./nedif. ([43]) || držav Efte[44] || držav kandidatk[45] || tretjih držav[46] || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe [1] || 02010405 Evropska programa satelitske navigacije (EGNOS in Galileo) – Odhodki za upravno poslovodenje || nedif. || DA || NE || DA || NE [1] || 020501 Evropska programa satelitske navigacije (EGNOS in Galileo) || dif. || DA || NE || DA || NE · Zahtevane nove proračunske vrstice Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega
finančnega okvira in proračunskimi vrsticami. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek številka [poimenovanje………………………….] || dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe [1] || 020503 Dokončanje evropskih programov satelitske navigacije (EGNOS in Galileo) || dif. || DA || NE || DA || NE
3.2.
Ocenjeni učinek na odhodke
3.2.1.
Povzetek ocenjenega učinka na odhodke
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Razdelek večletnega finančnega okvira: || 1 || Pametna in vključujoča rast GD za podjetništvo || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Leto 2021 || Leto 2022 || Leto 2023–2030 || SKUPAJ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || || || || 020501 || prevzete obveznosti || (1) || 1 163,5 || 1 187,5 || 990,25 || 1 010 || 799,75 || 1 049,5 || 1 668 || 0 || 0 || 0 || 7 868,5 plačila || (2) || 1 011,5 || 1 181,5 || 955,25 || 1 011 || 672,75 || 1 010,5 || 898 || 500 || 480 || 148 || 7 868,5 Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov[47] || || || || || || || || || 02010405 || || (3) || 3,5 || 3,5 || 3,75 || 4 || 4,25 || 4,5 || 5 || 0 || 0 || 0 || 28,5 Odobritve za GD za podjetništvo SKUPAJ || prevzete obveznosti || =1 + 1a + 3 || 1 167 || 1 191 || 994 || 1 014 || 804 || 1 054 || 1 673 || 0 || 0 || 0 || 7 897 plačila || =2 + 2a + 3 || 1 015 || 1 185 || 959 || 1 015 || 677 || 1 015 || 903 || 500 || 480 || 148 || 7 897 Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || (4) || x || || || || || || || plačila || (5) || x || || || || || || || Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || x || || || || || || || Odobritve za RAZDELEK <….> večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || =4 + 6 || x || || || || || || || plačila || =5 + 6 || x || || || || || || || Če predlog/pobuda vpliva na več razdelkov: Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || (4) || || || || || || || || plačila || (5) || || || || || || || || Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || || Odobritve za RAZDELKE od 1 do 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek) || prevzete obveznosti || =4 + 6 || || || || || || || || plačila || =5 + 6 || || || || || || || || Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“ v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ GD za podjetništvo || Človeški viri || 9,773 || 9,773 || 9,773 || 9,773 || 9,392 || 8,884 || 8,884 || 66,252 Drugi upravni odhodki || 0,850 || 0,850 || 0,850 || 0,850 || 0,850 || 0,850 || 0,850 || 5,950 GD za podjetništvo SKUPAJ || odobritve || 10,623 || 10,623 || 10,623 || 10,623 || 10,242 || 9,734 || 9,734 || 72,202[48] Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (prevzete obveznosti SKUPAJ = plačila SKUPAJ) || 10,623 || 10,623 || 10,623 || 10,623 || 10,242 || 9,734 || 9,734 || 72,202 v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || 2021 || 2022 || 2023–2030 || SKUPAJ Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || 1 177,623 || 1 201,623 || 1 004,623 || 1 024,623 || 814,242 || 1 063,734 || 1 682,734 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 7 969,202 plačila || 1 025,623 || 1 195,623 || 969,623 || 1 025,623 || 687,242 || 1 024,734 || 912,734 || 500,000 || 480,000 || 148,000 || 7 969,202
3.2.2.
Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje
¨ Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje. þ Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju: odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na
tri decimalna mesta natančno) Navedba ciljev in realizacij ò || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ || REALIZACIJE vrsta realizacije[49] || vrsta realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj SPECIFIČNI CILJ št. 1[50] Razviti in zagotavljati globalno infrastrukturo in storitve satelitske navigacije (Galileo) || || || || || || || || || || || || || || || || Galileo || 5 storitve servic5 || n.r. || 3 || 930,5 || 3 || 942,5 || 3 || 744,25 || 3 || 763 || 3 || 552,75 || 3/5 || 802,5 || 5 || 1 421 || 5 || 6 156,5 Seštevek za specifični cilj št. 1 || || 930,5 || || 942,5 || || 744,25 || || 763 || || 552,75 || || 802,5 || || 1 421 || || 6 156,5 SPECIFIČNI CILJ št. 2[51] Zagotavljati satelitske storitve, ki omogočajo izboljšanje učinkovitosti sistema GPS v Evropi (EGNOS) || || || || || || || || || || || || || || || || EGNOS || 3 storitve servic5 || n.r. || 3 || 233 || 3 || 245 || 3 || 246 || 3 || 247 || 3 || 247 || 3 || 247 || 3 || 247 || 3 || 1 712 Seštevek za specifični cilj št. 2 || || 233 || || 245 || || 246 || || 247 || || 247 || || 247 || || 247 || || 1 712 STROŠKI SKUPAJ || n.r. || 1 163,5 || n.r. || 1 187,5 || n.r. || 990,25 || n.r. || 1 010 || n.r. || 799,75 || n.r. || 1 049,5 || n.r. || 1 668 || n.r. || 7 868,5
3.2.3.
Ocenjeni učinek na odobritve upravne
narave
3.2.3.1.
Povzetek
¨ Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev upravne narave. þ Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev upravne narave, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju: v mio. EUR (na
tri decimalna mesta natančno) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || 9,773 || 9,773 || 9,773 || 9,773 || 9,392 || 8,884 || 8,884 || 66,252 Drugi upravni odhodki || 0,850 || 0,850 || 0,850 || 0,850 || 0,850 || 0,850 || 0,850 || 5,950 Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 10,623 || 10,623 || 10,623 || 10,623 || 10,242 || 9,734 || 9,734 || 72,202 Odobritve zunaj RAZDELKA 5[52] večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 Drugi odhodki upravne narave || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 SKUPAJ || 10,623 || 10,623 || 10,623 || 10,623 || 10,242 || 9,734 || 9,734 || 72,202
3.2.3.2.
Ocenjene potrebe po človeških virih
¨ Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov. þ Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju: ocena, izražena v celih številkah (ali na
največ eno decimalno mesto natančno) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 Načrt delovnih mest (za uradnike in začasne uslužbence) 02 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 63 || 63 || 63 || 63 || 60 || 56 || 56 02 01 01 02 (delegacije) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 02 01 05 01 (posredne raziskave) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[53] 02 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev) || 26 || 26 || 26 || 26 || 26 || 26 || 26 02 01 02 02 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 02 01 04 aa[54] || – na sedežu[55] || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 – na delegacijah || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 02 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 Druge proračunske vrstice (navedite) || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. SKUPAJ || 89 || 89 || 89 || 89 || 86 || 82 || 82 XX je zadevno področje politike ali
naslov. Opis nalog: Potrebe po
človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje
tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi
viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve
virov glede na proračunske omejitve. GD za podjetništvo načrtuje
delno zunanje izvajanje v okviru obstoječe agencije. Zneski in dodeljena
sredstva bodo po potrebi prilagojeni glede na rezultate zunanjega izvajanja. Uradniki in začasni uslužbenci || – nadzorovanje izvajanja programov evropskega GNSS za učinkovito in usklajeno uvedbo in obratovanje sistemov EGNOS in Galileo; – zagotovitev pravne in regulativne analize v podporo postopku političnega odločanja; – zagotavljanje skladnosti predlaganih rešitev z veljavnimi pravili; – zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja; – vodenje dejavnosti, potrebnih za zagotavljanje učinkovitega obvladovanja stroškov; – vodenje dejavnosti v zvezi z mednarodnim sodelovanjem. Zunanje osebje || Pomoč pri zgoraj opisanih nalogah.
3.2.4.
Skladnost z veljavnim večletnim
finančnim okvirom
þ Predlog/pobuda je skladna z večletnim finančnim
okvirom 2014–2020 v skladu s Sporočilom Komisije COM(2011) 500 z dne 29. junija 2011. ¨ Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka
večletnega finančnega okvira. Pojasnite potrebno spremembo ter navedite zadevne
proračunske vrstice in ustrezne zneske. –
¨ Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali
spremembo večletnega finančnega okvira[56]. Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in
proračunske vrstice ter ustrezne zneske.
3.2.5.
Udeležba tretjih oseb pri financiranju
–
¨ V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb. –
þ V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v
nadaljevanju: Potekajo nekatera pogajanja s Švico in
Norveško, vendar formalni sporazum še ni sklenjen in verjetno v kratkem ne bo
sklenjen. Zato na tej stopnji ni upoštevan noben prispevek tretjih strani.
Treba je opozoriti, da ti državi ne bosta neposredno sofinancirali programov
GNSS kot takih (zato ne bo dodatnih odobritev s prihodki, dodeljenimi iz
proračuna Unije), temveč bosta zagotovili zunanji prispevek. odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta
natančno) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Skupaj Navedite organ sofinanciranja || || || || || || || || Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||
3.3.
Ocenjeni učinek na prihodke
–
¨ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke. Prihodki niso pričakovani pred
dokončanjem konstelacije, ker zmogljivosti začetnih storitev ne bodo
izpolnjevale pričakovanj potencialnih uporabnikov pred popolno
namestitvijo infrastruktur. Do takrat bo treba analizirati način
upravljanja stroškov, da bi določili organ (zasebni ali javni), ki bo
pobiral prihodke, natančne vrste prihodkov in znesek potencialnih
prihodkov. –
þ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v
nadaljevanju: –
¨ na lastna sredstva, –
þ na razne prihodke. v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Proračunska vrstica prihodkov: || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Učinek predloga/pobude[57] 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. Za razne namenske prihodke navedite zadevne proračunske vrstice. Navedite metodo izračuna učinka na
prihodke. [1] UL L 196, 24.7.2008,
str. 1. [2] COM(2011) 5 konč. [3] COM(2011) 500 konč.; Sporočilo Komisije
Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru
regij z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“. [4] COM(2011) 398 konč.; Predlog Uredbe Sveta o
večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020. [5] COM(2010) 308. [6] UL L 246, 20.7.2004,
str. 30. [7] UL C , , str. . [8] UL C , , str. . [9] COM(2010) 614 konč./2. [10] COM(2011) 152. [11] UL L 248, 16.9.2002,
str. 1. [12] COM(2011) 398 konč. [13] COM(2011) 500 konč. [14] UL L 276, 20.10.2010,
str. 1. [15] UL L 246, 20.7.2004,
str. 30. [16] UL L 201, 3.8.2010,
str. 30. [17] UL L 55, 28.2.2011,
str. 13. [18] UL L 196, 24.7.2008, str. 1. [19] UL L 138, 28.5.2002,
str. 1. [20] UL L 287, 4.11.2011,
str. 1. [21] UL L 317, 3.12.2001,
str. 1. [22] UL L 141, 27.5.2011,
str. 17. [23] UL C 304, 15.10.2011, str. 7. [24] UL L 345, 23.12.2008,
str. 75. [25] UL L 8, 12.1.2001,
str. 1. [26] UL L 281, 23.11.1995,
str. 31. [27] UL L 292, 15.11.1996,
str. 2. [28] UL L 196, 24.7.2008,
str. 1. [29] ABM: upravljanje po dejavnostih (Activity-Based Management), ABB:
oblikovanje proračuna po dejavnostih (Activity-Based Budgeting). [30] Pilotni in pripravljalni ukrepi iz
člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe. [31] Evropsko območje sistema EGNOS
vključuje 44 držav članic Evropske konference civilnega
letalstva. [32] Dokument, ki opredeljuje odprto storitev sistema EGNOS:
http://ec.europa.eu/enterprise/policies/satnav/egnos/files/brochures-leaflets/egnos-os-sdd_en.pdf. [33] Raziskava o vplivu izgube signalov
GPS na britanske komercialne in notranje storitve (2001): http://www.ofcom.org.uk/static/archive/ra/topics/research/topics/other/gpsreport/gps-report.pdf. [34] Resolucija Sveta z dne 19. decembra 1994
o evropskem prispevku k razvoju sistema za globalno satelitsko navigacijo
(GNSS). [35] Mednarodni sporazum iz junija 2004
o spodbujanju, zagotavljanju in uporabi satelitskih navigacijskih sistemov
GALILEO in GPS ter podobnih aplikacij. [36] COM(2011) 5 konč. [37] COM(2011) 500 konč. [38] Program Galileo ima štiri faze: opredelitev, razvoj, uvajanje in obratovanje. Uvajalna faza se bo končala leta 2019. Faza polnega obratovanja bo v teku in bo torej
potekala po letu 2020, obratovanje sistema in nadgradnja konstelacije pa
bosta potekala še leta, da bi preprečili kakršno koli prekinitev storitev. [39] Pojasnitve načinov upravljanja
in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb:
http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_fr.html. [40] Organi iz člena 185
finančne uredbe. Agencija za evropski GNSS bo sodelovala pri upravljanju
programov GNSS. [41] Nacionalne vesoljske agencije v
Evropi. [42] Evropska vesoljska agencija (ESA). [43] Dif. = diferencirana sredstva /
nedif. = nediferencirana sredstva. [44] Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino. Z Norveško se
bodo začela pogajanja o tem, da bi sodelovala v proračunu za
obdobje 2014–2020. [45] Države kandidatke in, če je primerno, potencialne
države kandidatke Zahodnega Balkana. [46] Potekajo pogajanja s Švico o tem, da bi sodelovala v
proračunu za obdobje 2014–2020. [47] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za
podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA) [48] Zmanjšanje človeških virov, ki je neposredno vezano
na novo upravljanje in dodelitev nalog v zvezi z obratovanjem sistemov Agenciji
za evropski GNSS, bo podrobno predstavljeno ob reviziji Uredbe 912
Agencije. Predvideno je, da se bo tehnično strokovno znanje, ki ga zdaj
zagotavlja Komisija, preneslo na Agencijo, da bo lahko izvajala svoje naloge. [49] Realizacije so proizvodi in storitve, ki bodo dobavljeni
(npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo
zgrajenih cest itd.). [50] Kakor je opisano v oddelku 1.4.2. „Specifični
cilji…“. [51] Kakor je opisano v oddelku 1.4.2. „Specifični
cilji…“. [52] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za
podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne
raziskave, neposredne raziskave. [53] PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec;
MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni
nacionalni strokovnjak. [54] V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za
poslovanje (prej vrstice BA). [55] Predvsem strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za
razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR). [56] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega
sporazuma. [57] Za tradicionalna lastna sredstva (carine, prelevmane za
sladkor) morajo biti navedeni neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 %
stroškov pobiranja.