Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020 /* COM/2011/0809 konč. - 2011/0401 (COD) */

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

Sveženj predlogov za Obzorje 2020, ki je bil v celoti oblikovan v skladu s Sporočilom Komisije „Proračun za Evropo 2020“[1], popolnoma podpira strategijo Evropa 2020, ki pri doseganju ciljev pametne, trajnostne in vključujoče rasti osrednjo mesto namenja raziskavam in inovacijam. Sklop sestavljajo predlogi za:

(1) okvirni program za Obzorje 2020 (Pogodba o delovanju Evropske unije – v nadaljnjem besedilu: „PDEU“);

(2) enoten sklop pravil za udeležbo in razširjanje (PDEU);

(3) enoten poseben program za izvajanje Obzorja 2020 (PDEU); in

(4) enoten predlog za dele Obzorja 2020, ki ustrezajo Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom).

Splošni politični opis in ozadje teh zakonodajnih predlogov zagotavlja sporočilo Komisije, ki je bilo sprejeto skupaj z njimi in obravnava številne pomembne medsektorske razsežnosti, kot sta poenostavitev in način krepitve pristopa k inovacijam.

Obzorje 2020 neposredno prispeva k spoprijemanju z velikimi družbenimi izzivi, ki so bili opredeljeni v strategiji Evropa 2020 in njenih vodilnih pobudah. Prispevalo bo tudi k vzpostavitvi vodilnega položaja v industriji v Evropi. Povečalo bo tudi odličnost znanstvene baze, ki je bistvenega pomena za trajnost, dolgoročen razcvet in blaginjo Evrope. Da bi dosegli te cilje, predlogi vključujejo celovito podporo, ki je prisotna v celotnem ciklusu raziskav in inovacij. Obzorje 2020 zato združuje in krepi dejavnosti, ki trenutno prejemajo sredstva v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave, iz inovacijskih delov okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije ter od Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo. Predlogi so na tak način oblikovani tudi zato, da se lahko za udeležence doseže znatna poenostavitev.

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

Pri pripravi teh štirih predlogov so bili v celoti upoštevani odzivi na obsežno javno posvetovanje na podlagi Zelene knjige „Spremeniti izzive v priložnosti: na poti k skupnemu strateškemu okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU“, COM(2011) 48. Svoje mnenje so izrazili Evropski svet, države članice in več zainteresiranih strani iz sektorja, akademskega sveta in civilne družbe.

Predlogi temeljijo tudi na dveh podrobnih ocenah učinka, ki sta nastali na podlagi posvetovanj z zainteresiranimi stranmi, notranjih in zunanjih vrednotenj ter prispevkov mednarodnih strokovnjakov. Oceni sta pokazali, da bi program Obzorje 2020 prinesel jasnejšo osredotočenost, najbolj pripomogel k doseganju potrebne kritične mase prizadevanj na ravni programa in projektov ter imel največji učinek na cilje politike in nadaljnje gospodarske koristi, konkurenčnost in družbene koristi, obenem pa pomagal poenostaviti zadeve z, na primer, olajšanjem upravnega bremena za udeležence, poenostavitvijo veljavnih pravil in postopkov, zagotavljanjem skladnosti med instrumenti in usmerjenostjo na novo ravnovesje med tveganjem in zaupanjem.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1 Pravna podlaga

V predlog so celovito vključene dejavnosti na področju raziskav in inovacij, kar bo pripomoglo k doseganju ciljev politike.

Obzorje 2020 bo zato temeljilo na naslovih PDEU „Industrija“ in „Raziskave, tehnološki razvoj in vesolje“ (člena 173 in 182). Povezana pravila za udeležbo in razširjanje bodo temeljila na istih naslovih PDEU (členih 173, 183 in 188). „Industrija“ bo v obeh primerih pretežno povezana z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo (EIT), ki bo finančna sredstva prejemal v okviru Obzorja 2020. EIT ne bo vključen v posebni program.

Spomniti je treba, da so bile dejavnosti na področju inovacij izrecno vključene v različne okvirne programe, ki izhajajo iz upoštevanja naslova Pogodbe o delovanju Evropske unije „Raziskave“ in da sedanji okvirni programi prav tako obsegajo številne dejavnosti na področju inovacij. Zato bo posebni program, ki bo izvajal Obzorje 2020, temeljil na naslovu PDEU „Raziskave, tehnološki razvoj in vesolje“ (člen 182), saj bodo dejavnosti, predvidene v tem posebnem programu, sodile med dejavnosti, ki so zajete v tem naslovu.

Predlog za program Euratom za raziskave in usposabljanje, ki je vključen v Obzorje 2020, temelji na členu 7 Pogodbe Euratom.

3.2 Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti

Predlogi so bili oblikovani tako, da bodo kar najbolj povečali dodano vrednost in učinek Unije, pri čemer se osredotočajo na cilje in dejavnosti, ki jih države članice same ne morejo učinkovito uresničiti. Posredovanje na ravni Unije lahko okrepi splošni okvir za raziskave in inovacije ter usklajuje prizadevanja držav članic na področju raziskav, zaradi česar ne bo prišlo do podvajanj, na ključnih področjih se bo ohranila kritična masa, prav tako bo pa tudi zagotovljeno, da se javna sredstva porabijo na najboljši možni način. Posredovanje na ravni Unije omogoča konkurenco na ravni Evrope in s tem izbiranje najboljših predlogov, kar vpliva na zvišanje ravni odličnosti in zagotavlja prepoznavnost na področju vodilnih raziskav in inovacij. Raven Unije je najprimernejša tudi za podpiranje nadnacionalne mobilnosti, zaradi česar so raziskovalci deležni boljšega usposabljanja in poklicnega razvoja. Program na ravni Unije lažje spodbuja tvegane in dolgoročne raziskave ter razvoj, saj porazdeli tveganja, razširi področje uporabe in doseže ekonomije obsega, ki sicer ne bi bile mogoče. Ukrepanje na ravni Unije lahko zagotovi dodatne javne in zasebne naložbe v raziskave in inovacije, prispeva k evropskemu raziskovalnemu prostoru, za katerega je značilen prosti pretok znanja, raziskovalcev in tehnologij, ter pospeši trženje in razpršitev inovacij po enotnem trgu. Programi na ravni Unije so potrebni tudi zato, da podpirajo oblikovanje politike in cilje, ki jih določajo številne politike. Dokazi za navedeno so predstavljeni v spremljajočih ocenah učinka.

4. PRORAČUNSKE POSLEDICE

Proračun za vse predloge je predstavljen v tekočih cenah. V oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena k temu predlogu, so določene proračunske posledice ter človeški in upravni viri. Komisija lahko na podlagi analize stroškov in koristi za izvajanje Obzorja 2020 uporabi obstoječe izvajalske agencije, kakor je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti.

2011/0401 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter zlasti členov 173(3) in 182(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[3],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Cilj Unije je okrepiti njene znanstvene in tehnološke temelje z oblikovanjem evropskega raziskovalnega prostora, v katerem raziskovalci, znanost in tehnologija prosto krožijo, in spodbujati Unijo, da postane bolj konkurenčna, tudi na področju industrije. Da bi te cilje uresničila, mora Unija vzpostaviti dejavnosti za izvajanje raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitev, spodbujati mednarodno sodelovanje, razširjati in optimizirati rezultate ter spodbujati usposabljanje in mobilnost.

(2) Cilj Unije je tudi zagotavljanje pogojev, potrebnih za konkurenčnost industrije Unije. Zato morajo biti ukrepi namenjeni podpiranju boljšega izkoriščanja industrijskega potenciala politik inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja.

(3) Unija se je zavezala, da bo uresničila strategijo Evropa 2020[4], ki je določila cilje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, pri čemer je poudarila vlogo raziskav in inovacij kot ključne gonilne sile družbene in gospodarske blaginje ter okoljske trajnosti in si zastavila cilj, da do leta 2020 poveča porabo sredstev za raziskave in razvoj na 3 % bruto domačega proizvoda, obenem pa razvija kazalnik inovacijske intenzivnosti. Na tej podlagi vodilna pobuda Unija inovacij določa strateški in celostni pristop k raziskavam in inovacijam ter določa okvir in cilje, h katerim mora v prihodnosti prispevati financiranje raziskav in inovacij v EU. Raziskave in razvoj so ključni dejavniki tudi za druge vodilne pobude strategije Evropa 2020, zlasti za Evropo, gospodarno z viri, industrijsko politiko za dobo globalizacije in evropsko digitalno agendo. Poleg tega ima pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020, povezanih z raziskavami in inovacijami, kohezijska politika ključno vlogo s krepitvijo zmogljivosti in zagotavljanjem priložnosti za odličnost.

(4) Evropski svet je na sestanku 4. februarja 2011 podprl zamisel o skupnem strateškem okviru za financiranje raziskav in inovacij v Uniji, namenjenem izboljšanju učinkovitosti financiranja raziskav in inovacij na nacionalni ravni ter ravni Unije ter pozval Unijo, naj se hitro loti še preostalih ovir za privabljanje nadarjenih oseb in naložb, da bo do leta 2014 uresničila evropski raziskovalni prostor in ustvarila pravi enotni trg za znanje, raziskave in inovacije.

(5) Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 11. novembra 2010[5] pozval k večji poenostavitvi financiranja raziskav in inovacij v Uniji, v svoji resoluciji z dne 12. maja 2011[6] je poudaril pomen Unije inovacij pri preoblikovanju Evrope za obdobje po krizi, v svoji resoluciji z dne 8. junija 2011[7] je po vmesni oceni sedmega okvirnega programa opozoril na pomembna spoznanja, ki jih je treba upoštevati, v svoji resoluciji z dne 27. septembra 2011[8] pa je podprl zamisel o skupnem strateškem okviru za financiranje raziskav in inovacij.

(6) Svet Evropske unije je 26. novembra 2010 pozval, naj se prihodnji programi financiranja Unije bolj osredotočijo na prednostne naloge strategije Evropa 2020, obravnavo družbenih izzivov in ključnih tehnologij, omogočanje raziskovanja s sodelovanjem in na podlagi pobud industrije, poenostavljanje instrumentov, znatno poenostavitev dostopa, skrajševanje časa do prodaje na trgu in nadaljnje povečevanje odličnosti.

(7) Pomen celostnega strateškega pristopa so poudarili tudi Odbor za Evropski raziskovalni prostor v svojem mnenju z dne 3. junija 2011[9], Odbor regij v svojem mnenju z dne 30. junija 2011[10] in Evropski ekonomsko-socialni odbor v svojem mnenju z dne 13. julija 2011[11].

(8) Pregled proračuna Unije, ki ga je Komisija sprejela 19. oktobra 2010, je postavil v ospredje ključna načela, ki naj bi v prihodnje okrepila proračun Unije, namreč, da se je treba osredotočiti na instrumente z dokazano dodano vrednostjo Unije in bolj upoštevati rezultate ter okrepiti druge javne in zasebne vire financiranja, ter predlagal, da vsi instrumenti Unije za raziskave in inovacije združijo moči v skupnem strateškem okviru.

(9) Zelena knjiga Komisije z naslovom „Spremeniti izzive v priložnosti: na poti k skupnemu strateškemu okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU“[12] je opredelila ključna vprašanja o tem, kako izpolniti navedene ambiciozne cilje in začela obširno posvetovanje, med katerim so se zainteresirane strani in institucije Unije večinoma strinjale s predstavljenimi zamislimi.

(10) V Sporočilu „Proračun za strategijo Evropa 2020“[13] je Komisija predlagala, da se področja, ki so bila v obdobju 2007–2013 obravnavana v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave, inovacijskega dela okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije ter Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) obravnava z enotnim skupnim strateškim okvirom za raziskave in inovacije, kar bi pripomoglo k uresničevanju cilja strategije Evropa 2020 glede povečanja porabe sredstev za raziskave in razvoj na 3 % BDP do leta 2020. V Sporočilu se je Komisija zavezala tudi, da bo v programe porabe Unije vključila podnebne spremembe in vsaj 20 % proračuna Unije usmerila v cilje, povezane s podnebjem. Ukrepanje na področju podnebnih sprememb in učinkovita uporaba virov sta cilja, ki se v svoji usmerjenosti k doseganju trajnostnega razvoja vzajemno krepita. Posebne cilje v zvezi z obema je treba dopolniti z drugimi posebnimi cilji Obzorja 2020. Pričakuje se, da bo zaradi tega 60-odstotni delež celotnega proračuna Obzorja 2020 povezan s trajnostnim razvojem. Pričakuje se tudi, da bo poraba v zvezi s podnebjem presegla 35 % proračuna, vključno z vzajemno združljivimi ukrepi, ki izboljšujejo učinkovito rabo virov. Komisija mora zagotoviti informacije o obsegu in rezultatih podpore ciljev glede podnebnih sprememb. Odhodke v zvezi s podnebjem v okviru Obzorja 2020 je treba beležiti v skladu z metodologijo iz navedenega sporočila.

(11) Obzorje 2020 – okvirni program za raziskave in inovacije v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: „Obzorje 2020“) se osredotoča na tri prednostne naloge, namreč ustvarjanje odlične znanstvene baze, ki bo pripomogla h krepitvi odličnosti na področju znanosti na svetovni ravni, spodbujanje vodilnega položaja v industriji, ki bo podprl inovacije in podjetja, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji, ter spoprijemanje z družbenimi izzivi, kar bo neposreden odgovor na izzive, opredeljene v strategiji Evropa 2020, saj se bodo podprle dejavnosti, ki obsegajo celoten razpon od raziskav do trga. Obzorje 2020 mora podpreti vse faze v inovacijski verigi, zlasti dejavnosti, ki so bližje trgu, vključno z inovativnimi finančnimi instrumenti ter netehnološkimi in socialnimi inovacijami in je namenjeno zadovoljevanju raziskovalnih potreb širokega spektra politik Unije, saj daje poudarek na najširšo možno uporabo in razširjanje znanja, ustvarjenega s podprtimi dejavnostmi, vse do njegovega tržnega izkoriščanja. Prednostne naloge Obzorja 2020 morajo biti podprte tudi s programom v okviru Pogodbe Euratom za raziskave in usposabljanje.

(12) Skupno raziskovalno središče bi moralo zagotoviti k uporabnikom usmerjeno znanstveno in tehnično podporo politikam Unije, obenem pa se prožno odzivati na nove zahteve politike.

(13) Na podlagi trikotnika znanja, tj. raziskav, inovacij in izobraževanja, bi morale skupnosti znanj in inovacij v okviru Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo znatno prispevati k obravnavanju ciljev Obzorja 2020, vključno z družbenimi izzivi, predvsem z vključevanjem raziskav, izobraževanja in inovacij. Da bi se zagotovili usklajenost Obzorja 2020 in primerna poraba sredstev, je finančni prispevek Evropskemu inštitutu za inovacije in tehnologijo treba izvesti v dveh dodelitvah, pri čemer je druga predmet ponovnega pregleda.

(14) Obzorje 2020 mora v skladu z vodilno pobudo Unija inovacij prispevati k ciljem evropskih partnerstev za inovacije, tako da poveže vse zadevne akterje v celotni verigi raziskav in inovacij, da se instrumenti in pobude uredijo, poenostavijo in bolje uskladijo.

(15) Osrednji cilj Obzorja 2020 je poenostavitev, kar bi morali v celoti odražati njegova zasnova, pravila, finančno upravljanje in izvajanje. Obzorje 2020 bi moralo pritegniti močno udeležbo univerz, raziskovalnih središč, industrije in zlasti MSP ter biti odprto za nove udeležence, saj združuje celoten razpon podpore za raziskave in inovacije v enem skupnem strateškem okviru, vključno z racionaliziranim nizom oblik financiranja, in uporablja pravila za udeležbo z načeli, ki veljajo za vse ukrepe v okviru programa. Preprostejša pravila financiranja bi morala zmanjšati upravne stroške udeležbe in prispevati k zmanjšanju števila finančnih napak.

(16) Okvirni program v skladu s členom 182(1) PDEU določa najvišji skupni znesek in podrobna pravila za finančno udeležbo Unije v okvirnem programu ter zadevne deleže za vsako načrtovano dejavnost.

(17) Ta uredba za celotno obdobje trajanja Obzorja 2020 mora določiti finančna sredstva, ki za proračunski organ med letnim proračunskim postopkom predstavljajo prednostni referenčni okvir v smislu točke [] Medinstitucionalnega sporazuma z dne XX/201Z med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju.

(18) Treba je zagotoviti ustrezen zaključek Obzorja 2020 in njegovih predhodnih programov, zlasti glede nadaljevanja večletnih dogovorov glede njihovega upravljanja, kot je financiranje tehnične in upravne podpore.

(19) Izvajanje Obzorja 2020 lahko spodbudi uvedbo dopolnilnih programov, ki vključujejo udeležbo le nekaterih držav članic, udeležbo Unije pri programih, ki jih izvaja več držav članic, ali ustanovitev skupnih podjetij ali drugih struktur v smislu členov 184, 185 in 187 PDEU.

(20) Da bi se poglobil odnos med znanostjo in družbo ter okrepilo javno zaupanje v znanost, mora Obzorje 2020 dajati prednost ozaveščenemu udejstvovanju državljanov in civilne družbe pri zadevah, povezanih z raziskavami in inovacijami, in sicer s spodbujanjem znanstvenega izobraževanja, večjo dostopnostjo znanosti, razvojem odgovornih načrtov za raziskave in inovacije, ki bodo odpravili pomisleke in izpolnili pričakovanja državljanov in civilne družbe, ter spodbujanjem njihove udeležbe pri dejavnostih v okviru Obzorja 2020.

(21) Izvajanje Obzorja 2020 se mora odzvati na razvijajoče se priložnosti in potrebe znanosti in tehnologije, industrije, politik ter družbe. Agende kot take se morajo določiti v tesni povezavi z interesnimi skupinami iz vseh zadevnih sektorjev, pri čemer je treba omogočiti zadostno prilagodljivost razvoju novih dogodkov. Med izvajanjem Obzorja 2020 je treba stalno pridobivati strokovno mnenje in izkoristiti zadevne strukture, kot so evropske tehnološke platforme, pobude za skupno načrtovanje programov in evropska partnerstva za inovacije.

(22) Obzorje 2020 mora prispevati k privlačnosti raziskovalnega poklica v Uniji. Ustrezno pozornost je treba nameniti Evropski listini za raziskovalce in Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev[14], skupaj z drugimi zadevnimi referenčnimi okviri, opredeljenimi v povezavi z evropskim raziskovalnim prostorom, obenem pa spoštovati njihov prostovoljni značaj.

(23) Dejavnosti, razvite v okviru Obzorja 2020, bi morale biti namenjene spodbujanju enakosti med moškimi in ženskami na področju raziskav in inovacij, saj bodo obravnavale zlasti temeljne vzroke za neenakosti med spoloma, izkoristile celoten potencial raziskovalk in raziskovalcev ter vključile razsežnost spola v vsebino projektov, da bi se izboljšala kakovost raziskav in spodbujale inovacije. Dejavnosti bi morale biti namenjene tudi izvajanju načel v zvezi z enakostjo med ženskami in moškimi, kot to določata člena 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji ter člen 8 PDEU.

(24) Raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki jih podpira Obzorje 2020, morajo spoštovati temeljna etična načela. Upoštevati je treba mnenja Evropske skupine za etiko na področju znanosti in novih tehnologij. Raziskovalne dejavnosti bi morale upoštevati tudi člen 13 PDEU ter zmanjšati uporabo živali pri raziskavah in poskusih z namenom, da se uporaba živali povsem nadomesti. Vse dejavnosti bi morale biti izvedene tako, da zagotavljajo visoko stopnjo zaščite zdravja ljudi v skladu s členom 168 PDEU.

(25) Evropska komisija ne spodbuja izrecno uporabe izvornih celic človeških zarodkov. Uporaba človeških izvornih celic, tako odraslih ljudi kot zarodkov, je odvisna od presoje znanstvenikov glede na cilje, ki jih želijo doseči, in stroge etične presoje. Projekti, ki vključujejo uporabo izvornih celic človeških zarodkov in niso pridobili odobritve držav članic, se ne smejo financirati. Dejavnosti, ki so prepovedane v vseh državah članicah, se ne smejo financirati. Dejavnost, ki je prepovedana v posamezni državi članici, se v tej državi članici ne sme financirati.

(26) Da bi se dosegel največji možni učinek, mora Obzorje 2020 razviti tesne sinergije z drugimi programi Unije na področju izobraževanja, vesolja, okolja, konkurenčnosti in MSP, notranje varnosti, kulture in medijev ter s skladi kohezijske politike in politiko za razvoj podeželja, ki lahko posebej pomagajo pri krepitvi nacionalnih raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti v okviru strategij pametne specializacije.

(27) MSP so pomemben vir inovacij in rasti v Evropi. Zato je v Obzorju 2020, kot je Komisija opredelila v svojem priporočilu 2003/361/ES z dne 6. maja 2003[15], potrebna odločna udeležba MSP. S tem bi morali biti podprti cilji Akta za mala podjetja[16].

(28) Z namenom, da bi financiranje EU doseglo največji možni učinek, bo program Obzorje 2020 z nacionalnimi in regionalnimi programi, ki podpirajo raziskave in inovacije, razvil tesnejše sinergije, ki so lahko tudi v obliki javno-javnih partnerstev.

(29) Večji učinek bi moral biti dosežen tudi z združevanjem sredstev Obzorja 2020 in sredstev zasebnega sektorja v okviru javno-zasebnih partnerstev na ključnih področjih, na katerih bi lahko raziskave in inovacije prispevale k obsežnejšim evropskim ciljem na področju konkurenčnosti in pomagale pri spoprijemanju z družbenimi izzivi. Javno-zasebna partnerstva v obliki skupnih tehnoloških pobud, vzpostavljenih na podlagi Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)[17] se lahko nadaljujejo z uporabo struktur, ki bolj ustrezajo svojemu namenu.

(30) Obzorje 2020 bi moralo spodbujati sodelovanje s tretjimi državami na podlagi skupnega interesa in vzajemne koristi. Potrebno bi bilo prizadevanje za mednarodno sodelovanje na področju znanosti, tehnologije in inovacij, ki bi pripomoglo k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 glede krepitve konkurenčnosti in spoprijemanja z družbenimi izzivi ter podprlo zunanje in razvojne politike Unije, vključno z razvojem sinergij z zunanjimi programi, obenem pa prispevalo k mednarodnim zavezam Unije, kot je doseganje razvojnih ciljev tisočletja.

(31) Da bi se ohranili enaki pogoji za vsa podjetja, dejavna na notranjem trgu, mora biti financiranje iz Obzorja 2020 oblikovano v skladu s pravili o državni pomoči, da se zagotovi učinkovitost javne porabe in se preprečijo izkrivljanja trga, kot so izpodrivanje zasebnih sredstev, ustvarjanje neučinkovitih tržnih struktur ali ohranjanje neučinkovitih podjetij.

(32) Potrebo po novem pristopu k nadzoru in upravljanju tveganja na področju financiranja raziskav v Uniji je priznal Evropski svet 4. februarja 2011, ko je pozval k vzpostavitvi novega ravnovesja med zaupanjem in nadzorom ter prevzemanjem tveganja in izogibanjem tveganju. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 11. novembra 2010 o poenostavitvi izvajanja raziskovalnih okvirnih programov pozval k pragmatičnemu premiku k upravni in finančni poenostavitvi ter izrazil mnenje, da bi moralo upravljanje financiranja evropskih raziskav bolj temeljiti na zaupanju in udeležencem omogočati večja tveganja. Poročilo o vmesni oceni sedmega okvirnega programa za raziskave (2007–2013) ugotavlja, da je za pomemben napredek pri poenostavitvi potreben bolj radikalen pristop in da je treba ponovno obravnavati potrebe glede ravnovesja med tveganjem in zaupanjem.

(33) Finančne interese Unije je treba v celotnem ciklu odhodkov zaščititi z ustreznimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno uporabljenih sredstev ter po potrebi kazni. Revidirana strategija nadzora, ki ne bo več osredotočena na zmanjšanje stopnje napak, ampak na nadzor, ki temelji na tveganju, in odkrivanje goljufij, bi morala zmanjšati breme udeležencev glede nadzora.

(34) Zagotoviti je treba dobro finančno upravljanje Obzorja 2020 in njegovo izvajanje na kar najbolj učinkovit in uporabnikom prijazen način ob sočasnem zagotavljanju pravne varnosti in dostopnosti programa za vse udeležence. Zagotoviti je treba skladnost z Uredbo (EU) št. XXXX/2012 [nova finančna uredba] in z zahtevami glede poenostavitve in boljše pravne ureditve.

(35) Za učinkovito upravljanje delovanja, vključno z ocenjevanjem in spremljanjem, je treba razviti posebne kazalnike uspešnosti, ki se jih lahko meri skozi čas, so realni in odražajo logiko posredovanja ter so pomembni za ustrezno hierarhijo ciljev in dejavnosti. Vzpostaviti je treba ustrezne usklajevalne mehanizme med izvajanjem in spremljanjem Obzorja 2020 ter med spremljanjem napredka, dosežkov in delovanja evropskega raziskovalnega prostora.

(36) Ker države članice ciljev Obzorja 2020 glede krepitve splošnega raziskovalnega in inovacijskega okvira ter usklajevanja prizadevanj po vsej Uniji ne morejo doseči v zadostni meri, so pa lahko ti cilji bolje doseženi na ravni Unije, saj tako ne prihaja do podvajanj, ohrani se kritična masa na ključnih področjih in javna sredstva se zagotovo porabijo na najboljši možni način, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena Obzorje 2020 ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.

(37) Zaradi pravne varnosti in jasnosti bi bilo treba Uredbo št. 1982/2006/ES razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I DOLOČITEV

Člen 1 Vsebina

Ta uredba določa Obzorje 2020 – okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020) (v nadaljnjem besedilu: „Obzorje 2020“) in določa okvir, ki ureja podporo Unije dejavnostim na področju raziskav in inovacij ter spodbuja boljše izkoriščanje industrijskega potenciala politik na področju inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja.

Člen 2 Opredelitve

Za namene te uredbe veljajo naslednje opredelitve:

(a) „dejavnosti na področju raziskav in inovacij“ pomeni celoten spekter dejavnosti na področju raziskav, tehnološkega razvoja, predstavitev in inovacij, vključno s spodbujanjem sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, razširjanjem in optimizacijo rezultatov ter spodbujanjem usposabljanja in mobilnost raziskovalcev v Uniji;

(b) „neposredni ukrepi“ pomeni dejavnosti raziskav in inovacij, ki jih je Komisija izvaja s svojim Skupnim raziskovalnim središčem;

(c) „posredni ukrepi“ pomeni dejavnosti raziskav in inovacij, ki jim Unija zagotavlja finančno podporo in ki jih izvajajo udeleženci;

(d) „javno-zasebno partnerstvo“ pomeni partnerstvo, pri katerem se partnerji iz zasebnega sektorja, Unije in po potrebi drugih partnerji zavežejo, da bodo skupaj podprli razvoj in izvajanje raziskovalnega in inovacijskega programa ali dejavnosti;

(e) „javno-javno partnerstvo“ pomeni partnerstvo, pri katerem se organi javnega sektorja ali organi z javnimi storitvami na regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni z Unijo zavežejo, da bodo skupaj podprli razvoj in izvajanje raziskovalnega in inovacijskega programa ali dejavnosti.

Člen 3 Določitev Obzorja 2020

Obzorje 2020 se določi za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

Člen 4 Dodana vrednost Unije

Obzorje 2020 ima osrednjo vlogo pri izvajanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast z zagotavljanjem skupnega strateškega okvira za financiranje Unije na področju raziskav in razvoja, s čimer deluje kot instrument za spodbujanje zasebnih naložb, ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti in zagotavljanje dolgoročne trajnostne rasti in konkurenčnosti Evrope.

Člen 5 Splošni cilj, prednostne naloge in posebni cilji

1. Obzorje 2020 prispeva k vzpostavitvi na znanju in inovacijah temelječega gospodarstva po vsej Uniji z dajanjem na razpolago zadostnih dodatnih sredstev za raziskave, razvoj in inovacije. S tem podpira izvajanje strategije Evropa 2020 in druge politike Unije kot tudi uresničitev in delovanje evropskega raziskovalnega prostora. Zadevni kazalniki uspešnosti so določeni v uvodu Priloge I.

2. K izpolnitvi tega splošnega cilja bodo pripomogle tri prednostne naloge, ki se medsebojno krepijo in so namenjene:

(a) odlični znanosti,

(b) vodilnemu položaju v industriji, in

Posebni cilji, ki ustrezajo vsaki od teh treh prednostnih nalog, so določeni v delu I do III Priloge I, skupaj s splošnimi smernicami za dejavnosti.

3 Skupno raziskovalno središče bo prispevalo k splošnemu cilju in prednostnim nalogam iz odstavkov 1 in 2 z zagotavljanjem znanstvene in tehnične podpore politikam Unije. Splošne smernice za dejavnosti so določene v delu IV Priloge I.

4. Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta[18], bo k splošnemu cilju in prednostnim nalogam iz odstavka 1 in 2 pripomogel s posebnim ciljem vključevanja trikotnika znanja, tj. raziskav, inovacij in izobraževanja. Zadevni kazalniki uspešnosti za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo so določeni v uvodu Priloge I, splošne smernice za ta posebni cilj in dejavnosti pa so določene v delu V Priloge I.

5. S prednostnimi nalogami in splošnimi smernicami iz odstavka 2 se lahko upoštevajo nove in nepredvidene potrebe, ki se pojavijo med obdobjem izvajanja Obzorja 2020. To lahko vključuje odzive na nove priložnosti, krizo in nevarnosti, na potrebe, povezane z razvojem novih politik Unije, ter na poskusno izvajanje ukrepov, predvidenih za podporo v okviru prihodnjih programov.

Člen 6 Proračun

1. Finančna sredstva za izvajanje Obzorja 2020 znašajo 87740 milijonov EUR, od tega bo največ 86198 milijonov EUR dodeljenih za dejavnosti na podlagi naslova XIX Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

2. Znesek za dejavnosti na podlagi naslova XIX PDEU bo razporejen med prednostne naloge iz člena 5(2), kot sledi:

(a) odlična znanost, 27818 milijonov EUR;

(b) vodilni položaj v industriji, 20280 milijonov EUR;

Najvišji skupni znesek finančnega prispevka Unije iz Obzorja 2020 za neposredne nejedrske ukrepe Skupnega raziskovalnega središča je 2212 milijonov EUR.

Okvirna razdelitev za posebne cilje v okviru prednostnih nalog in najvišji skupni znesek prispevka za neposredne nejedrske ukrepe Skupnega raziskovalnega središča sta določena v Prilogi II.

3. Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo se financira z najvišjim prispevkom iz Obzorja 2020 v višini 3194 milijonov EUR, kakor je določeno v Prilogi II. Prva dodelitev v višini 1542 milijonov EUR se dodeli Evropskemu inštitutu za inovacije in tehnologijo za dejavnosti iz naslova XVII Pogodbe o delovanju Evropske unije. Druga dodelitev v višini do 1652 milijonov EUR je odvisna od ponovnega pregleda iz člena 26(1). Ta dodaten znesek se, kot je navedeno v Prilogi II, dodeli sorazmerno iz zneska za poseben cilj „Vodilni položaj v omogočitvenih in ključnih tehnologijah“ v okviru prednostne naloge o vodilnem položaju v industriji, opredeljenega v odstavku 2(b), ter iz zneska za prednostno nalogo o družbenih izzivih, opredeljenega v odstavku 2(c).

To financiranje v dveh večletnih dodelitvah krije:

(a) v prvi dodelitvi tekoči razvoj trenutnih skupnosti znanja in inovacij (v nadaljnjem besedilu: KIC) in semenski kapital za drugi val treh novih KIC;

(b) v drugi dodelitvi tekoči razvoj že vzpostavljenih skupnosti znanja in inovacij in semenski kapital za tretji val treh novih KIC.

Druga dodelitev se sprosti na podlagi ponovnega pregleda, določenega v členu 26(1), pri čemer se upošteva zlasti:

(a) dogovorjen časovni okvir za vzpostavitev tretjega vala KIC;

(b) načrtovane finančne potrebe obstoječih KIC v skladu z njihovim posebnim razvojem;

4. Finančna sredstva Obzorja 2020 lahko pokrivajo stroške, povezane z dejavnostmi priprave, spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje Obzorja 2020 in doseganje njegovih ciljev, zlasti študije in srečanja strokovnjakov, če so povezana s cilji Obzorja 2020, ter odhodke, povezane z omrežji informacijske tehnologije, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo informacij, skupaj z vsemi ostalimi stroški za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija z upravljanjem Obzorja 2020.

Po potrebi se lahko odobritve vnesejo v proračun po letu 2020, da bodo pokriti stroški tehnične in upravne pomoči, s čimer bo omogočeno upravljanje ukrepov, ki do 31. decembra 2020 še ne bodo zaključeni.

5. Da bi se lahko odzvala na nepredvidene razmere ali nove razvojne dosežke in potrebe ter da bi se upoštevale določbe odstavka 3 tega člena, lahko Komisija po vmesni oceni Obzorja 2020, kakor je določeno v členu 26(1)(a) te uredbe, v okviru preverjanja letnega proračunskega postopka ponovno pregleda zneske za prednostne naloge iz odstavka 2 in okvirno razdelitev po posebnih ciljih v okviru teh prednostnih nalog iz Priloge II ter prenese odobritve med prednostnimi nalogami in posebnimi cilji v višini do 10 % skupne prvotne dodelitve za vsako prednostno nalogo in v višini 10 % prvotne okvirne razčlenitve za vsak posebni cilj. To se ne nanaša na znesek za neposredne ukrepe Skupnega raziskovalnega središča iz odstavka 2 ali na prispevek Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo iz odstavka 3.

Člen 7 Udeležba tretjih držav

1 V Obzorju 2020 lahko sodelujejo:

(a) države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v njihovih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih pogodbah;

(b) izbrane tretje države, ki izpolnjujejo vsa naslednja merila:

(i) imajo dobro zmogljivost na področju znanosti, tehnologije in inovacij;

(ii) imajo dobre rezultate udeležbe v programih Unije na področju raziskav in inovacij;

(iii) imajo tesne gospodarske in geografske povezave z Unijo;

(iv) so države članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) ali države in ozemlja, navedena v prilogi k Uredbi (EU) št. XX/2012 o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva[19].

2. Posebni pogoji glede udeležbe pridruženih držav v Obzorju 2020, vključno s finančnim prispevkom, ki temelji na bruto domačem proizvodu pridružene države, se določijo z mednarodnimi sporazumi med Unijo in pridruženimi državami.

NASLOV II IZVAJANJE

POGLAVJE I IZVAJANJE, UPRAVLJANJE IN OBLIKE PODPORE

Člen 8 Izvajanje s pomočjo posebnega programa in prispevek za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo

Obzorje 2020 se izvaja s konsolidiranim posebnim programom in finančnim prispevkom Evropskemu inštitutu za inovacije in tehnologijo.

Posebni program določa en del za vsako od treh prednostnih nalog iz člena 5(2) in en del za nejedrske neposredne ukrepe Skupnega raziskovalnega središča.

Člen 9 Upravljanje

1. Obzorje 2020 izvaja Komisija v skladu z Uredbo (EU) št. XXXX/2012 [nova finančna uredba].

2. Komisija lahko za del izvajanja Obzorja 2020 pooblasti organe za financiranje iz člena [55(1)(b)] Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [nova finančna uredba].

Člen 10 Oblike podpore Unije

1. Obzorje 2020 podpira posredne ukrepe v eni ali več oblikah financiranja iz Uredbe (EU) št. XX/2012 [nova finančna uredba], zlasti v obliki subvencij, nagrad, javnih naročil in finančnih instrumentov.

2. Obzorje 2020 podpira tudi neposredne ukrepe, ki jih izvaja Skupno raziskovalno središče.

3. V primerih, ko neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega središča prispevajo k pobudam na podlagi člena 185 ali člena 187 PDEU, se ta prispevek ne šteje kot del finančnega prispevka, dodeljenega tem pobudam.

Člen 11 Pravila za udeležbo in razširjanje rezultatov

Pravila za udeležbo in razširjanje rezultatov iz Uredbe (EU) št. XX/2012 [Pravila za udeležbo in razširjanje] veljajo za neposredne ukrepe.

POGLAVJE II NAČRTOVANJE PROGRAMOV

ODDELEK I SPLOŠNA NAČELA

Člen 12 Zunanje svetovanje in sodelovanje družbe

1. Pri izvajanju Obzorja 2020 se upoštevajo nasveti in vložki: svetovalnih skupin neodvisnih strokovnjakov na visoki ravni, ki jih ustanovi Komisija; strukture dialoga, ustvarjene v skladu z mednarodnimi sporazumi za znanost in tehnologijo; v prihodnost usmerjene dejavnosti; usmerjena javna posvetovanja; ter pregledni in interaktivni postopki, ki zagotavljajo, da so podprte odgovorne raziskave in inovacije.

2. V celoti se upoštevajo tudi zadevna stališča programov za raziskave in inovacije evropskih tehnoloških platform, pobud za skupno načrtovanje programov in evropskih partnerstev za inovacije.

Člen 13 Medsektorski ukrepi

1. Povezave in vmesniki se uvedejo med prednostnimi nalogami Obzorja 2020 in znotraj njih. V zvezi s tem se posebna pozornost nameni razvoju in uporabi ključnih omogočitvenih in industrijskih tehnologij, prehodu od odkritja do tržne uporabe, interdisciplinarnim raziskavam in inovacijam, družbeno-ekonomskim in humanističnim znanostim, spodbujanju dosežkov evropskega raziskovalnega prostora, sodelovanju s tretjimi državami, odgovornim raziskavam in inovacijam, vključno s spolom, povečanju privlačnosti raziskovalnega poklica ter spodbujanju čezmejne in medsektorske mobilnosti raziskovalcev.

2. Če je podprt posreden ukrep, ki je zelo pomemben za več prednostnih nalog iz člena 5(2) ali več posebnih ciljev v okviru teh prednostnih nalog, se lahko finančni znesek za ta ukrep združi iz zneskov, dodeljenih za vsako zadevno prednostno nalogo oziroma posebni cilj.

Člen 14 Razvoj znanosti, tehnologije, inovacij, trgov in družbe

Program Obzorje 2020 se izvaja na način, ki zagotavlja, da podprte prednostne naloge in ukrepi ustrezajo spreminjajočim se potrebam in upoštevajo razvoj znanosti, tehnologije, inovacij, trgov in družbe, kadar inovacije obsegajo poslovne, organizacijske in družbene vidike.

Člen 15 Enakost spolov

Obzorje 2020 zagotavlja učinkovito spodbujanje enakosti spolov in razsežnost spola v vsebinah raziskav in inovacij.

Člen 16 Etična načela

1. Vse dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki se izvajajo v okviru Obzorja 2020, so v skladu z etičnimi načeli ter zadevno nacionalno in mednarodno zakonodajo ter zakonodajo Unije, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in njenimi dopolnilnimi protokoli.

Posebna pozornost se nameni načelu sorazmernosti, pravici do zasebnosti, pravici do varstva osebnih podatkov, pravici do telesne in duševne integritete osebe, pravici do nediskriminacije in potrebi po zagotavljanju visoke stopnje zaščite zdravja ljudi.

2. Dejavnosti na področju raziskovanja in inovacij, ki se izvajajo v okviru Obzorja 2020, so izključno osredotočene na uporabo v civilne namene.

3. Naslednja področja raziskovanja se ne financirajo:

(a) raziskovalne dejavnosti s ciljem kloniranja človeka za reproduktivne namene;

(b) raziskovalne dejavnosti z namenom spreminjanja genske dediščine človeka, s katerimi bi takšne spremembe lahko postale dedne;

(c) raziskovalne dejavnosti z namenom ustvarjanja človeških zarodkov izključno za raziskovalne namene ali za namen pridobivanja izvornih celic, vključno s prenosom jedra somatske celice.

4. Raziskave človeških izvornih celic, tako odraslih kot zarodkov, se lahko financirajo, odvisno od vsebine znanstvenega predloga in pravnega okvira zadevnih držav članic. Za raziskovalne dejavnosti, ki so prepovedane v vseh državah članicah, se financiranje ne dodeli. Dejavnosti se ne dodeli financiranja v državi članici, v kateri je taka dejavnost prepovedana.

5. V okviru vmesnega pregleda iz člena 26(1) se lahko ob upoštevanju znanstvenih dognanj izvede pregled področij raziskovanj iz odstavka 3.

Člen 17 Dopolnjevanje z drugimi programi Unije

Obzorje 2020 se izvaja na način, ki dopolnjuje druge programe financiranja Unije, vključno s strukturnimi skladi.

ODDELEK II POSEBNA PODROČJA UKREPANJA

Člen 18 Mala in srednje velika podjetja

1. Posebno pozornost je treba nameniti zagotavljanju ustrezne udeležbe malih in srednje velikih podjetij (MSP) v Obzorju 2020 in ustreznega učinka inovacij nanje. V okviru dogovorov o ocenjevanju in spremljanju se izvedejo kvantitativne in kvalitativne ocene udeležbe MSP.

2. Posebni ukrepi se izvajajo v okviru posebnega cilja „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“ iz točke 1 dela II Priloge I in vsakega od posebnih ciljev v okviru prednostne naloge „Družbeni izzivi“ iz točk 1 do 6 dela III Priloge I. Ti posebni ukrepi so v obliki instrumenta, namenjenega MSP, ki je namenjen vsem vrstam MSP z inovacijskim potencialom in se izvaja na dosleden način ter je prilagojen potrebam MSP, kakor je določeno v okviru posebnega cilja „Inovacije v MSP“ v točki 3.3(a) dela II Priloge I.

3. Celostni pristop iz odstavkov 1 in 2 naj bi prinesel približno 15 % skupnega združenega proračuna za posebni cilj „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“ in prednostno nalogo „Družbeni izzivi“, namenjenega MSP.

Člen 19 Javno-zasebna partnerstva

1. Obzorje 2020 se lahko izvaja preko javno-zasebnih partnerstev, pri katerih se vsi zadevni partnerji zavežejo, da bodo podpirali razvoj in izvajanje dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki so strateško pomembne za konkurenčnost EU in vodilni položaj v industriji, oziroma obravnavali posebne družbene izzive

2. Sodelovanje Unije v teh partnerstvih je lahko v eni izmed naslednjih oblik:

(a) finančni prispevki Unije za skupna podjetja, ustanovljena na podlagi člena 187 PDEU v okviru Sklepa o Sedmem okvirnem programu 1982/2006/ES na podlagi spremembe njihovih temeljnih aktov; za nova javno-zasebna partnerstva, vzpostavljena na podlagi člena 187 PDEU; za druge organe za financiranje iz člena [55(1)(b)(v) ali (vii)] Uredbe (EU) št. XX/2012 [nova finančna uredba]. Ta oblika partnerstva se izvaja samo v primerih, v katerih področje uporabe ciljev in obseg vključenih sredstev upravičita njeno uporabo;

(b) sklepanje pogodbenih sporazumov med partnerji iz odstavka 1, ki določa cilje partnerstva, zadevne obveznosti partnerjev, ključne kazalnike uspešnosti in rezultate, ki jih je treba doseči, vključno z opredelitvijo dejavnosti na področju raziskav in inovacij, pri katerih je potrebna podpora Obzorja 2020.

3. Javno-zasebna partnerstva so opredeljena na odprt in pregleden način na podlagi vseh naslednjih meril:

(a) dodana vrednost ukrepa na ravni Unije;

(b) obseg učinka na konkurenčnost na področju industrije, trajnostno rast in družbeno-ekonomska vprašanja;

(d) obseg vključenih sredstev in zmožnost ustvarjanja dodatnih naložb v raziskave in inovacije;

(e) jasno opredeljene vloge vsakega partnerja in dogovorjeni ključni kazalniki uspešnosti v izbranem obdobju.

Člen 20 Javno-zasebna partnerstva

1. Program Obzorje 2020 prispeva h krepitvi javno-javnih partnerstev v primerih, ko se ukrepi in programi na regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni izvajajo skupaj znotraj Unije.

Posebna pozornost se nameni pobudam za skupno načrtovanje programov med državami članicami.

2. Javno-javno partnerstvo je lahko podprto znotraj prednostnih nalog iz člena 5(2) ali med njimi, zlasti z:

(a) instrumentom ERA-NET, ki uporablja nepovratna finančna sredstva za podporo javno-javnega partnerstva pri njegovi pripravi, vzpostavitvi mrežnih struktur, izvajanju in usklajevanju skupnih dejavnosti ter dodatni pomoči za posamezne skupne razpise in nadnacionalne ukrepe;

(b) udeležbo Unije v programih, ki jih izvaja več držav članic v skladu s členom 185 PDEU.

Za namene točke (a) je dodatno financiranje odvisno od visoke stopnje predhodnih finančnih zavez subjektov, ki bodo sodelovali pri skupnih razpisih in ukrepih. Instrument ERA-NET lahko vključuje cilj, namenjen usklajevanju pravil in načinov za izvajanje skupnih razpisov in ukrepov. Lahko se uporabi tudi za pripravo pobude v skladu s členom 185 PDEU.

Za namene točke (b) se lahko takšne pobude predlagajo samo v primerih, ko obstajata potreba po posebni izvedbeni strukturi in visoka stopnja zaveze sodelujočih držav k vključevanju na znanstveni, upravni in finančni ravni. Poleg tega so predlogi za pobude iz točke (b) opredeljeni na podlagi vseh naslednjih meril:

(a) jasna opredelitev cilja, za katerega si je treba prizadevati, in njegov pomen za cilje Obzorja 2020 in širše cilje politike Unije;

(b) jasna finančna zaveza sodelujočih držav, vključno s predhodnimi zavezami glede združevanja nacionalnih in/ali regionalnih naložb za nadnacionalne raziskave in inovacije;

(d) kritična masa ob upoštevanju obsega in števila vključenih programov ter podobnost dejavnosti in delež ustreznih raziskav, ki jih zajemajo; ter

(e) učinkovitost člena 185 PDEU kot najprimernejšega sredstva za doseganje ciljev.

Člen 21 Mednarodno sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami

1. Subjekti s sedežem v tretjih državah in mednarodne organizacije so upravičeni do udeležbe v neposrednih ukrepih Obzorja 2020 pod pogoji iz Uredbe (EU) št. XX/XX [Pravila za udeležbo]. Mednarodno sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami se spodbuja po celotnem Obzorju 2020 in znotraj njega, zlasti z namenom, da bi dosegli naslednje cilje:

(a) krepitev odličnosti in privlačnosti Unije na področju raziskav in inovacij ter njene konkurenčnosti na področju gospodarstva in industrije;

(b) učinkovito spoprijemanje z globalnimi družbenimi izzivi; in

2. Usmerjeni ukrepi, namenjeni spodbujanju sodelovanja z določenimi tretjimi državami ali skupinami tretjih držav, se izvajajo na podlagi skupnega interesa in vzajemne koristi, pri čemer se upoštevajo njihove znanstvene in tehnološke zmogljivosti in tržne priložnosti ter pričakovan učinek.

Spodbujati je treba vzajemni dostop do programov tretjih držav. Da bi bil učinek kar največji, se spodbujajo usklajevanje in sinergije s pobudami držav članic in pridruženih držav.

Prednostne naloge na področju sodelovanja upoštevajo razvoj politik Unije in priložnosti za sodelovanje s tretjimi državami ter možne vrzeli v sistemih tretjih držav za upravljanje intelektualne lastnine.

3. Poleg tega se v okviru Obzorja 2020 in njegovega posebnega cilja „Vključujoče, inovativne in varne družbe“ iz točke 6.3.2(d) dela III Priloge I izvajajo horizontalne in medsektorske dejavnosti za spodbujanje strateškega razvoja mednarodnega sodelovanja.

Člen 22 Informiranje, sporočanje in razširjanje

Evropska komisija izvaja dejavnosti informiranja in sporočanja v zvezi z Obzorjem 2020, vključno z ukrepi sporočanja v zvezi s podprtimi projekti in ukrepi. Proračun, dodeljen sporočanju v skladu z Obzorjem 2020, mora prispevati tudi h kritju sporočanja političnih prednostnih nalog Unije znotraj institucij v obsegu njihove povezanosti s splošnim ciljem te uredbe.

Dejavnosti posredovanja informacij ter izvajanja ukrepov sporočanja so sestavna naloga vseh ukrepov, ki jih podpira Obzorje 2020.

Poleg tega se podpre naslednje posebne ukrepe:

(a) pobude, katerih cilj je širjenje ozaveščenosti in olajšanje dostopa financiranja v okviru Obzorja 2020, zlasti za tiste regije ali vrste udeležencev, ki niso zadostno zastopane;

(b) namenska pomoč projektom in konzorcijem, da se jim zagotovi dostop do strokovnega znanja, potrebnega za optimalno sporočanje in razširjanje rezultatov;

(c) dejavnosti za združevanje rezultatov širokega spektra projektov, vključno s tistimi, ki se lahko financirajo iz drugih virov, da se ustvarijo uporabnikom prijazne podatkovne zbirke in poročila, ki povzemajo ključne ugotovitve;

(d) razširjanje spoznanj načrtovalcem politike, vključno z organi za standardizacijo, da bi zadevnim organom na mednarodni, nacionalni in regionalni ravni ter ravni Unije olajšali uporabo za politiko pomembnih rezultatov;

(e) pobude za spodbujanje dialoga in razprav z javnostjo o vprašanjih s področja znanosti, tehnologije in inovacij ter uporaba družbenih medijev in drugih inovativnih tehnologij in metodologij;

POGLAVJE III NADZOR

Člen 23 Nadzor in revizija

1. Nadzorni sistem, vzpostavljen za izvajanje tega sklepa, je oblikovan tako, da zagotavlja razumno zagotovilo o doseganju ustreznega obvladovanja tveganj v zvezi z učinkovitostjo in uspešnostjo aktivnosti ter zakonitostjo in pravilnostjo transakcij, ob upoštevanju večletne narave programov in narave zadevnih plačil.

2. Nadzorni sistem zagotovi ustrezno ravnovesje med zaupanjem in nadzorom ob upoštevanju upravnih in drugih stroškov nadzora na vseh ravneh, da se lahko izpolnijo cilji Obzorja 2020 ter privabijo najodličnejši raziskovalci in najinovativnejša podjetja.

3. Kot del nadzornega sistema revizijska strategija glede odhodkov v posrednih ukrepih v okviru Obzorja 2020 temelji na finančni reviziji reprezentativnega vzorca odhodkov v celotnem okvirnem programu. Ta reprezentativni vzorec se dopolni z izborom, ki temelji na oceni tveganj, povezanih z odhodki.

Revizije odhodkov v posrednih ukrepih v okviru Obzorja 2020 se izvajajo dosledno in v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter omejevanjem bremena revizije za udeležence.

Člen 24 Zaščita finančnih interesov Unije

1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, financiranih na podlagi te uredbe, zaščitijo finančni interesi Unije s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, in, če so ugotovljene nepravilnosti, z izvajanjem učinkovitih pregledov in izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter, kadar je primerno, z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

2. Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pristojni za revizijo na podlagi dokumentov in pregledov in preveritvenih obiskov na kraju samem pri vseh upravičencih do subvencij, izvajalcih in podizvajalcih ter drugih tretjih straneh, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi Obzorja 2020.

Brez poseganja v odstavek 3 lahko Komisija izvede revizijo do štiri leta po zadnjem plačilu.

3. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko izvaja preglede na kraju samem in inšpekcije gospodarskih subjektov, ki so neposredno ali posredno povezani s financiranjem v skladu s postopki, določenimi v Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96[20], z namenom ugotavljanja, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejanj v škodo finančnim interesom Evropske unije v zvezi s sporazumom ali sklepom o dodelitvi sredstev ali pogodbo o financiranju Unije.

4. Ne glede na odstavke 1, 2 in 3 sporazumi s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, sporazumi in sklepi o dodelitvi sredstev ter pogodbe, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, izrecno pooblaščajo Komisijo, Računsko sodišče in urad OLAF za izvajanje takih revizij, pregledov na kraju samem in inšpekcij.

POGLAVJE IV SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE

Člen 25 Spremljanje

1. Komisija letno spremlja izvajanje Obzorja 2020, njegovega posebnega programa in dejavnosti Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo. To vključuje informacije glede medsektorskih tem, kot sta trajnost in podnebne spremembe, vključno z informacijami o višini odhodkov, povezanih s podnebnimi vprašanji.

2. Komisija poroča o rezultatih tega spremljanja in jih razširja.

Člen 26 Ocenjevanje

1. Ocene se izvedejo pravočasno, da se lahko uporabijo pri postopku odločanja.

(a) Najpozneje konec leta 2017 Komisija izvede, s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, ponovni pregled Evropskega instituta za inovacije in tehnologijo. Druga dodelitev sredstev Evropskemu inštituti za inovacije in tehnologijo, kakor je opredeljena v členu 6(3), se sprosti na podlagi tega ponovnega pregleda. Ponovni pregled oceni napredek Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo glede na vse naslednje:

(i) stopnjo porabe prve dodelitve sredstev, opredeljene v členu 6(3), pri čemer se razlikuje med zneskom denarja, uporabljenega za razvoj prvega vala KIC, in učinkom semenskega kapitala za drugo fazo, ter sposobnostjo Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, da privabi sredstva partnerjev iz skupnosti znanja in inovacij in iz zasebnega sektorja, kot je opredeljeno v Uredbi XX/2012 [revidirana Uredba EIT];

(ii) dogovorjen časovni okvir za vzpostavitev tretjega vala skupnosti znanja in inovacij ter načrtovane finančne potrebe obstoječih v skladu z njihovim posebnim razvojem; in

(iii) prispevek Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo ter skupnosti znanja in inovacij k prednostni nalogi o družbenih izzivih in k posebnemu cilju o „vodilnem položaju v omogočitvenih in industrijskih tehnologijah“ programa Obzorje 2020.

(b) Najkasneje konec leta 2017 in ob upoštevanju naknadne ocene sedmega okvirnega programa, ki se bo zaključil konec leta 2015, ter ponovnega pregleda Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, Komisija s pomočjo neodvisnih strokovnjakov izvede vmesno oceno Obzorja 2020, njegovega posebnega programa, vključno z Evropskim raziskovalnim svetom, in dejavnosti Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo glede dosežkov (na ravni rezultatov in napredka proti učinkom) ciljev Obzorja 2020 in nadaljnjega pomena vseh ukrepov, učinkovitosti in rabe sredstev, področij, na katerih je možna dodatna poenostavitev, in dodane vrednosti Unije. Ocena upošteva tudi vidike, ki so povezani z dostopom do možnosti financiranja za vse udeležence v vseh regijah, za MSP in za spodbujanje zastopanosti obeh spolov. Ocena upošteva tudi prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter rezultate glede dolgoročnega učinka predhodnih ukrepov.

(c) Najkasneje konec leta 2023 Komisija s pomočjo neodvisnih strokovnjakov izvede naknadno oceno Obzorja 2020, njenega posebnega programa in dejavnosti Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo. Ta ocena obsega utemeljitev, izvajanje in dosežke ter dolgoročnejše učinke in trajnost ukrepov, na podlagi katerih bo oblikovan sklep glede morebitne prenove, spremembe ali prekinitve izvajanja poznejšega ukrepa.

2. Kazalniki uspešnosti za splošne cilje in Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo, določeni v uvodu Priloge I te uredbe, in za posebne cilje, kakor so določeni v posebnem programu, vključno z zadevnimi osnovnimi načrti, zagotavljajo najmanjšo podlago za ocenjevanje obsega, v katerem so bili doseženi cilji Obzorja 2020.

3. Države članice Komisiji predložijo potrebne podatke in informacije, ki bodo omogočili spremljanje in ocenjevanje zadevnih ukrepov.

4. Komisija zaključke teh ocen Obzorja 2020 skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

NASLOV III

KONČNE DOLOČBE

Člen 27 Razveljavitev in prehodni ukrepi

1. Sklep 1982/2006/ES se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2014.

2. Vendar bo ukrepe na podlagi Sklepa 1982/2006/ES in finančne obveznosti, povezane s temi ukrepi, še naprej urejal navedeni sklep do zaključka ukrepov.

3. Finančna dodelitev iz člena 6 lahko obsega tudi stroške tehnične in upravne pomoči, potrebne za zagotavljanje prehoda med tem programom in ukrepi, sprejetimi na podlagi Sklepa 1982/2006/ES.

Člen 28

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I Splošne smernice posebnih ciljev in dejavnosti

Splošni cilj Obzorja 2020 je vzpostavitev na znanju in inovacijah temelječega gospodarstva po vsej Uniji, obenem pa prispevati k trajnostnemu razvoju. Podprl bo izvajanje strategije Evropa 2020 in druge politike Unije, kot tudi uresničitev in delovanje evropskega raziskovalnega prostora.

Kazalniki uspešnosti za ocenjevanje napredka glede tega splošnega cilja sta:

– - cilj strategije Evropa 2020 na področju raziskav in razvoja (3 % BDP),

– osnovni kazalnik strategije Evropa 2020 za inovacije.

Splošni cilj se uresničuje s tremi različnimi prednostnimi nalogami, ki se medsebojno dopolnjujejo, vsaka pa obsega sklop posebnih ciljev. Izvajale se bodo na celosten način, da pospešijo sodelovanje med različnimi dejavnostmi, se izognejo podvajanju prizadevanj in krepijo njihov skupni učinek.

Skupno raziskovalno središče prispeva k splošnemu cilju in prednostnim nalogam Obzorja 2020 s posebnim ciljem zagotavljanja k uporabnikom usmerjene znanstvene in tehnične podpore politikam Unije.

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) prispeva k splošnemu cilju in prednostnim nalogam Obzorja 2020 s posebnim ciljem, namenjenim povezovanju trikotnika znanja, tj. raziskav, inovacij in izobraževanja. Kazalniki za ocenjevanje uspešnosti EIT so:

– organizacije univerz, podjetij in raziskav, vključene v skupnosti znanja in inovacij;

– sodelovanje v trikotniku znanj, ki vodi v razvoj inovativnih proizvodov in postopkov.

Ta priloga določa splošne smernice teh posebnih ciljev in dejavnosti iz členov 5(2), (3) in (4).

Del I. Prednostna naloga „Odlična znanost“

Ta del je namenjen krepitvi in povečanju odličnosti znanstvene baze Unije ter konsolidaciji evropskega raziskovalnega prostora, zaradi česar bo sistem Unije na področju raziskav in inovacij bolj konkurenčen na svetovni ravni. Obsega štiri posebne cilje:

(a) Evropski raziskovalni svet (ERC) zagotavlja privlačno in prožno financiranje, ki bo na podlagi konkurence na ravni Unije posameznim nadarjenim in ustvarjalnim raziskovalcem omogočilo, da si prizadevajo za najboljše možnosti na področju znanosti.

(b) Prihodnje in nastajajoče tehnologije bodo podpirale skupno raziskovanje, s čimer se bo povečala zmogljivost Evrope na področju naprednih inovacij, ki spreminjajo ustaljene paradigme. Spodbujale bodo znanstveno sodelovanje med področji glede novih zamisli z visokim tveganjem in pospeševale razvoj najbolj obetavnih novih področij znanosti in tehnologije ter strukturiranje ustreznih čeznacionalnih skupnosti v vsej Uniji.

(c) Ukrepi Marie Curie bodo zagotovili odlično in inovativno usposabljanje na področju raziskav, privlačne poklicne možnosti in možnosti za izmenjavo znanja s pomočjo čezmejne in medsektorske mobilnosti raziskovalcev, da bodo kar najbolje pripravljeni na spoprijemanje s sedanjimi in prihodnjimi izzivi.

(d) Raziskovalna infrastruktura bo razvila evropsko raziskovalno infrastrukturo za leto 2020 in naprej, spodbujala njihov inovacijski potencial in človeški kapital ter te dejavnosti dopolnjevala s povezano politiko Unije in mednarodnim sodelovanjem.

Za vse posebne cilje se je izkazalo, da imajo visoko dodano vrednost Unije. Skupaj sestavljajo močan in uravnovešen sklop dejavnosti, ki so skupaj z dejavnostmi na nacionalni in regionalni ravni usmerjene v obširne potrebe Evrope glede napredne znanosti in tehnologije. Njihova združitev v en sam program jim bo omogočila, da delujejo bolj skladno, na racionaliziran, poenostavljen in bolj osredotočen način, obenem pa vzdržujejo povezanost, ki je bistvenega pomena za ohranjanje njihove učinkovitosti.

Dejavnosti so same po sebi usmerjene v prihodnost, dolgoročno krepijo znanje in spretnosti, se osredotočajo na naslednjo generacijo znanosti, tehnologije, raziskovalcev in inovacij ter zagotavljajo podporo novim nadarjenim ljudem iz vse Unije in pridruženih držav, pa tudi iz vsega sveta. Glede na dogovore glede financiranja, ki temeljijo na znanosti in se večinoma izvajajo od „spodaj navzgor“ ter na pobudo raziskovalcev, bo imela evropska znanstvena skupnost veliko vlogo pri določanju raziskovalnih področij v okviru tega programa.

Del II. Prednostna naloga „Vodilni položaj v industriji“

Ta del je namenjen pospeševanju razvoja tehnologij in inovacij, ki bodo podprla podjetja prihodnosti in pomagala inovativnim MSP, da postanejo vodilna podjetja na svetovni ravni. Obsega tri posebne cilje:

(a) Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij namensko podpira raziskave, razvoj in predstavitev na področju IKT, nanotehnologije, naprednih materialov, biotehnologije, sodobne proizvodnje in predelave ter vesolja. Poudarek bo na sodelovanju in konvergenci med različnimi tehnologijami in znotraj njih.

(b) Dostop do tveganega kapitala je namenjen odpravi pomanjkanja dolžniškega in lastniškega financiranja za raziskave in razvoj, inovativna podjetja ter projekte v vseh fazah razvoja. Skupaj s kapitalskim instrumentom programa za konkurenčnost podjetij in MSP podpira razvoj tveganega kapitala na ravni Unije.

(c) Inovacije v MSP so namenjene za podporo vseh oblik inovacij v MSP in usmerjene v tista MSP, ki imajo možnost razvoja in internacionalizacije na enotnem trgu in onkraj njega.

Dejavnosti bodo sledile pristopu na poslovnih temeljih. Proračuna za posebna cilja „Dostop do tveganega kapitala“ in „Inovacije v MSP“ bosta sledila logiki od spodaj navzgor, ki temelji na povpraševanju, pri čemer prednostne naloge ne bodo vnaprej določene. Te bodo dopolnjene z uporabo finančnih instrumentov in namenskega instrumenta za MSP v okviru dela „Družbeni izzivi“ in posebnega cilja „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“, ki bo upoštevala logiko na podlagi politik.

Obzorje 2020 bo izvajalo celosten pristop k udeležbi MSP, ki bi lahko prinesel približno 15 % skupnega združenega proračuna za vse posebne cilje glede družbenih izzivov in posebnega cilja „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“, namenjenega MSP.

Posebni cilj „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“ upošteva pristop na podlagi tehnologije, kar bo pripomoglo k razvoju omogočitvenih tehnologij, ki se lahko uporabijo na več področjih ter v več industrijah in storitvah. Uporaba teh tehnologij za reševanje družbenih izzivov bo podprta skupaj z družbenimi izzivi.

Del III. Prednostna naloga „Družbeni izzivi“

Ta del se neposredno odziva na prednostne naloge politike in družbene izzive, ki so opredeljeni v strategiji Evropa 2020 in namenjeni spodbujanju kritične mase prizadevanj na področju raziskav in inovacij, potrebnih za uresničitev ciljev politike Unije. Financiranje je osredotočeno na naslednje posebne cilje:

(a) zdravje, demografske spremembe in dobro počutje;

(b) zanesljiva preskrba s hrano, trajnostno kmetijstvo, morske in pomorske raziskave in biogospodarstvo;

(d) pametni, zeleni in integrirani prevoz;

(e) podnebni ukrepi, učinkovita raba virov in surovine;

(f) vključujoče, inovativne in varne družbe.

Vse te dejavnosti izvajajo pristop, usmerjen na spopadanje z izzivi, pri čemer bodo osredotočene na prednostne naloge politike, ne da bi bila vnaprej natančno določena izbira tehnologij ali rešitev, ki bi jih bilo treba razviti. Poudarek je na združevanju kritične mase virov in znanja z različnih področij, tehnologij in znanstvenih panog z namenom obravnavanja izzivov. Te dejavnosti obsegajo celoten cikel od raziskav do trga, pri čemer dajejo nov poudarek na dejavnosti, povezane z inovacijami, kot so poskusno izvajanje, predstavitev, preskusne naprave, podpora javnega naročanja, oblikovanje, inovacije, usmerjene na končnega uporabnika, socialne inovacije in tržno uveljavljanje inovacij.

Družbene in humanistične znanosti so sestavni del dejavnosti, namenjenih obravnavanju vseh teh izzivov. Poleg tega je razvoj teh področij podprt v okviru posebnega cilja „Vključujoče, inovativne in varne družbe“. Podpora bo usmerjena tudi v zagotavljanje konkretne podlage za oblikovanje politike na mednarodni, nacionalni in regionalni ravni ter ravni Unije. Glede na globalno naravo številnih izzivov je strateško sodelovanje s tretjimi državami sestavni del vsakega izziva. Poleg tega je medsektorska podpora mednarodnega sodelovanja zagotovljena v okviru posebnega cilja „Vključujoče, inovativne in varne družbe“.

Posebni cilj „Vključujoče, inovativne in varne družbe“ obsega tudi dejavnost „zmanjšanje razkoraka med raziskavami in inovacijami“ s posebnimi ukrepi za spodbujanje odličnosti v manj razvitih regijah Unije.

Dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča so sestavni del Obzorja 2020 z namenom, da zagotovijo stabilno podporo politikam Unije, ki temelji na dokazih. To temelji na potrebah uporabnikov in je dopolnjeno z dejavnostmi, usmerjenimi v prihodnost.

EIT ima pomembno vlogo, saj bo združeval odlične raziskave, izobraževanje in inovacije ter tako povezoval trikotnik znanja. EIT to izvaja v glavnem s skupnostjo znanja in inovacij. Poleg tega zagotavlja, da izmenjava izkušenj z usmerjenimi ukrepi za razširjanje in izmenjavo znanja presega skupnosti znanja in inovacij ter tako spodbuja hitrejše uveljavljanje inovacijskih modelov po vsej Uniji.

DEL I ODLIČNA ZNANOST

1. Evropski raziskovalni svet (ERC)

1.1 Posebni cilj

Posebni cilj je krepitev odličnosti, dinamičnosti in ustvarjalnosti evropskega raziskovanja.

Evropa si je zastavila cilj, da se preusmeri na nov gospodarski model na podlagi pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Za takšno preoblikovanje bo potrebno več kot samo dodatne izboljšave sedanjih tehnologij. Potrebna bo precej boljša znanstveno podprta inovacijska zmogljivost, ki jo bo spodbujalo radikalno novo znanje in bo omogočila Evropi, da prevzame vodilno vlogo pri ustvarjanju spremenjenih tehnoloških paradigem, ki bodo ključna gonilna sila rasti produktivnosti, konkurenčnosti, bogastva in družbenega napredka v prihodnosti. Takšne spremembe paradigem so v preteklosti običajno izvirale iz znanstvene baze javnega sektorja, preden so ustvarile podlago za oblikovanje popolnoma novih industrijskih panog in sektorjev.

Vodilne inovacije na svetovni ravni so tesno povezane z odlično znanostjo. Nekoč je bila Evropa nesporno vodilna, vendar je v tekmi za razvoj najboljše vrhunske znanosti zaostala in v velikem tehnološkem povojnem napredku zavzela stransko vlogo, tj. za Združenimi državami Amerike. Čeprav Unija še vedno objavi največ znanstvenih razprav na svetu, Združene države Amerike objavijo dvakrat več najvplivnejših znanstvenih razprav (zgornji 1 % po številu sklicevanj). Podobno mednarodna razvrstitev univerz kaže, da na najvišjih mestih prevladujejo univerze v ZDA. Poleg tega pa 70 % dobitnikov Nobelove nagrade živi v ZDA.

Del izziva predstavlja dejstvo, da Evropa in Združene države Amerike sicer vlagata podobne zneske v znanstveno bazo svojega javnega sektorja, vendar ima Unija v javnem sektorju skoraj trikrat več raziskovalcev, zaradi česar so naložbe na raziskovalca znatno nižje. Poleg tega so ZDA pri dodeljevanju sredstev vodilnim raziskovalcem bolj selektivne. To pojasni, zakaj so raziskovalci javnega sektorja Unije v poprečju manj produktivni in imajo vsi skupaj manjši znanstveni učinek kot njihovi precej manj številni kolegi v ZDA.

Drugi pomembni del izziva je ta, da javni sektor v številnih evropskih državah najboljšim raziskovalcem še vedno ne nudi dovolj privlačnih pogojev. Nadarjeni raziskovalci šele po več letih postanejo samostojni in neodvisni znanstveniki. Zaradi tega prihaja do precejšnjega tratenja raziskovalnega potenciala Evrope, saj se zavlačuje prihod raziskovalcev naslednje generacije, ki prinašajo nove zamisli in energijo, odlične raziskovalce, ki so na začetku poklicne poti, pa spodbuja, da napredovanje iščejo drugod.

Poleg tega ti dejavniki prispevajo k temu, da je Evropa v svetovni konkurenci glede nadarjenih znanstvenikov precej nezanimiva. Zmožnost sistema ZDA, da ponudi več sredstev na raziskovalca in boljše poklicne možnosti, pojasni, zakaj še vedno privabi najboljše raziskovalce z vsega sveta, vključno z nekaj deset tisoč raziskovalci iz Unije.

1.2 Utemeljitev in dodana vrednost Unije

Evropski raziskovalni svet (ERC) je bil ustanovljen, da bi s financiranjem posameznih skupin na podlagi vseevropske konkurence najboljšim evropskim raziskovalcem, tako moškim kot ženskam, zagotovil sredstva, ki jih potrebujejo za večjo konkurenčnost na svetovni ravni. Deluje samostojno: neodvisni znanstveni svet, sestavljen iz najboljših in najbolj strokovno usposobljenih znanstvenikov, inženirjev in učenjakov, pripravi splošno znanstveno strategijo in ima popolno odgovornost pri sprejemanju odločitev o vrsti raziskav, ki se bodo financirale. To so temeljne značilnosti Evropskega raziskovalnega sveta, ki zagotavljajo učinkovitost njegovega znanstvenega programa, kakovost njegovih dejavnosti in postopka za strokovno ocenjevanje ter njegovo verodostojnost v znanstveni skupnosti.

S svojim vseevropskim konkurenčnim delovanjem Evropski raziskovalni svet črpa iz večjega števila strokovnjakov in zamisli kot katera koli nacionalna shema. Najboljši raziskovalci in najboljše zamisli tekmujejo drug z drugim. Kandidati vedo, da se morajo izkazati, saj je nagrada prožno financiranje pod enakimi konkurenčnimi pogoji, ne glede na lokalna ozka grla ali razpoložljivost nacionalnih sredstev.

Od pionirskih raziskav, ki jih financira Evropski raziskovalni svet, se zato pričakuje, da bodo imele precejšen neposreden učinek v obliki napredka na področjih znanosti in omogočile ustvarjanje novih in pogosto nepričakovanih znanstvenih in tehnoloških rezultatov ter novih področij za raziskave, zaradi česar se lahko na koncu pojavijo radikalne nove zamisli, ki bodo spodbujale inovacije in iznajdljivost podjetij ter se učinkovito spoprijemale z družbenimi izzivi. Združitev odličnih posameznih znanstvenikov in inovativnih zamisli podpira vsako fazo v inovacijski verigi.

Evropski raziskovalni svet ima znaten strukturni vpliv z ustvarjanjem močne spodbude za povečanje kakovosti evropskega raziskovalnega sistema kot celote, ki presega raziskovalce in projekte, ki jih ERC financira neposredno. Projekti in raziskovalci, ki jih financira Evropski raziskovalni svet, določajo jasen in navdihujoč cilj za pionirske raziskave v Evropi, izboljšujejo njeno podobo in vplivajo na večjo privlačnost Evrope za najboljše raziskovalce na svetovni ravni. Prestiž gostovanja dobitnikov subvencij Evropskega raziskovalnega centra in „pečat odličnosti“, ki ga spremlja, zaostruje konkurenco med univerzami EU in drugimi raziskovalnimi organizacijami, ki se trudijo, da bi vrhunskim raziskovalcem ponudile čim bolj privlačne pogoje. Zmožnost nacionalnih sistemov in posameznih raziskovalnih institucij, da privabijo in gostujejo uspešne dobitnike subvencij Evropskega raziskovalnega centra, določa standard, s pomočjo katerega lahko ocenijo svoje relativne prednosti in slabosti ter ustrezno preoblikujejo svoje politike in prakse. Financiranje Evropskega raziskovalnega sveta zato dopolnjuje prizadevanja, ki potekajo na ravni Unije ter nacionalni in regionalni ravni na področju preoblikovanja, krepitve zmogljivosti ter polne uporabe potenciala in privlačnosti evropskega raziskovalnega sistema.

1.3 Splošne smernice dejavnosti

Temeljna dejavnost Evropskega raziskovalnega sveta je zagotavljanje privlačnega dolgoročnega financiranja, ki podpira odlične raziskovalce in njihove raziskovalne skupine pri izvajanju pionirskih raziskav z velikimi koristmi/velikim tveganjem.

Sredstva Evropskega raziskovalnega sveta se dodeli v skladu z naslednjimi uveljavljenimi načeli. Znanstvena odličnost je edino merilo, na podlagi katerega se dodelijo subvencije Evropskega raziskovalnega sveta. Evropski raziskovalni svet deluje po načelu „od spodaj navzgor“ brez vnaprej določenih prednostnih nalog. Subvencije Evropskega raziskovalnega sveta so odprte za posamezne skupine raziskovalcev, ki delajo v Evropi in katerih starost in državljanstvo nista pomembna. Evropski raziskovalni svet bo usmerjen v spodbujanje zdrave konkurence po vsej Evropi.

Evropski raziskovalni svet daje prednost zlasti pomoči odličnim mladim raziskovalcem, da bi jim v kritični fazi, ko ustanavljajo ali krepijo svojo samostojno raziskovalno skupino ali program, zagotovil ustrezno podporo za prehod v samostojnost.

Evropski raziskovalni svet po potrebi podpira tudi nove načine dela v znanstvenih krogih, pri katerih obstaja možnost, da bodo ustvarili prelomne rezultate, in spodbuja raziskovanje tržnega in družbenega inovacijskega potenciala raziskave, ki jo financira.

Zato je cilj Evropskega raziskovalnega sveta do leta 2020 dokazati, da: Najboljši raziskovalci sodelujejo pri natečajih Evropskega raziskovalnega sveta; da je financiranje Evropskega raziskovalnega sveta neposredno pripomoglo k znanstvenim publikacijam najvišje kakovosti ter k trženju in izkoriščanju inovativnih tehnologij in zamisli; in da je Evropski raziskovalni svet znatno pripomogel k temu, da je Evropa postala bolj privlačna za najboljše znanstvenike na svetu. Zlasti je Evropski raziskovalni svet usmerjen v merljivo povečanje deleža Unije med 1 % največkrat citiranih objav na svetu. Poleg tega je usmerjen v znatno povečanje števila odličnih raziskovalcev, ki prihajajo iz držav zunaj Evrope in jih financira, ter posebno izboljšanje institucionalnih praks in nacionalnih politik za podporo vrhunskih raziskovalcev.

Znanstveni svet Evropskega raziskovalnega sveta nenehno spremlja aktivnosti Evropskega raziskovalnega sveta in preučuje, kako bi lahko najbolje dosegel svoje cilje s shemami za subvencije, ki poudarjajo jasnost, stabilnost in preprostost, tako za kandidate kot pri izvajanju in upravljanju subvencij ter se, po potrebi, odzval na nove potrebe. Prizadeva si, da ohrani in še izboljša sistem strokovnega ocenjevanja Evropskega raziskovalnega sveta, ki je na svetovni ravni, predloge pa obravnava na pregleden, pošten in nepristranski način, tako da lahko opredeli prelomno znanstveno odličnost in nadarjenost ne glede na spol, nacionalnost ali starost raziskovalca. Evropski raziskovalni svet še naprej izvaja lastne strateške raziskave, da se pripravi za svoje dejavnosti in jih podpre, ohranja tesne stike z znanstveno skupnostjo in drugimi zainteresiranimi stranmi ter si prizadeva, da njegove dejavnosti dopolnjujejo raziskovalne pobude na drugih ravneh.

2. Prihodnje in nastajajoče tehnologije

2.1. Posebni cilj

Posebni cilj je spodbujanje radikalnih novih tehnologij z raziskovanjem novih zamisli z visokim tveganjem, ki temeljijo na znanstveni podlagi. Namen je opredeliti in uresničiti priložnosti, ki imajo dolgoročne koristi za državljane, gospodarstvo in družbo, z zagotavljanjem prožne podpore ciljno usmerjenega in interdisciplinarnega skupnega raziskovanja v različnih obsegih in sprejetjem inovativnih raziskovalnih praks.

Prihodnje in nastajajoče tehnologije spodbujajo raziskave, ki presegajo znane, uveljavljene in splošno sprejete prakse, ter novo in prodorno razmišljanje, da bi odprle možnosti za zmogljive nove tehnologije, ki se lahko razvijejo v vodilne tehnološke in intelektualne paradigme za naslednja desetletja. Prihodnje in nastajajoče tehnologije spodbujajo prizadevanja za izkoriščanje raziskovalnih priložnosti v majhnem obsegu na vseh področjih raziskovanja, vključno z novimi temami ter velikimi znanstvenimi in tehnološkimi izzivi, pri katerih je potrebno povezovanje in sodelovanje programov v vsej Evropi in zunaj nje. Ta pristop temelji na odličnosti in zajema raziskovanje predkonkurenčnih zamisli za oblikovanje prihodnosti tehnologije, s čimer družbi omogoča, da ima korist od interdisciplinarnega sodelovanja na področju raziskav, ki je potrebno na ravni EU z ustvarjanjem povezave med znanstveno naravnanimi raziskavami in raziskavami, ki temeljijo na družbenih izzivih, ali s konkurenčnostjo industrije.

2.2. Utemeljitev in dodana vrednost Unije

Radikalne prodorne rešitve s transformativnim učinkom so vedno bolj odvisne od sodelovanja med področji znanosti in tehnologije (na primer informacijske in komunikacijske tehnologije, biologije, kemije, vede o materialih, znanosti zemeljskega sistema, nevro- in kognitivnih znanosti, družbene vede ali ekonomije) in z umetnostjo in humanistiko. Za to sta ob odličnosti na področju znanosti in tehnologij potrebna tudi nov odnos in sodelovanje med zelo različnimi akterji na področju raziskav.

Medtem ko se nekatere zamisli lahko razvijejo v majhnem obsegu, druge lahko predstavljajo tako velik izziv, da je za njihov razvoj potrebno obširno skupno prizadevanje, ki zahteva precej časa. To so spoznala vsa velika gospodarstva, zato se povečuje svetovna konkurenca za iskanje novih tehnoloških priložnosti in njihov razvoj na področju znanosti, ki lahko imajo precejšen učinek na inovacije in koristi za družbo. Da bi bile učinkovite, je treba te vrste dejavnosti hitro vzpostaviti v velikem obsegu z združevanjem po programih na evropski, nacionalni in regionalni ravni okoli skupnih ciljev, da bi se ustvarila kritična masa, spodbujale sinergije in zagotovili kar najboljši učinki vzvoda.

Prihodnje in nastajajoče tehnologije obravnavajo celoten spekter znanstveno podprtih inovacij: od zgodnjih raziskovanj nastajajočih in občutljivih zamisli v majhnem obsegu in od spodaj navzgor do oblikovanja novih raziskovalnih in inovacijskih skupnosti okoli transformativnih novih raziskovalnih področij; ter obsežne in združene raziskovalne pobude, ki temeljijo na raziskovalnem načrtu, katerega namen je doseči ambiciozne in prodorne cilje. Vsaka od teh treh ravni izvajanja ima svojo posebno vrednost, obenem pa se dopolnjujejo in so povezane. Na primer, raziskave v majhnem obsegu lahko odkrijejo potrebo po razvoju novih tem, kar lahko vodi v ukrepanje velikega obsega, ki temelji na načrtih. Obsegajo številne akterje na področju raziskav, vključno z mladimi raziskovalci in raziskovalno intenzivnimi MSP, in skupnosti zainteresiranih strani (civilne družbe, oblikovalce politike, industrijo in javne raziskovalce), ki so osredotočeni na raziskovalne načrte, medtem ko le-ti nastajajo, zorijo in se širijo.

2.3. Splošne smernice dejavnosti

Medtem ko je program prihodnjih in nastajajočih tehnologij prodoren, transformativen in nekonvencionalen, njegove dejavnosti sledijo različnim logikam – od popolnoma odprtih do različnih stopenj oblikovanja tem, skupnosti in financiranja.

Dejavnosti dajejo trdnejšo obliko različnim logikam ukrepanja v primernem obsegu, pri čemer opredeljujejo in izkoriščajo priložnosti za dolgoročno korist za državljane, gospodarstvo in družbo:

(a) s spodbujanjem novih zamisli („odprte prihodnje in nastajajoče tehnologije“) prihodnje in nastajajoče tehnologije podpirajo nastajajoče znanstveno in tehnološko raziskovanje, ki raziskuje nove temelje za radikalne nove prihodnje tehnologije s kljubovanjem veljavnim paradigmam in podajanjem na neznana področja. Izbirni postopek od spodaj navzgor, ki je odprt za vse raziskovalne zamisli, bo sestavil raznolik portfelj ciljno usmerjenih projektov. Ključnega pomena bo zgodnje odkrivanje obetavnih novih področij, razvojev in trendov ter privabljanje novih akterjev z velikim potencialom na področju raziskav in inovacij;

(b) s spodbujanjem novih tem in skupnosti („proaktivne prihodnje in nastajajoče tehnologije“) prihodnje in nastajajoče tehnologije obravnavajo številne obetavne predhodne raziskovalne teme, pri katerih obstaja možnost ustvarjanja kritične mase medsebojno povezanih projektov, ki skupaj tvorijo obširno in večstransko raziskovanje tem ter oblikujejo evropski sklad znanja;

(c) s prizadevanji za spoprijemanje z velikimi interdisciplinarnimi izzivi na področju znanosti in tehnologije („vodilne pobude prihodnjih in nastajajočih tehnologij“) prihodnje in nastajajoče tehnologije podpirajo ambiciozne, znanstveno podprte raziskave velikega obsega, ki so namenjene doseganju znanstvenega prodora. Takšne dejavnosti bodo imele korist od usklajenosti evropskih in nacionalnih programov. Znanstveni napredek bi moral zagotoviti močno in obsežno podlago za prihodnje tehnološke inovacije in gospodarsko uporabo na številnih področjih kot tudi nove koristi za družbo.

Da bi lahko kar najbolje obravnavali načrtovane cilje, je za vsako dejavnost opredeljena prava mešanica odprtosti in različna stopnja oblikovanja tem, skupnosti in financiranja.

3. Ukrepi Marie Curie

3.1. Posebni cilj

Posebni cilj je zagotoviti najboljši možni razvoj in dinamično uporabo intelektualnega kapitala EU, da bi ustvarili nove spretnosti in znanja ter inovacije ter tako v celoti uresničili njegov potencial v vseh sektorjih in regijah.

Dobro usposobljeni, dinamični in ustvarjalni raziskovalci so ključna sestavina za najboljšo znanost in najbolj produktivne inovacije, ki temeljijo na raziskavah.

Čeprav ima Evropa na področju raziskav in inovacij velik in raznolik nabor usposobljenih človeških virov, ga je treba nenehno dopolnjevati, izboljševati in prilagajati hitro rastočim potrebam trga dela. Danes samo 46 % teh človeških virov dela v poslovnem sektorju, kar je v primerjavi z glavnimi gospodarskimi konkurenti Evrope, npr. Kitajsko (69 %), Japonsko (73 %) in ZDA (80 %), precej nizek odstotek. Poleg tega demografski dejavniki kažejo, da bo v naslednjih nekaj letih nesorazmerno število raziskovalcev doseglo starost za upokojitev. To bo skupaj s potrebo po precej večjem številu visokokakovostnih delovnih mest za raziskovalce zaradi vedno večje raziskovalne intenzivnosti evropskega gospodarstva eden glavnih izzivov, s katerimi se bodo evropski izobraževalni, raziskovalni in inovacijski sistemi soočili v prihodnjih letih.

Potrebna reforma se mora pričeti na prvih stopnjah poklicne poti raziskovalcev, med njihovim doktorskim študijem ali primerjalnim podiplomskim usposabljanjem. Evropa mora razviti najnovejše, inovativne sheme usposabljanja, ki bodo skladne z visoko konkurenčnimi in vedno večjimi interdisciplinarnimi zahtevami na področju raziskav in razvoja. Da bi raziskovalce opremili z inovacijskimi spretnostmi, ki jih bodo zahtevala delovna mesta v prihodnosti, je potrebno odločno sodelovanje podjetij, tudi MSP in drugih družbeno-ekonomskih akterjev. Treba bo tudi povečati mobilnost teh raziskovalcev, saj je v tem času preskromna: v letu 2008 se je samo 7 % absolventov doktorskega študija usposabljalo v drugi državi članici, cilj do leta 2030 pa je to število povečati na 20 %.

Ta reforma se mora izvajati na vsaki stopnji poklicne poti raziskovalcev. Ključnega pomena je, da se mobilnost raziskovalcev poveča na vseh ravneh, vključno z menjavo poklicne poti, in sicer ne samo med državami, ampak tudi med javnim in zasebnim sektorjem. To je velika spodbuda za učenje in razvoj novih znanj in spretnosti. Je tudi ključni dejavnik za sodelovanje med akademskim svetom, raziskovalnimi središči in industrijo po državah. Človeški dejavnik je temelj trajnostnega sodelovanja, ki je ključna gonilna sila za inovativno in ustvarjalno Evropo, sposobno, da se sooča z izzivi za družbo, in ključen za premagovanje razdrobljenosti nacionalnih politik. Sodelovanje in izmenjava znanja z mobilnostjo na vseh stopnjah poklicne poti in z izmenjavo visoko usposobljenega osebja na področju raziskav in inovacij sta bistvenega pomena za ponovno pot Evrope proti trajnostni rasti in za obravnavanje družbenih izzivov.

Če naj bi Evropa dohitela svoje konkurente na področju raziskav in razvoja, mora privabiti več mladih žensk in moških, da bodo izbrali poklicno pot raziskovalca, in zagotoviti zelo privlačne priložnosti in okolje za raziskave in razvoj. Najbolj nadarjeni posamezniki iz Evrope in od drugod bi morali Evropo videti kot prostor, ki je za njihovo delo najpomembnejši. Enakost spolov, visoko kakovostni in zanesljivi pogoji zaposlovanja in delovni pogoji ter priznanje so ključni vidiki, ki jih je treba na dosleden način zagotoviti po vsej Evropi.

3.2. Utemeljitev in dodana vrednost Unije

Tega izziva ne bo moglo samo obravnavati niti financiranje Unije niti posamezne države članice. Čeprav so države članice uvedle reforme za izboljšanje svojih institucij za terciarno izobraževanje in posodobitev svojih sistemov usposabljanja, je napredek po Evropi še vedno neenak, med državami pa obstajajo velike razlike. Na splošno je znanstveno in tehnološko sodelovanje med javnimi in zasebnimi sektorji v Evropi še vedno šibko. To velja tudi za enakost spolov in prizadevanja, da privabijo študente in raziskovalce izven evropskega raziskovalnega prostora. V tem času je približno 20 % absolventov doktorskega študija v Uniji državljanov tretjih držav, v ZDA pa jih iz tujine prihaja približno 35 %. Da bi pospešili to spremembo, je na ravni Unije potreben strateški pristop, ki presega nacionalne meje. Financiranje Unije je ključnega pomena za spodbujanje nujnih strukturnih reform.

Evropski ukrepi Marie Curie so dosegli izreden napredek pri spodbujanju mobilnosti, tako nadnacionalne kot medsektorske, in odpiranju poklicne poti raziskovalca na evropski in mednarodni ravni z odličnimi pogoji za zaposlovanje in delovnimi pogoji, ki upoštevajo Evropsko listino za raziskovalce in Kodeks. Kar se tiče njihovega obsega in dosega, financiranja, mednarodnega karakterja ter ustvarjanja in prenašanja znanja, v državah članicah ni enakovrednih ukrepov. Okrepili so sredstva institucij, ki so lahko privabile raziskovalce iz drugih držav, in s tem spodbujali širjenje centrov odličnosti v Uniji. S širjenjem svojih najboljših praks na nacionalni ravni služijo za vzor s poudarjenim strukturnim učinkom. Pristop od spodaj navzgor, na podlagi katerega so se izvajali ukrepi Marie Curie, je veliki večini teh institucij omogočil, da usposabljajo in nadgrajujejo znanje in spretnosti nove generacije raziskovalcev, ki so se zmožni spoprijeti z družbenimi izzivi.

Nadaljnji razvoj ukrepov Marie Curie bo precej prispeval k razvoju evropskega raziskovalnega prostora. S svojo konkurenčno evropsko finančno strukturo bodo ukrepi Marie Curie spodbudili nove, ustvarjalne in inovativne načine usposabljanja, kot so doktorati na področju industrije, kjer bodo prisotni akterji na področju izobraževanja, raziskav in inovacij, ki bodo morali za sloves odličnosti tekmovati v svetovnem merilu. Z zagotavljanjem sredstev Unije za najboljše raziskovalne programe in programe usposabljanja v skladu z načeli za inovativno doktorsko usposabljanje v Evropi bodo spodbujali tudi večjo razširjenost in uporabo, ki bosta vodili k bolj strukturiranemu doktorskemu usposabljanju.

Štipendije Marie Curie bodo razširjene tudi na začasno mobilnost izkušenih raziskovalcev in inženirjev iz javnih institucij v zasebni sektor in obratno; s tem bodo univerze, raziskovalna središča in podjetja spodbujali k sodelovanju na evropski in mednarodni ravni ter jih pri tem podpirali. S pomočjo svojega uveljavljenega, preglednega in poštenega sistema ocenjevanja bodo ukrepi Marie Curie z mednarodnimi natečaji, ki raziskovalcem dajejo prestiž in jih tako spodbujajo, da svoje poklicne poti nadaljujejo v Evropi, opredelili odlične nadarjene ljudi na področju raziskav in inovacij.

Družbeni izzivi, s katerimi se mora spoprijeti visoko usposobljeno osebje na področju raziskav in inovacij, niso samo težava Evrope. To so mednarodni izzivi, ki so izredno zapleteni in obsežni. Najboljši evropski in svetovni raziskovalci morajo sodelovati med državami, sektorji in področji. Ukrepi Marie Curie bodo imeli glede tega ključno vlogo, saj bodo podpirali izmenjavo osebja, kar bo z izmenjavo znanja na mednarodni in medsektorski ravni, ki je zelo pomembna za odprte inovacije, spodbujalo skupno razmišljanje.

Razširitev mehanizmov sofinanciranja ukrepov Marie Curie bo bistvenega pomena za povečanje števila strokovnjakov v Evropi. Številčni in strukturni učinek ukrepa Unije se bo povečal s krepitvijo regionalnega, nacionalnega, mednarodnega in zasebnega financiranja za oblikovanje novih in odpiranje že obstoječih programov za mednarodno in medsektorsko usposabljanje, mobilnost in razvoj poklicne poti. Takšen mehanizem bo močno povezal prizadevanja na področju raziskav in izobraževanja na nacionalni ravni in ravni Unije.

Vse dejavnosti v okviru tega izziva bodo pripomogle k ustvarjanju popolnoma nove miselnosti v Evropi, ki je ključnega pomena za ustvarjalnost in inovacije. Ukrepi financiranja Marie Curie bodo okrepili združevanje virov v Evropi in s tem pripomogli k boljšemu usklajevanju in upravljanju usposabljanja, mobilnosti in razvoja poklicne poti raziskovalca. Prispevali bodo k ciljem politike, opredeljene v Uniji inovacij, pobudi Mladi in mobilnost ter Programu za nova znanja in spretnosti in delovna mesta, poleg tega pa bodo ključnega pomena za uresničitev evropskega raziskovalnega prostora.

3.3. Splošne smernice dejavnosti

(a) Spodbujanje novih znanj in spretnosti s pomočjo odličnega začetnega usposabljanja raziskovalcev

Cilj je usposobiti novo generacijo ustvarjalnih in inovativnih raziskovalcev, ki so sposobni pretvoriti znanje in zamisli v proizvode in storitve za gospodarsko in družbeno korist v Uniji.

Ključne dejavnosti bodo zagotovile odlično in inovativno usposabljanje raziskovalcev na začetku poklicne poti z interdisciplinarnimi projekti ali doktorskimi programi, pri katerih sodelujejo univerze, raziskovalne institucije, podjetja, MSP in druge družbeno-ekonomske skupine iz različnih držav. To bo izboljšalo poklicne možnosti mladih podiplomskih raziskovalcev v javnem in zasebnem sektorju.

(b) Spodbujanje odličnosti s pomočjo čezmejne in medsektorske mobilnosti

Cilj je povečati ustvarjalni in inovativni potencial izkušenih raziskovalcev na vseh stopnjah poklicne poti z ustvarjanjem priložnosti za čezmejno in medsektorsko mobilnost.

Ključne dejavnosti so spodbujanje izkušenih raziskovalcev, da z mobilnostjo razširijo ali poglobijo svoje sposobnosti, in sicer z odpiranjem privlačnih poklicnih možnosti na univerzah, raziskovalnih institucijah, v podjetjih, MSP in drugih družbeno-ekonomskih skupinah v vsej Evropi in zunaj nje. Podprte so tudi priložnosti za ponovno vključitev raziskovalcev v raziskovalno dejavnost.

Cilj je okrepiti mednarodno čezmejno in medsektorsko sodelovanje na področju raziskav in inovacij s pomočjo izmenjave osebja na področju raziskav in inovacij, da bi se lahko bolje spoprijeli s svetovnimi izzivi.

Ključne dejavnosti so podpiranje kratkoročnih izmenjav osebja na področju raziskav in inovacij s partnerstvi univerz, raziskovalnimi institucijami, podjetji, MSP in drugimi družbeno-ekonomskimi skupinami znotraj Evrope in po vsem svetu. To bo obsegalo tudi spodbujanje sodelovanja s tretjimi državami.

(d) Povečanje strukturnega učinka s sofinanciranjem dejavnosti

Cilj je povečati številčni in strukturni učinek ukrepov Marie Curie s povečanjem dodatnih sredstev ter spodbujanje odličnosti usposabljanja, mobilnosti in razvoja poklicne poti raziskovalcev na nacionalni ravni.

Ključne dejavnosti so spodbujanje regionalnih, nacionalnih in mednarodnih organizacij, da oblikujejo nove programe, obstoječe pa odprejo za mednarodno in medsektorsko usposabljanje, mobilnost in razvoj poklicne poti, in sicer s pomočjo mehanizma sofinanciranja. S tem se bo povečala kakovost usposabljanja raziskovalcev v Evropi na vseh stopnjah poklicne poti, tudi na ravni doktorata; spodbujalo se bo prosto kroženje raziskovalcev in znanosti v Evropi; zaradi odprtih postopkov zaposlovanja in privlačnih delovnih pogojev se bo povečala privlačnost poklicne poti raziskovalca; podprlo se bo sodelovanje univerz, raziskovalnih institucij in podjetij na področju raziskav in inovacij ter sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami.

(e) Posebna podpora in ukrepanje na ravni politike

Cilji so spremljanje napredka, opredelitev vrzeli v ukrepih Marie Curie in povečanje njihovega učinka. S tem v zvezi bodo razviti kazalniki in analizirani podatki glede mobilnosti, spretnosti in znanj ter poklicnih poti raziskovalcev s prizadevanjem za sinergije in tesno sodelovanje s podpornimi ukrepi politike za raziskovalce, njihove delodajalce in financerje, ki se bodo izvajali v okviru posebnega cilja „Vključujoče, inovativne in varne družbe“. Dejavnost bo nadalje namenjena osveščanju o pomenu in privlačnosti poklicne poti raziskovalca in razširjanju rezultatov s področja raziskav in inovacij, ki so bili ustvarjeni s pomočjo dela, ki ga podpirajo ukrepi Marie Curie.

4. Raziskovalne infrastrukture

4.1 Posebni cilj

Posebni cilj je Evropi priskrbeti raziskovalne infrastrukture na svetovni ravni, ki so dostopne vsem raziskovalcem v Evropi in zunaj nje, ter v celoti izkoristiti njihov potencial za znanstveni napredek in inovacije.

Raziskovalne infrastrukture so ključen dejavnik konkurenčnosti Evrope v celotni širini znanstvenih področij in bistvenega pomena za znanstveno podprte inovacije. Raziskave na številnih področjih niso mogoče brez dostopa do superračunalnikov, sevanj za nove materiale, čistih prostorov za nanotehnologijo, podatkovnih zbirk za genomiko in družbene vede, opazovalnih postaj za vede o Zemlji, širokopasovnih omrežij za prenos podatkov itd. Raziskovalne infrastrukture so nujne za izvajanje raziskav, potrebnih za reševanje velikih družbenih izzivov na področju energije, podnebnih sprememb in zdravstvenega varstva za vse. So gonilna sila čezmejnega sodelovanja in sodelovanja med področji ter ustvarjajo celovit in odprt evropski prostor za spletno raziskovanje. Spodbujajo mobilnost ljudi in zamisli, združujejo najboljše znanstvenike iz vse Evrope in vsega sveta ter izboljšujejo znanstveno izobraževanje. So gonilo odličnosti v evropskih raziskovalnih in inovacijskih skupnosti in so lahko izreden zgled znanosti za širšo družbo.

Če naj bi raziskovanje v Evropi ostalo na svetovni ravni, mora Evropa vzpostaviti zadostno in stabilno osnovo za gradnjo, vzdrževanje in upravljanje raziskovalnih infrastruktur. Za to je potrebno znatno in učinkovito sodelovanje med evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi financerji, pri katerem se bodo izvajala prizadevanja za trdno povezavo s kohezijsko politiko, kar bo zagotovilo sinergije in skladen pristop.

Ta posebni cilj obravnava temeljno zavezo vodilne pobude Unija inovacij, ki poudarja ključno vlogo raziskovalnih infrastruktur na svetovni ravni pri omogočanju prelomnih raziskav in inovacij. Pobuda poudarja potrebo po združevanju virov v vsej Evropi in, v nekaterih primerih na svetovni ravni, da bi lahko zgradili in upravljali raziskovalne infrastrukture. Tudi vodilna pobuda Evropska digitalna agenda poudarja potrebo po krepitvi elektronskih infrastruktur Evrope in pomen razvoja inovacijskih grozdov, ki bodo ustvarili inovativno prednost Evrope.

4.2. Utemeljitev in dodana vrednost Unije

Najsodobnejše raziskovalne infrastrukture so vedno bolj zapletene in drage in pogosto zahtevajo integracijo različne opreme, storitev in podatkovnih virov ter obširno nadnacionalno sodelovanje. Nobena država nima sama dovolj sredstev za podporo vseh raziskovalnih infrastruktur, ki jih potrebuje. Evropski pristop k raziskovalnim infrastrukturam je v preteklih letih izredno napredoval zaradi izvajanja načrta Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture[21] (ESFRI), vključevanja in odpiranja nacionalnih raziskovalnih objektov in razvoja elektronskih infrastruktur, ki podpirajo digitalni evropski raziskovalni prostor. Mreže raziskovalnih struktur po Evropi krepijo njeno bazo človeškega kapitala, saj zagotavljajo usposabljanje za novo generacijo raziskovalcev in inženirjev na svetovni ravni in spodbujajo interdisciplinarno sodelovanje.

Nadaljnji razvoj in obširnejša uporaba razvojnih infrastruktur na ravni Unije bosta precej prispevala k razvoju evropskega raziskovalnega prostora. Medtem ko vloga držav članic pri razvoju in financiranju raziskovalnih infrastruktur ostaja v središču, ima Unija pomembno vlogo pri podpiranju infrastruktur na ravni Unije, spodbujanju nastanka novih objektov, omogočanju širokega dostopa do nacionalnih infrastruktur in zagotavljanju, da so regionalne, nacionalne, evropske in mednarodne politike dosledne in učinkovite. Združevanje sredstev ni potrebno samo za to, da se izognemo podvajanju prizadevanj ter za usklajevanje in racionalizacijo uporabe objektov, ampak tudi za pridobivanje in upravljanje raziskovalnih struktur za Unijo na svetovni ravni.

Učinkovitost obsega in dosega, dosežena z evropskim pristopom k izgradnji, uporabi in upravljanju raziskovalnih infrastruktur, tudi elektronskih, bo precej prispevala k povečanju evropskega potenciala na področju raziskav in inovacij.

4.3. Splošne smernice dejavnosti

Dejavnosti so namenjene razvoju evropskih raziskovalnih infrastruktur za leto 2020 in naprej, spodbujanju njihovega inovacijskega potenciala in človeškega kapitala ter krepitvi evropske politike na področju raziskovalnih infrastruktur.

(a) Razvoj evropskih raziskovalnih infrastruktur za leto 2020 in naprej

Namen je zagotoviti izvajanje in delovanje Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture in drugih raziskovalnih infrastruktur na svetovni ravni, vključno z razvojem regionalnih partnerskih objektov; in razvoj, uporabo in delovanje elektronskih infrastruktur.

(b) Spodbujanje inovacijskega potenciala raziskovalnih infrastruktur in njihovega človeškega kapitala

Namen je spodbuditi raziskovalne infrastrukture, da med prvimi sprejmejo tehnologijo, spodbujanje partnerstva na področju raziskav in razvoja z industrijo, pospeševanje njihove uporabe raziskovalnih infrastruktur v industrijske namene in spodbujanje oblikovanja inovacijskih grozdov. Ta dejavnost podpira tudi usposabljanje in/ali izmenjavo osebja, ki upravlja z raziskovalnimi infrastrukturami.

Namen je podpreti partnerstva med zadevnimi oblikovalci politike in organi za financiranje, načrtovanje in spremljanje orodij za dejavnosti odločanja ter izvajanje dejavnosti mednarodnega sodelovanja.

Druga in tretja dejavnost se bosta izvajali z lastnim posebnim ukrepom, po potrebi pa tudi v okviru prve dejavnosti.

DEL II VODILNI POLOŽAJ V INDUSTRIJI

1. Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij

Posebni cilj je ohranjanje in krepitev globalnega vodilnega položaja na področju omogočitvenih tehnologij in raziskovanja vesolja ter inovacij, ki podpirajo industrijsko konkurenčnost v najrazličnejših obstoječih in nastajajočih industrijah in sektorjih.

Globalno poslovno okolje se hitro spreminja in cilji strategije Evropa 2020 glede pametne, trajnostne in vključujoče rasti predstavljajo izziv in priložnosti za evropsko industrijo. Evropa mora pospešiti inovacije, preoblikovati zbrano znanje za podporo in izboljšanje obstoječih proizvodov, storitev in trgov ter ustvariti nove. Inovacije je treba izkoristiti v najširšem smislu, pri čemer je treba preseči tehnologijo in vključiti poslovne, organizacijske in družbene vidike.

Da bi ostali v ospredju svetovne konkurence z močno tehnološko bazo in industrijskimi zmogljivostmi, so na področjih informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), nanotehnologij, naprednih materialov, biotehnologije, sodobne proizvodnje in predelave ter vesolja.

Uspešno obvladovanje in uporaba omogočitvenih tehnologij s strani evropske industrije sta ključna dejavnika za krepitev produktivnosti in inovacijske zmogljivosti v Evropi ter zagotavljanje, da ima Evropa napredno, trajnostno in konkurenčno gospodarstvo, globalni vodilni položaj v sektorjih visokotehnoloških aplikacij in zmogljivosti za razvoj učinkovitih rešitev za družbene izzive. Prodorna narava takih dejavnosti lahko s pomočjo dopolnilnih iznajdb in aplikacij nadalje spodbudi napredek, zaradi česar je donosnost naložb v te tehnologije večja kot na katerem koli drugem področju.

Te dejavnosti bodo prispevale k ciljem vodilnih pobud strategije Evropa 2020, tj. Unija inovacij, Evropa, gospodarna z viri, Industrijska politika za dobo globalizacije, Evropska digitalna agenda in ciljem politike Unije na področju vesolja.

Dopolnjevanje z drugimi dejavnostmi Obzorja 2020

Dejavnosti v okviru cilja „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“ bodo v osnovi temeljile na načrtih za raziskave in inovacije, ki jih bodo industrija in podjetja opredelila skupaj z raziskovalno skupnostjo in pri katerih je močan poudarek na povečanje naložb zasebnega sektorja.

Vključitev omogočitvenih tehnologij v rešitve za družbene izzive je podprta skupaj z zadevnimi izzivi. Uporaba omogočitvenih tehnologij, ki ne sodijo v okvir enega od družbenih izzivov, ampak so pomembne za krepitev konkurenčnosti evropske industrije, je podprta v okviru cilja „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“.

Skupni pristop

Ta pristop vključuje že načrtovane dejavnosti kot tudi bolj odprta področja za spodbujanje inovativnih projektov in naprednih rešitev. Poudarek je na raziskavah in razvoju, pilotnih projektih velikih razsežnosti, preskusnih napravah in živih laboratorijih, prototipih in potrjevanju proizvodov na pilotskih linijah. Dejavnosti so oblikovane tako, da povečujejo industrijsko konkurenčnost s spodbujanjem industrije in zlasti MSP k večjim naložbam v raziskave in inovacije.

Celostni pristop h ključnim omogočitvenim tehnologijam

Velik sestavni del cilja „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“ so ključne omogočitvene tehnologije, opredeljene kot mikro- in nanoelektronika, fotonika, nanotehnologija, biotehnologija, napredni materiali in sodobni proizvodni sistemi[22]. Te multidisciplinarne tehnologije, ki zahtevajo veliko znanja in so kapitalno intenzivne, segajo v številne različne sektorje in zagotavljajo osnovo za precejšnjo konkurenčno prednost evropske industrije. Celosten pristop, ki spodbuja združevanje, konvergenco in sinergijske učinke ključnih omogočitvenih tehnologij v različnih inovacijskih ciklusih in vrednostnih verigah lahko prinese obetavne rezultate raziskav in odpre pot novim industrijskim tehnologijam, proizvodom, storitvam in uporabam (npr. na področju vesolja, prometa, okolja, zdravja itd.). Številna sodelovanja ključnih omogočitvenih tehnologij in omogočitvenih tehnologij bodo zato raziskana na prožen način kot pomemben vir inovacij. To bo dopolnjevalo podporo raziskav in inovacij v ključnih omogočitvenih tehnologijah, ki jih lahko nacionalni ali regionalni organi zagotavljajo na podlagi skladov kohezijske politike v okviru strategij pametne specializacije.

Velik cilj vseh omogočitvenih in industrijskih tehnologij, tudi ključnih omogočitvenih industrij, bo pospeševanje sodelovanja med tehnologijami in z uporabami v okviru družbenih izzivov. To je v celoti upoštevano pri razvoju in izvajanju načrtov in prednostnih nalog. Zainteresirane strani, ki predstavljajo različne vidike, bodo morale biti v celoti vključene v določanje prednostnih nalog in njihovo izvajanje. V določenih primerih bodo potrebni tudi ukrepi, ki jih skupaj financirajo omogočitvene in industrijske tehnologije ter zadevni družbeni izzivi. Sem bo sodilo skupno financiranje javno-zasebnih partnerstev, ki nameravajo razviti tehnologije in jih uporabiti za obravnavanje družbenih izzivov.

IKT ima pomembno vlogo, saj podpira nekatere ključne omogočitvene tehnologije in zagotavlja ključne osnovne infrastrukture, tehnologije in sisteme za pomembne gospodarske in družbene procese ter nove zasebne in javne proizvode in storitve. Evropska industrija mora ostati v samem vrhu tehnološkega razvoja na področju IKT, kjer številne tehnologije prehajajo v novo fazo razvoja, kar odpira nove priložnosti.

Vesolje je hitro rastoč sektor, ki prinaša informacije, pomembne za številna področja moderne družbe, izpolnjuje njene temeljne zahteve, obravnava znanstvena vprašanja in ščiti položaj Unije kot pomembnega akterja v mednarodnem obsegu. Raziskovanje vesolja podpira vse dejavnosti, ki se izvajajo v vesolju, vendar je trenutno razdrobljeno v nacionalnih programih, ki jih izvaja manjše število držav članic Unije. Da bi ohranili konkurenčnost Unije, zavarovali vesoljsko infrastrukturo Unije, kot je Galileo, in ohranili prihodnjo vlogo Unije v vesolju, je potrebno usklajevanje na ravni Unije na področju raziskovanja vesolja (prim. člen 189 PDEU). Poleg tega inovativne storitve in aplikacije za uporabnike, pri katerih se uporabljajo informacije, pridobljene v vesolju, predstavljajo pomemben vir rasti in ustvarjanja delovnih mest.

Partnerstvo in dodana vrednost

Evropa lahko kritično maso doseže s partnerstvi, grozdi in mrežami, standardizacijo, spodbujanjem sodelovanja med različnimi znanstvenimi in tehnološkimi področji in sektorji s podobnimi raziskovalnimi in razvojnimi potrebami, ki prinašajo preboje, nove tehnologije in inovativne rešitve.

Razvoj in izvajanje načrtov za raziskave in inovacije s pomočjo javno-zasebnih partnerstev, vzpostavljanje učinkovitih povezav med industrijo in akademskim svetom, povečanje dodatnih naložb, dostop do tveganega kapitala, standardizacija in podpora javnih predkomercialnih naročil ter javna naročila inovativnih proizvodov in storitev so vidiki, ki so bistvenega pomena pri obravnavanju konkurenčnosti.

Potrebne so tudi močne povezave z EIT, ki bodo ustvarjale vrhunske strokovnjake na področju podjetništva in pospešile inovacije z združevanjem ljudi iz različnih držav, področij in organizacij.

Sodelovanje na ravni Unije lahko podpira tudi trgovinske priložnosti z razvojem evropskih ali mednarodnih standardov za nove nastajajoče proizvode, storitve in tehnologije. Spodbujale se bodo dejavnosti, ki podpirajo standardizacijo in povezljivost, varnost in predregulatorne dejavnosti.

1.1. Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT)

1.1.1. Posebni cilj za IKT

V skladu s pobudo Evropska digitalna agenda[23] je posebni cilj raziskav in inovacij IKT omogočiti Evropi, da razvije in izkoristi priložnosti, ki jih je prinesel razvoj IKT, v korist svojih državljanov, podjetij in znanstvenih skupnosti.

Kot največje svetovno gospodarstvo z največjim deležem svetovnega trga IKT, ki danes znaša več kot 2 600 milijard EUR, lahko Evropa od svojih podjetij, vlad, središč za raziskave in razvoj ter univerz upravičeno pričakuje, da bodo imela vodilno vlogo pri razvoju IKT, da bodo ustvarjala nova podjetja ter več vlagala v inovacije na področju IKT.

Do leta 2020 naj bi evropski sektor IKT oskrboval vsaj enak delež svetovnega trga kot znaša njegov delež na svetovnem trgu IKT, danes je to približno ena tretjina. Evropa mora na področju IKT ustanavljati inovativna podjetja, tako da eno tretjino vseh odhodkov za raziskave in razvoj na področju IKT, kar danes znaša več kot 35 milijard EUR na leto, vlagajo podjetja, ustanovljena v zadnjih dveh desetletjih. Da bi lahko to izvedli, je treba povečati javne naložbe v raziskave in razvoj na področju IKT na način, ki bi povečal zasebno porabo, cilj je podvojiti naložbe v naslednjem desetletju, in precej povečati število evropskih centrov odličnosti na področju IKT na svetovni ravni.

Za obvladovanje vedno bolj zahtevnih in multidisciplinarnih tehnoloških in poslovnih verig na področju IKT so potrebna partnerstva, porazdelitev tveganja in mobilizacija kritične mase po vsej Uniji. Ukrep na ravni Unije industriji pomaga pri obravnavanju vidika enotnega trga in pri doseganju ekonomij obsega in dosega. Sodelovanje na skupnih, odprtih tehnoloških platformah s posrednimi učinki in učinki vzvoda omogočajo številnim zainteresiranim stranem, da imajo korist od novih dognanj in uporabijo nadaljnje inovacije. Združevanje in partnerstvo na ravni Unije omogoča tudi doseganje soglasja, vzpostavlja vidno osrednjo točko za mednarodne partnerje in vodi v razvoj standardov po celotni Uniji in vsem svetu ter interoperabilnih rešitev.

1.1.2. Utemeljitev in dodana vrednost Unije

IKT podpira inovacije in konkurenčnost na številnih zasebnih in javnih trgih in sektorjih ter omogoča znanstveni napredek na vseh področjih. V naslednjem desetletju bo transformativni učinek digitalnih tehnologij, sestavnih delov IKT, infrastruktur in storitev vedno bolj viden na vseh področjih življenja. Neomejeni računalniški in komunikacijski viri ter viri za shranjevanje podatkov bodo na voljo vsakemu državljanu na svetu. Senzorji, naprave in proizvodi, izboljšani na podlagi informacij, bodo ustvarjali ogromne količine informacij in podatkov, zaradi česar bo ukrepanje na daljavo popolnoma običajno, omogočali bodo globalno uporabo poslovnih procesov in trajnostnih proizvodnih obratov ter prinesli številne storitve in aplikacije. Številne izredno pomembne tržne in javne storitve in vsi ključni procesi proizvodnje znanja v znanstvenem, izobraževalnem, poslovnem in javnem sektorju se bodo zagotavljali preko IKT. IKT bo zagotovila ključno infrastrukturo za proizvodne in poslovne procese, komunikacije in transakcije. IKT bo nepogrešljiva tudi zaradi prispevanja h ključnim družbenim izzivom in družbenim procesom, kot je oblikovanje skupnosti, obnašanje potrošnikov in javno upravljanje, na primer s pomočjo družbenih medijev.

Podpora Unije raziskavam in inovacijam na področju IKT je bistvenega pomena za pripravo tehnologij in aplikacij naslednje generacije, saj predstavlja velik del skupnih odhodkov za skupne raziskave in inovacije s srednjim do visokim tveganjem v Evropi. Javne naložbe v raziskave in inovacije na področju IKT na ravni Unije so in ostajajo ključne za mobilizacijo kritične mase, kar prinaša preboje ter širšo in boljšo uporabo inovativnih rešitev, proizvodov in storitev. Še vedno ima osrednjo vlogo pri razvoju odprtih platform in tehnologij, ki se uporabljajo po vsej Uniji, pri preskušanju in preskusnem izvajanju inovacij v dejanskem vseevropskem okolju in pri optimizaciji sredstev pri obravnavanju konkurenčnosti Unije in spoprijemanju s skupnimi družbenimi izzivi. Podpora Unije raziskavam in inovacijam na področju IKT omogoča tudi visokotehnološkim MSP, da se širijo in izkoristijo velikost trgov v Uniji. Krepi sodelovanje in odličnost znanstvenikov in inženirjev v Uniji, krepi sinergije z nacionalnimi proračuni in med njimi ter je osrednja točka za sodelovanje s partnerji izven Evrope.

Naknadne ocene dejavnosti IKT v okviru okvirnega programa Unije za raziskave in inovacije so pokazale, da so bile osredotočene naložbe v raziskave in inovacije na področju IKT, izvedene na ravni Unije, ključnega pomena za krepitev vodilnega položaja v industriji na področjih, kot so mobilne komunikacije in sistemi IKT, pomembni za varnost, ter za obravnavanje izzivov, kot je energetska učinkovitost ali demografske spremembe. Naložbe Unije v raziskovalne infrastrukture IKT so evropskim raziskovalcem zagotovile najboljše raziskovalne možnosti za mrežno delovanje in računalniške naprave na svetu.

1.1.3. Splošne smernice dejavnosti

Številne dejavnosti so namenjene industrijskim in tehnološkim vodilnim izzivom na področju IKT in obsegajo splošne načrte za raziskave in inovacije na področju IKT, med katere sodijo zlasti:

(a) nova generacija sestavnih delov in sistemov: oblikovanje naprednih in pametnih vgrajenih sestavnih delov in sistemov;

(b) računalništvo naslednje generacije: napredni računalniški sistemi in tehnologije;

(d) tehnologije vsebin in upravljanje informacij: IKT za digitalne vsebine in ustvarjalnost;

(e) napredni vmesniki in roboti: robotika in „pametni prostori“;

(f) mikro- in nanoelektronika ter fotonika: ključne omogočitvene tehnologije, povezane z mikro- in nanoelektroniko ter fotoniko.

Za teh šest pomembnih dejavnosti se pričakuje, da bodo pokrile celoten razpon potreb. Te vključujejo vodilni položaj v industriji na področju splošnih rešitev, proizvodov in storitev na podlagi IKT, potrebnih za spoprijemanje z velikimi družbenimi izzivi in v uporabo usmerjene načrte za raziskave in inovacije na področju IKT, ki bodo podprti v okviru ustreznega družbenega izziva.

Teh šest pomembnih dejavnosti vključuje tudi raziskovalne infrastrukture, značilne za IKT, kot so živi laboratoriji za preskušanje v velikem obsegu in infrastrukture za temeljne ključne omogočitvene tehnologije ter njihovo vključevanje v napredne proizvode in inovativne pametne sisteme, vključno z opremo, orodji, podpornimi storitvami, čistimi prostori in dostopom do livarn za izdelavo prototipov.

1.2. Nanotehnologije

1.2.1. Posebni cilj za nanotehnologije

Posebni cilj raziskav in inovacij na področju nanotehnologij je zagotoviti vodilni položaj Unije na tem hitro rastočem svetovnem trgu s spodbujanjem naložb v nanotehnologije in njihovo uporabo v konkurenčnih proizvodih in storitvah z visoko dodano vrednostjo v številnih uporabah in sektorjih.

Do leta 2020 bodo nanotehnologije v splošni uporabi, tj. nevidno vgrajene v večino tehnologij in aplikacij, in temeljile na koristi za potrošnike, kakovosti življenja, trajnostnem razvoju in velikem industrijskem potencialu za doseganje rešitev glede produktivnosti in učinkovite rabe virov, ki prej niso bile dostopne.

Evropa mora postaviti tudi globalno merilo glede varne in odgovorne uporabe in upravljanja nanotehnologije, ki zagotavljata tako visoke družbene kot industrijske donose.

Proizvodi, ki uporabljajo nanotehnologijo, predstavljajo svetovni trg, za katerega si Evropa ne more privoščiti, da bi ga zanemarjala. V skladu s tržnimi ocenami bodo vrednosti proizvodov, v katerih je nanotehnologija sestavni del, dosegle 700 milijard EUR do leta 2015 in 2 biljardi EUR do leta 2020, čemur ustrezata 2 oziroma 6 milijonov delovnih mest. Podjetja v Evropi, ki se ukvarjajo z nanotehnologijo, bi morala preučiti to dvomestno tržno rast in biti sposobna zavzeti tržni delež, ki je vsaj enak evropskemu deležu financiranja globalnih raziskav (tj. četrtina) do leta 2020.

1.2.2. Utemeljitev in dodana vrednost Unije

Nanotehnologije so spekter razvijajočih se tehnologij z dokazanim potencialom, ki imajo po tem, ko je raziskava prenesena v prelomne proizvode in proizvodne postopke, revolucionaren učinek na področju npr. materialov, IKT, bioloških ved, zdravstvenega varstva in blaga za široko porabo.

Nanotehnologije bodo imele ključno vlogo pri obravnavanju izzivov, ki jih je opredelila strategija Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Uspešna uporaba teh ključnih omogočitvenih tehnologij bo prispevala h konkurenčnosti industrije Unije, saj bo omogočila nove in izboljšane proizvode ali učinkovitejše postopke in zagotovila odzive na prihodnje izzive.

Financiranje globalnih raziskav na področju nanotehnologij se je s približno 6,5 milijarde EUR v letu 2004 podvojilo na približno 12,5 milijarde EUR v letu 2008, od tega sredstva Unije predstavljajo približno četrtino tega skupnega zneska. Unija ima priznano vodilno vlogo na področju nanoznanosti in nanotehnologij s predvidenimi 4 000 podjetji v Uniji do leta 2015.

Evropa mora zagotoviti in okrepiti svoj položaj na svetovnem trgu s spodbujanjem sodelovanja v velikem obsegu in v številnih različnih vrednostnih verigah ter med različnimi industrijskimi sektorji, da bi spremenila krepitev procesa teh tehnologij v tržno uspešne proizvode. Ocena tveganja, vodenja in odgovornega upravljanja so vprašanja, ki se pojavljajo kot odločilni dejavniki prihodnjega učinka nanotehnologij na družbo in gospodarstvo.

Zato so dejavnosti osredotočene na široko in odgovorno uporabo nanotehnologij v gospodarstvu, da bi omogočili koristi z velikim družbenim in industrijskim učinkom. Da bi zagotovili morebitne priložnosti, tudi ustanavljanje novih podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest, bi morale raziskave zagotoviti orodja, potrebna za pravilno izvajanje standardizacije in pravne ureditve.

1.2.3. Splošne smernice dejavnosti

(a) Razvoj nanomaterialov, nanonaprav in nanosistemov naslednje generacije

Namenjen je popolnoma novim proizvodom, ki prinašajo trajnostne rešitve v številnih sektorjih.

(b) Zagotavljanje varnega razvoja in uporabe nanotehnologij

Razvoj znanstvenih spoznanj glede morebitnega učinka nanotehnologij in nanosistemov na zdravje ali okolje in zagotavljanje orodij za oceno tveganja in upravljanje v celotnem življenjskem ciklu.

Osredotočanje na upravljanje nanotehnologije v družbeno korist.

(d) Učinkovito spajanje in proizvodnja nanomaterialov, sestavnih delov in sistemov

Osredotočanje na nove dejavnosti, pametno vključevanje novih in obstoječih procesov ter naknaden razvoj, da bi dosegli množično proizvodnjo proizvodov in večnamenskih obratov, ki zagotavlja učinkovit prenos znanja v industrijske inovacije.

(e) Razvoj tehnik, merilnih metod in opreme, ki povečujejo zmogljivost

Osredotočanje na temeljne tehnologije, ki podpirajo razvoj, in uvedbo na trg zapletenih nanomaterialov in nanosistemov.

1.3. Napredni materiali

1.3.1. Posebni cilj za napredne materiale

Posebni cilj raziskav in inovacij na področju naprednih materialov je razviti materiale z novimi funkcionalnostmi in izboljšanimi lastnostmi za bolj konkurenčne proizvode, ki zmanjšajo učinek na okolje in porabo virov.

Materiali so temelj industrijskih inovacij in ključnega pomena. Napredni materiali, ki temeljijo na znanju ter imajo nove funkcionalnosti in izboljšane lastnosti, so temeljnega pomena za konkurenčnost industrije in trajnostni razvoj v celi vrsti uporab in sektorjev.

1.3.2. Utemeljitev in dodana vrednost Unije

Novi napredni materiali so potrebni za razvoj trajnostnih proizvodov in postopkov z boljšimi lastnostmi. Takšni materiali so del rešitve za naše industrijske in družbene izzive, saj se bolje obnesejo pri uporabi, zahteve glede virov in energije so manjše, nudijo pa tudi trajnost do izrabe proizvodov.

V uporabo usmerjen razvoj pogosto zahteva oblikovanje popolnoma novih materialov, ki so sposobni zagotoviti načrtovane lastnosti med uporabo. Taki materiali so pomemben element v dobavni verigi proizvodnje, ki ustvarja visoko vrednost. So tudi temelj za napredek na medsektorskih tehnoloških področjih (na primer področje bioznanosti, elektronike in fotonike) in v tako rekoč vseh tržnih sektorjih. Materiali sami po sebi predstavljajo ključen korak za povečanje vrednosti proizvodov in njihovih lastnosti. Ocenjena vrednost in učinek naprednih materialov sta precejšnja, s stopnjo letne rasti v višini približno 6 % in pričakovanim tržnim obsegom naročil v višini 100 milijard EUR do leta 2015.

Materiali so zasnovani v skladu s k celotnemu življenjskemu ciklusu usmerjenim pristopom, od dobave razpoložljivih materialov do izrabe (od zibelke do zibelke), z inovativnimi pristopi za zmanjšanje količine surovin, potrebne za njihovo preoblikovanje. Zajeti so tudi stalna uporaba, recikliranje ali drugotna uporaba po izrabi materialov ter s tem povezane družbene inovacije.

Da bi pospešili napredek, se spodbuja multidisciplinaren in usklajen pristop, ki vključuje kemijo, fiziko, inženirske znanosti, teoretično in računalniško modeliranje, biološke znanosti in vedno bolj tudi ustvarjalno industrijsko oblikovanje.

Spodbuja se nova združenja za zelene inovacije in industrijske simbioze, ki industrijskim panogam omogočajo diverzifikacijo, širitev njihovih poslovnih modelov in ponovno uporabo njihovih odpadkov kot osnovo za nove proizvode, npr. CO2 kot podlago za fine kemikalije.

1.3.3. Splošne smernice dejavnosti

(a) Medsektorske in omogočitvene tehnologije materialov

Raziskave glede funkcionalnih materialov, večfunkcionalnih materialov in strukturnih materialov za inovacije v vseh industrijskih sektorjih.

(b) Razvoj in preoblikovanje materialov

Raziskave in razvoj, da se zagotovi učinkovit in trajnosten naknadni razvoj, ki bo omogočil industrijsko proizvodnjo prihodnjih proizvodov.

Raziskave in razvoj za nove in inovativne tehnike in sisteme.

(d) Materiali za trajnostno industrijo z nizkimi emisijami ogljika

Razvoj novih proizvodov in uporab ter obnašanje potrošnikov, ki zmanjšuje povpraševanje po energiji in spodbuja proizvodnjo z nizkimi emisijami ogljika.

(e) Materiali za ustvarjalne industrijske panoge

Uporaba oblikovanja in razvoj konvergenčnih tehnologij za ustvarjanje novih poslovnih priložnosti, vključno z ohranjanjem materialov, ki imajo zgodovinsko ali kulturno vrednost.

(f) Meroslovje, karakterizacija, standardizacija in nadzor kakovosti

Spodbujanje tehnologij, kot so karakterizacija, nedestruktivno vrednotenje in napovedno modeliranje za napredek na področju znanosti in inženiringa materialov.

(g) Optimizacija uporabe materialov

Raziskave in razvoj za preučevanje nadomestnih možnosti uporabe materialov in pristopi inovativnega poslovnega modela.

1.4. Biotehnologija

1.4.1. Posebni cilj za biotehnologijo

Posebni cilj raziskav in inovacij na področju biotehnologije je razvoj konkurenčnih, trajnostnih in inovativnih industrijskih proizvodov in procesov ter prispevanje kot gonilna sila inovacij v številnih evropskih sektorjih kot so kmetijski, živilski, kemijski in zdravstveni sektor.

Močna znanstvena, tehnološka in inovacijska baza na področju biotehnologije bo podprla evropske industrijske panoge in s tem zagotovila vodilni položaj v tej ključni omogočitveni tehnologiji. Ta položaj se bo še bolj okrepil z vključitvijo ocene varnosti in upravnih vidikov splošnih tveganj pri uporabi biotehnologije.

1.4.2. Utemeljitev in dodana vrednost Unije

Biotehnologija, katere gonilna sila je širjenje znanja o živih sistemih, bo prinesla vrsto novih uporab ter okrepila industrijsko bazo Unije in njeno inovacijsko zmogljivost. Primeri, ki kažejo vedno večji pomen biotehnologije, so uporabe v industriji, vključno z biokemikalijami, katerih tržni delež naj bi se povečal na 12–20 % kemične proizvodnje do leta 2015. Biotehnologija obravnava tudi številna od t. i. dvanajstih pravil zelene kemije zaradi selektivnosti in učinkovitosti biosistemov. Morebitna ekonomska bremena za podjetja Unije se lahko zmanjšajo z izkoriščanjem potenciala biotehnoloških procesov in bioloških izdelkov za zmanjšanje emisij CO2, ki bodo po ocenah znašale od 1 do 2,5 milijarde ton ekv. CO2 na leto do leta 2030. V evropskem biofarmacevtskem sektorju že približno 20 % zdravil izhaja iz biotehnologije, do 50 % teh zdravil je novih. Biotehnologija odpira tudi nove možnosti za izkoriščanje ogromnega potenciala morskih virov za proizvodnjo inovativnih industrijskih, zdravstvenih in okoljskih uporab. Za nastajajoč sektor morske (modre) tehnologije je predvideno, da bo rasel za 10 % na leto.

Drugi ključni viri inovacij so povezani z biotehnologijo in drugimi omogočitvenimi in konvergenčnimi tehnologijami, zlasti nanotehnologijami in IKT, z uporabami, kot sta zaznavanje in diagnosticiranje.

1.4.3. Splošne smernice dejavnosti

(a) Krepitev vrhunskih biotehnologij kot gonila prihodnjih inovacij

Razvoj novih tehnoloških področij, kot so sintetična biologija, bioinformatika in sistemska biologija, ki obetajo popolnoma nove načine uporabe.

(b) Industrijski procesi, ki temeljijo na biotehnologiji

Razvoj industrijske biotehnologije za konkurenčne industrijske proizvode in procese (npr. na področju kemije, zdravja, rudarstva, energije, celuloze in papirja, tekstila, škroba, živilske predelave) in njene okoljske razsežnosti.

Razvoj tehnoloških platform (npr. genomika, metagenomika, proteomika, molekularna orodja) za krepitev vodilnega položaja in konkurenčne prednosti v številnih gospodarskih sektorjih.

1.5. Sodobna proizvodnja in predelava

1.5.1. Posebni cilj

Posebni cilj raziskav in inovacij na področju sodobne proizvodnje in predelave je industrijske oblike proizvodnje, ki so sedaj v uporabi, preoblikovati v trajnostne, medsektorske proizvodne in predelovalne tehnologije, ki zahtevajo veliko znanja in prinašajo bolj inovativne proizvode, procese in storitve.

1.5.2. Utemeljitev in dodana vrednost Unije

Proizvodni sektor je zelo pomemben za evropsko gospodarstvo, saj je v letu 2007 prispeval približno 17 % BDP in zaposloval približno 22 milijonov oseb v Uniji.. Z zmanjšanjem gospodarskih trgovinskih ovir in omogočitvenim učinkom komunikacijske tehnologije je proizvodnja dobila močno konkurenco in se seli v države z najnižjimi skupnimi stroški. Zaradi visokih plač se mora evropski pristop k proizvodnji temeljito spremeniti, da bi ostala konkurenčna na svetovni ravni, Obzorje 2020 pa lahko k temu pripomore z združitvijo vseh zadevnih zainteresiranih strani.

Evropa mora še naprej vlagati na ravni Unije, da bi ohranila evropski vodilni položaj in usposobljenost na področju proizvodnih tehnologij ter se preusmeriti k blagu z visoko dodano vrednostjo, ki zahteva veliko znanja, saj bo s tem ustvarila pogoje in sredstva za trajnostno proizvodnjo in zagotavljanje storitev do konca življenjskega ciklusa proizvedenega proizvoda. Industrijske panoge s proizvodnjo in procesi z intenzivno porabo virov morajo še naprej mobilizirati sredstva in znanje na ravni Unije ter vlagati v raziskave, razvoj in inovacije, da bi lahko nadalje napredovale v konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika in upoštevale zahteve glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2050 za industrijske sektorje[24].

Z močnimi politikami Unije bi Evropa krepila obstoječe industrijske panoge in spodbujala nastajajoče industrijske panoge prihodnosti. Ocenjena vrednost in učinek sektorja sodobnih proizvodnih sistemov sta precejšnja, saj je pričakovana velikost trga do leta 2015 približno 150 milijard EUR in skupna letna stopnja rasti približno 5 %.

Ohranjanje znanja in sposobnosti je ključnega pomena za ohranjanje proizvodne in predelovalne zmogljivosti v Evropi. Poudarek dejavnosti na področju raziskav in inovacij je na trajnostni proizvodnji in predelavi, s čimer so uvedene potrebne tehnične inovacije in usmerjanje v uporabnike za ustvarjanje proizvodov in storitev z nizko porabo materialov in energije, ki zahtevajo veliko znanja. Evropa mora te omogočitvene tehnologije in znanje prenesti v druge proizvodne sektorje, kot je gradbeništvo, ki je velik vir toplogrednih plinov, dejavnosti gradbeništva pa same obsegajo približno 40 % vse porabe energije v Evropi, pri čemer ustvarijo 36 % emisij CO2. Gradbeni sektor, ki ustvari 10 % BDP in zagotavlja približno 16 milijonov delovnih mest v Evropi v 3 milijonih podjetij, od tega je 95 % MSP, mora sprejeti inovativne materiale in proizvodne pristope, da bi ublažil svoj učinek na okolje.

1.5.3. Splošne smernice dejavnosti

(a) Tehnologije za tovarne prihodnosti

Spodbujanje trajnostne industrijske rasti s pospeševanjem strateškega prehoda s proizvodnje, ki temelji na stroških, na pristop, ki temelji na ustvarjanju dodane vrednosti.

(b) Tehnologije, ki omogočajo energetsko učinkovite stavbe

Zmanjšanje porabe energije in emisij CO2 z razvojem in uporabo trajnostnih gradbenih tehnologij.

Povečanje konkurenčnosti predelovalnih industrijskih panog s precejšnjim povečanjem učinkovitosti izrabe virov in energije ter zmanjšanjem učinka na okolje takih industrijskih dejavnosti v vsej vrednostni verigi s spodbujanjem uporabe tehnologij z nizkimi emisijami ogljika.

(d) Novi trajnostni poslovni modeli

Izpeljava konceptov in metodologij za prilagodljive poslovne modele in pristope po meri, ki „temeljijo na znanju“.

1.6. Vesolje

1.6.1. Posebni cilj za vesolje

Posebni cilj raziskovanja vesolja in inovacij je spodbujanje konkurenčne in inovativne vesoljske industrije in raziskovalne skupnosti za razvoj in izkoriščanje vesoljske infrastrukture, da bi izpolnili prihodnje potrebe politike Unije in družbene potrebe.

Krepitev evropskega vesoljskega sektorja z intenzivnejšim raziskovanjem vesolja in inovacijami je ključnega pomena za ohranjanje in varovanje zmožnosti Evrope, da dostopa do vesolja in v vesolju izvaja dejavnosti, ki podpirajo politike Unije, mednarodne strateške interese in konkurenčnost med uveljavljenimi in novimi državami z lastnimi programi vesoljskih poletov.

1.6.2. Utemeljitev in dodana vrednost Unije

Vesolje je pomemben, a pogosto neviden dejavnik, ki omogoča raznolike storitve in proizvode, ključne za sodobno družbo, kot so navigacija, sporočanje, vremenske napovedi in geografske informacije. Oblikovanje in izvajanje politike na evropski, nacionalni in regionalni ravni je vedno bolj odvisno od informacij, pridobljenih v vesolju. Svetovni vesoljski sektor hitro raste in se širi v nove regije (npr. Kitajska, Južna Amerika). Evropska industrija je trenutno precejšen izvoznik vrhunskih satelitov za komercialne in znanstvene namene. Vedno večja svetovna konkurenca je izziv za Evropo na tem področju. Evropa želi zagotoviti, da njena industrija še naprej cveti na tem izredno konkurenčnem trgu. Poleg tega so podatki evropskih znanstvenih satelitov pripomogli k nekaterim najpomembnejšim znanstvenim prebojem na področju ved o Zemlji in astronomije v zadnjih desetletjih. S to edinstveno zmogljivostjo ima evropski vesoljski sektor pomembno vlogo pri obravnavanju izzivov, opredeljenih s strategijo Evropa 2020.

Raziskave, razvoj tehnologij in inovacije podpirajo zmogljivosti v vesolju, ki so bistvene za evropsko družbo. Medtem ko Združene države Amerike približno 25 % svojega proračuna za vesolje porabijo za raziskave in razvoj, Unija porabi manj kot 10 %. Poleg tega je raziskovanje vesolja v Uniji razdrobljeno v nacionalnih programih nekaj držav članic. Da bi ohranili tehnološko in konkurenčno prednost, je potreben ukrep na ravni Unije, ki bo usklajeval raziskovanje vesolja, spodbujal sodelovanje raziskovalcev iz vseh držav članic in zmanjšal ovire za čezmejne skupne projekte raziskovanja vesolja. To je treba izvesti z usklajevanjem z Evropsko vesoljsko agencijo, ki uspešno upravlja industrijski razvoj satelitov in misije globoko v vesolje na medvladni podlagi z manjšim številom držav EU vse od leta 1975. poleg tega bodo informacije, ki jih zagotavljajo evropski sateliti, nudile vedno večje možnosti za nadaljnji razvoj inovativnih satelitskih storitev za uporabnike. To je panoga, značilna za MSP, ki bi jo bilo treba podpreti z ukrepi na področju raziskav in inovacij, da bi lahko v celoti izkoristili to priložnost in zlasti precejšnje naložbe dveh vodilnih pobud Unije, Galileo in GMES.

Vesolje seveda presega zemeljske meje in zagotavlja edinstveno izhodišče svetovne razsežnosti, s čimer spodbuja projekte velikega obsega, ki se jih izvaja v mednarodnem sodelovanju (npr. mednarodna vesoljska postaja, spremljanje razmer v vesolju). Da bi lahko imeli vidno vlogo v takšnih mednarodnih vesoljskih dejavnostih v naslednjih desetletjih, sta potrebna skupna evropska politika ter dejavnosti na področju raziskovanja vesolja in inovacij na evropski ravni.

Raziskovanje vesolja in inovacije v okviru Obzorja 2020 so v skladu s prednostnimi nalogami politike EU o vesolju, kakor jih še naprej opredeljujeta Svet za vesolje in Evropska komisija[25].

1.6.3. Splošne smernice dejavnosti

(a) Omogočanje evropske konkurenčnosti, neodvisnosti in inovativnosti evropskega vesoljskega sektorja

To obsega ohranjanje in razvoj konkurenčne in podjetniške vesoljske industrije skupaj z vesoljsko raziskovalno skupnostjo na svetovni ravni, ki bo ohranila evropski vodilni položaj in neodvisnost na področju vesoljske tehnologije, spodbujala inovacije v vesoljskem sektorju in na Zemlji omogočila inovacije, ki temeljijo na vesolju, na primer z uporabo podatkov, pridobljenih z daljinskim zaznavanjem in navigacijo.

(b) Omogočanje napredka na področju vesoljskih tehnologij

Namenjeno je razvoju naprednih vesoljskih tehnologij in operativnih konceptov od zamisli do prikaza v vesolju, vključno z navigacijo in daljinskim zaznavanjem, ter zaščiti vesoljskih zmogljivosti pred drobirjem in sončevimi blišči. Razvoj in uporaba naprednih vesoljskih tehnologij zahtevata nenehno izobraževanje in usposabljanje visoko strokovnih inženirjev in znanstvenikov.

Če se združijo prizadevanja za usklajevanje in organiziranje obdelave, validacije in standardizacije podatkov, pridobljenih iz vesolja, se lahko precej poveča izkoriščanje podatkov, pridobljenih z evropskimi sateliti. Inovacije na področju upravljanja s podatki in njihovega širjenja lahko zagotovijo tudi visok donos na naložbe v vesoljsko infrastrukturo in pomagajo pri spoprijemanju z družbenimi izzivi, zlasti, če so usklajene na globalni ravni, npr. s pomočjo Globalnega sistema sistemov za opazovanje Zemlje, evropskega programa satelitske navigacije Galileo ali Mednarodnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) za vprašanja na področju podnebnih sprememb.

(d) Omogočanje evropskih raziskav v podporo mednarodnih partnerstev na področju vesolja

Vesoljska podjetja imajo predvsem globalen karakter. To je zlasti očitno pri dejavnostih, kot so spremljanje razmer v vesolju (Space Situational Awareness (SSA)) in številnih projektih znanosti o vesolju in raziskovanja vesolja. Razvoj vrhunske vesoljske tehnologije vedno bolj poteka v okviru takih mednarodnih partnerstev. Zagotavljanje dostopa do teh partnerstev je pomemben dejavnik uspeha za evropske raziskovalce in industrijo.

2. Dostop do tveganega kapitala

2.1. Posebni cilj

Posebni cilj je pomagati pri odpravi pomanjkljivosti na trgu glede dostopa do tveganega kapitala za raziskave in inovacije.

Razmere glede naložb na področju raziskav in inovacij so skromne, zlasti za inovativne MSP in srednje velika kapitalska podjetja z velikim potencialom za rast. Pri zagotavljanju sredstev je več velikih tržnih vrzeli, saj se inovacije, potrebne za doseganje ciljev politike, običajno izkažejo za preveč tvegane za trg.

Dolžniški instrument in kapitalski instrument bosta pomagala pri premagovanju teh težav, saj bosta izboljšala financiranje in profile tveganja zadevnih dejavnosti raziskav in inovacij. To bo olajšalo dostop podjetij in drugih upravičencev do posojil, jamstev in drugih oblik tveganega kapitala; spodbujalo naložbe in razvoj novih skladov tveganega kapitala v začetni fazi; izboljšalo prenos znanja in trg na področju intelektualne lastnine; privabilo sredstva na trg tveganega kapitala in, na splošno, pomagalo pri prehodu z zasnove, razvoja in predstavitve novih proizvodov in storitev na njihovo trženje.

Splošni učinek bo povečanje pripravljenosti zasebnega sektorja, da vlaga v raziskave in inovacije, s čimer bo prispeval k doseganju ključnega cilja strategije Evropa 2020: 3 % BDP Unije, vloženega v raziskave in razvoj do konca desetletja. Finančni instrumenti bodo pomagali pri doseganju ciljev na področju raziskav in inovacij vseh sektorjev in področij politike, ki so ključnega pomena za spoprijemanje z družbenimi izzivi (kot so podnebne spremembe, energetska učinkovitost in učinkovita raba virov, zanesljiva preskrba s hrano na svetovni ravni, zagotavljanje zdravstvenega varstva in starajoče se prebivalstvo), za povečanje konkurenčnosti in podpiranje trajnostne, vključujoče rasti ter zagotavljanje okoljskih in drugih javnih dobrin.

2.2. Utemeljitev in dodana vrednost Unije

Za povečanje verjetnosti, da so posojila in jamstva sklenjena in cilji politike na področju raziskav in inovacij doseženi, je potreben dolžniški instrument za raziskave in inovacije na ravni Unije. Obstoječa vrzel na trgu med povpraševanjem po posojilih in jamstvih ter njihovo ponudbo za tvegane naložbe na področju raziskav in razvoja, ki jo obravnava Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF), bo verjetno ostala, saj komercialne banke v glavnem ne sodelujejo pri posojilih z večjim tveganjem. Povpraševanje po posojilnih sredstvih RSFF je veliko vse od uvedbe instrumenta sredi leta 2007: v njegovi prvi fazi (2007–2010) je njegova uporaba presegla prvotna pričakovanja za več kot 50 % na področju aktivnih odobritev posojil (7,6 milijarde EUR v primerjavi z napovedanimi 5 milijardami EUR).

Poleg tega banke običajno ne znajo dovolj ceniti vrednosti znanja, na primer intelektualne lastnine, zato pogosto niso pripravljene vlagati v podjetja, ki temeljijo na znanju. Zaradi tega številna ugledna velika in mala podjetja ne morejo pridobiti posojil za dejavnosti na področju raziskav in inovacij z večjim tveganjem.

Te tržne vrzeli v osnovi izhajajo iz negotovosti, informacijske asimetrije in velikih stroškov zaradi poskusov, da bi ta vprašanja obravnavali: pred kratkim ustanovljena podjetja ne obstajajo dovolj dolgo, da bi lahko zadovoljila morebitne posojilodajalce, tudi uveljavljena podjetja pogosto ne morejo zagotoviti dovolj informacij, na začetku naložbe v raziskave in inovacije pa ni nobenega zagotovila, da bodo prizadevanja dejansko prinesla uspešne inovacije.

Poleg tega podjetja v fazi razvoja zasnove ali podjetja, ki delajo na novih področjih, običajno nimajo zadostnega jamstva. Naslednji odvračilni dejavnik je, da na podlagi dejavnosti na področju raziskav in inovacij sicer lahko nastane tržni proizvod ali postopek, ni pa zagotovila, da si bo podjetje, ki si je za to prizadevalo, lahko izključno prilastilo koristi, ki iz tega izhajajo.

V zvezi z dodano vrednostjo Unije bo dolžniški instrument pomagal pri odpravi tržnih pomanjkljivosti, ki zasebnemu sektorju preprečujejo, da bi v raziskave in inovacije vlagal na najvišji možni ravni. Njegovo izvajanje bo omogočilo združevanje kritične mase sredstev iz proračuna Unije in, na podlagi porazdelitve tveganja, finančnih institucij, ki so zadolžene za njegovo izvajanje. Podjetja bo spodbudil k temu, da bodo v raziskave in inovacije vlagale več lastnih sredstev, kot bi jih drugače. Poleg tega bo dolžniški instrument pomagal javnim in zasebnim organizacijam, da zmanjšajo tveganje pri izvajanju javnih predkomercialnih naročil ali javnih naročil inovativnih proizvodov in storitev.

Za izboljšanje lastniškega financiranja naložb v začetni fazi in fazi rasti ter pospeševanje razvoja trga tveganega kapitala v Uniji je potreben kapitalski instrument na ravni Unije. V fazi prenosa tehnologije in zagonski fazi se nova podjetja srečajo z „dolino smrti“, ko se javno subvencioniranje raziskav izteče, zasebnih finančnih sredstev pa ni mogoče pridobiti. Javna podpora, katere namen je spodbuditi zasebni ustanovitveni in zagonski kapital, da se zapolni ta vrzel, je trenutno preveč razdrobljena in neenakomerna ali pa njenemu vodstvu primanjkuje potrebnega strokovnega znanja. Poleg tega je večina skladov tveganega kapitala v Evropi premajhnih, da bi podprli stalno rast inovativnih podjetij, in nimajo kritične mase za specializacijo in nadnacionalno delovanje.

Posledice so resne. Pred finančno krizo je bil znesek, ki so ga evropski skladi tveganega kapitala vlagali v MSP, približno 7 milijard EUR na leto, številke za leti 2009 in 2010 pa so se gibale med 3 in 4 milijardami EUR. Zmanjšana sredstva za tvegani kapital so vplivala na številne zagone, za katera so namenjeni skladi tveganega kapitala: v letu 2007 je sredstva tveganega kapitala prejelo približno 3 000 MSP, v letu 2010 pa samo približno 2 500.

Kar se tiče dodane vrednosti Unije, bo kapitalski instrument za raziskave in inovacije dopolnjeval nacionalne sheme, ki se ne morejo prilagoditi čezmejnim naložbam v raziskave in inovacije. Naložbe v začetni fazi bodo imele tudi predstavitveni učinek, ki lahko koristi javnim in zasebnim sektorjem po vsej Evropi. V fazi rasti je mogoče samo na evropski ravni doseči potreben obseg in močno udeležbo zasebnih vlagateljev, ki so ključni za delovanje samozadostnega trga tveganega kapitala.

Dolžniški in kapitalski instrumenti, podprti s sklopom spremljajočih ukrepov, bodo podprli doseganje ciljev politike Obzorja 2020. Zato bodo namenjeni konsolidaciji in povečanju kakovosti znanstvene baze Evrope, spodbujanju raziskav in inovacij s pristopom na poslovnih temeljih ter obravnavanju družbenih izzivov z osredotočanjem na dejavnosti, kot so poskusno izvajanje, predstavitev, preskusne naprave in tržno uveljavljanje.

Poleg tega bodo pripomogli k izpolnjevanju ciljev drugih programov in področij politik na področju raziskav in inovacij, kot so skupna kmetijska politika, podnebni ukrepi (prehod na nizkoogljično gospodarstvo in prilagajanje podnebnim spremembam) in skupna ribiška politika. V okviru Skupnega strateškega okvira za kohezijsko politiko, v katerem je predvidena večja vloga finančnih instrumentov, bodo razvita dopolnjevanja z nacionalnimi in regionalnimi finančnimi instrumenti.

Njihova zasnova upošteva potrebe po obravnavanju posebnih tržnih pomanjkljivosti, značilnosti (kot je stopnja dinamike in stopnja ustvarjanja podjetij) in finančne zahteve teh in drugih področij. V odziv na spreminjajoče se gospodarske pogoje se lahko med izvajanjem Obzorja 2020 prilagodijo proračunske dodelitve med instrumenti.

Kapitalski instrument in del dolžniškega instrumenta za MSP se bosta izvajala kot del dveh finančnih instrumentov EU, ki zagotavljata kapital in posojila za podporo raziskav in inovacij ter rasti MSP, skupaj s kapitalskim in dolžniškim instrumentom v okviru programa za konkurenčnost podjetij in MSP.

2.3. Splošne smernice dejavnosti

(a) Dolžniški instrument, ki zagotavlja dolžniško financiranje za raziskave in inovacije: „Storitev Unije za posojila in jamstva za raziskave in inovacije“

Cilj je izboljšati dostop do dolžniškega financiranja – posojil, jamstev, podporoštev in drugih oblik dolžniškega in tveganega financiranja – za javne in zasebne subjekte ter javno-zasebna partnerstva, ki se ukvarjajo z dejavnostmi na področju raziskav in inovacij, pri katerih so za uspeh potrebne tvegane naložbe. Poudarek bo na podpiranju raziskav in inovacij z velikim potencialom za odličnost.

Ciljni končni upravičenci so lahko različno veliki pravni subjekti, ki si lahko sposodijo in vrnejo denar, in zlasti MSP s potencialom za inovacije in hitro rast; srednje velika kapitalska podjetja in raziskovalni inštituti; univerze in raziskovalni inštituti; raziskovalne in inovacijske infrastrukture; javno-zasebna partnerstva in namenske družbe ali projekti.

Financiranje dolžniških instrumentov ima dve glavni komponenti:

(1) usmerjenost v povpraševanje ter zagotavljanje posojila in jamstva po načelu „kdor prej pride, prej melje“, pri čemer bo posebna podpora namenjena upravičencem, kot so MSP in srednje velika kapitalska podjetja. Ta dejavnik ustreza stabilni in nenehni rasti, ki se je pokazala pri številnih financiranjih RSFF, ki temelji na povpraševanju. V okviru MSP bodo podprte tiste dejavnosti, katerih cilj je boljši dostop do financiranja za MSP in druge subjekte, ki so usmerjeni v raziskave in razvoj in/ali inovacije.

(2) usmerjenost, pri čemer se osredotočajo na politike in ključne sektorje, ki so bistveni za spoprijemanje z družbenimi izzivi, krepijo konkurenčnost in podpirajo trajnostno, nizkoogljično, vključujočo rast ter zagotavljajo okoljske in ostale javne dobrine. Ta dejavnik Uniji pomaga pri obravnavanju vidikov ciljev sektorske politike na področju raziskav in inovacij.

(b) Kapitalski instrument, ki zagotavlja kapitalsko financiranje za raziskave in inovacije: „Kapitalski instrumenti Unije za raziskave in inovacije“

Cilj je prispevati k odpravi pomanjkljivosti evropskega trga tveganega kapitala ter zagotoviti lastniški kapital in navidezni lastniški kapital za pokritje razvojnih in finančnih potreb inovativnih podjetij od faze zagona dejavnosti vse do faze rasti in širitve. Poudarek bo na podpiranju ciljev Obzorja 2020 in povezanih politik.

Ciljni končni upravičenci so lahko različno velika podjetja, ki izvajajo ali začenjajo z izvajanjem inovacijskih dejavnosti, s posebnim poudarkom na inovativnih MSP in srednje velikih kapitalskih podjetjih.

Kapitalski instrument se bo osredotočil na sklade tveganega kapitala za zgodnjo fazo, ki zagotavljajo tvegani kapital in navidezni kapital (vključno z dolžniško-lastniškim kapitalom) za posamezna podjetja. Z instrumentom bo mogoče opravljati investicije v fazi razširjanja in rasti, skupaj s kapitalskim instrumentom za rast v okviru programa za konkurenčnost podjetij in MSP, da se med zagonom in razvojem podjetij zagotovi neprekinjena podpora.

Kapitalski instrument, ki bo prvotno usmerjen v povpraševanje, uporablja portfeljski pristop, pri katerem skladi tveganega kapitala in drugi primerljivi posredniki izberejo podjetja, v katera se bo vlagalo.

Da bi dosegli določene cilje politike, se lahko uporabi sistem dodeljevanja sredstev, ki bo temeljil na pozitivnih izkušnjah v okvirnem programu za konkurenčnost in inovativnost z dodeljevanjem sredstev za ekološke inovacije.

Instrument za zagon podjetij, ki podpira zagon in zgodnje faze dejavnosti, omogoča naložbe kapitala, med drugim v organizacije za prenos znanja, sklade začetnega kapitala, čezmejne sklade zagonskega kapitala, namenske družbe poslovnih angelov za sofinanciranje, sredstva za intelektualno lastnino, platforme za izmenjavo pravic intelektualne lastnine in trgovanje z njimi ter sklade tveganega kapitala za zgodnjo fazo.

Z instrumentom za rast se bodo opravljale naložbe v fazi razširjanja in rasti, skupaj s kapitalskim instrumentom za rast v okviru programa za konkurenčnost podjetij in MSP, vključno z naložbami v čezmejne sklade in naložbami v sklade tveganega kapitala, ki bodo večinoma osredotočeni na temo, ki bo podprla cilje strategije Evropa 2020.

3. Inovacije v malih in srednje velikih podjetjih

3.1 Posebni cilj

Posebni cilj je pospešiti rast s povečanjem stopnje inovacij v MSP, pri čemer bodo pokrite različne inovacijske potrebe v celotnem inovacijskem ciklu za vse vrste inovacij, kar bo pripomoglo k nastanku hitreje rastočih, mednarodno dejavnih MSP.

Glede na osrednjo vlogo MSP v gospodarstvu Evrope bodo imele raziskave in inovacije v MSP ključno vlogo pri povečanju konkurenčnosti, spodbujanju gospodarske rasti in ustvarjanju delovnih mest ter s tem tudi pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020 in zlasti njene vodilne pobude Unija inovacij.

Vendar pa imajo MSP kljub svojemu pomembnemu deležu na področju gospodarstva in zaposlovanja ter precejšnjemu inovacijskemu potencialu težave pri doseganju večje inovativnosti in konkurenčnosti, ki so povezane z njihovo velikostjo. Čeprav je v Evropi število novoustanovljenih podjetij podobno številu v Združenih državah Amerike, se evropska MSP precej težje razvijejo v velika podjetja, kot takšna podjetja v ZDA. Mednarodno poslovno okolje z vedno bolj medsebojno povezanimi vrednostnimi verigami nanje izvaja dodaten pritisk. MSP morajo okrepiti svojo inovacijsko zmogljivost. Da bi uspešno konkurirala na hitro rastočih svetovnih trgih, morajo hitreje in v večjem obsegu ustvarjati, uporabljati in komercializirati novo znanje in poslovne zamisli. Izziv je spodbujati več inovacij v MSP, s čimer se bo povečala njihova konkurenčnost in rast.

Cilj predlaganih ukrepov je dopolnjevanje nacionalnih in regionalnih poslovnih inovacijskih politik in programov, pospeševanje sodelovanja med MSP in drugimi akterji, pomembnimi na področju inovacij, premostitev vrzeli med raziskavami/razvojem in uspešnim tržnim uveljavljanjem, zagotavljanje okolja, prijaznejšega do poslovnih inovacij, in podpiranje upoštevanja spremenljive narave inovacijskih procesov, novih tehnologij, trgov in poslovnih modelov.

Vzpostavljene bodo močne povezave s sektorskimi politikami Unije, zlasti s programom za konkurenčnost podjetij in MSP ter skladi kohezijske politike, da bi zagotovili sinergije in skladen pristop.

3.2. Utemeljitev in dodana vrednost Unije

MSP so ključna gonilna sila inovacij zaradi zmožnosti, da nove zamisli hitro in učinkovito preoblikujejo v uspešne posle. So pomembne poti za prelivanje znanja, ki rezultate raziskav prinesejo na trg. Zadnji dve desetletji sta pokazali, da so inovativna MSP pripomogla k prenovi celotnih sektorjev in ustvarjanju novih industrijskih panog. Hitro rastoča podjetja so ključna za razvoj nastajajočih industrijskih panog in pospeševanje strukturnih sprememb, ki jih Evropa potrebuje, da bi postala na znanju temelječe in nizkoogljično gospodarstvo s trajnostno rastjo in visokokakovostnimi delovnimi mesti.

MSP so prisotna v vseh sektorjih gospodarstva. So precej bolj pomemben del evropskega gospodarstva kot v drugih regijah, npr. Združenih državah Amerike. Vse vrste MSP so lahko inovativne. Treba jih je spodbujati, da vlagajo v raziskave in inovacije. Z vlaganjem v raziskave in inovacije bodo lahko izkoristila celoten inovacijski potencial notranjega trga in evropskega raziskovalnega prostora ter ustvarila nove poslovne priložnosti v Evropi in zunaj nje ter prispevala k iskanju rešitev za ključne družbene izzive.

Udeležba pri raziskavah in inovacijah Unije krepi zmogljivost MSP na področju raziskav in razvoja ter tehnologije, da ustvarjajo, črpajo in uporabljajo novo znanje, pospešuje gospodarsko izkoriščanje novih rešitev, povečuje inovacije v proizvodnih, storitvenih in poslovnih modelih, spodbuja poslovne dejavnosti na večjih trgih in internacionalizira mreže znanj MSP. MSP, ki imajo vzpostavljeno dobro upravljanje inovacij, pri čemer se pogosto zanašajo na zunanje strokovno znanje in spretnosti, so uspešnejša od drugih.

Čezmejna sodelovanja so pomemben dejavnik v inovacijski strategiji MSP za premagovanje nekaterih težav, povezanih z njihovo velikostjo, kot je dostop do tehnoloških in znanstvenih sposobnosti in novih trgov. Zamisli pretvorijo v dobiček in rast podjetja, v zameno pa prispevajo k povečanju zasebnih naložb v raziskave in inovacije.

Regionalni in nacionalni programi za raziskave in inovacije, ki jih pogosto podpre evropska kohezijska politika, imajo ključno vlogo pri spodbujanju MSP. S krepitvijo zmogljivosti in zagotavljanjem priložnosti za odličnost za MSP imajo zlasti skladi kohezijske politike ključno vlogo pri razvoju odličnih projektov, ki se lahko potegujejo za sredstva v okviru Obzorja 2020. Kljub temu lahko le redki nacionalni in regionalni programi zagotovijo financiranje za nadnacionalne dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki jih izvajajo MSP, širjenje in uporabo inovativnih rešitev po vsej Uniji ali čezmejne podporne storitve za inovacije. Izziv je zagotoviti MSP tematsko odprto podporo za uresničitev mednarodnih projektov v skladu z inovacijskimi strategijami podjetij. Ukrepi na ravni Unije so zato potrebni za dopolnjevanje dejavnosti, ki se izvajajo na nacionalni in regionalni ravni, za povečanje njihovega učinka in za odprtost podpornih sistemov na področju raziskav in inovacij.

3.3. Splošne smernice dejavnosti

(a) Vključevanje podpore MSP

MSP bodo podprta v Obzorju 2020. Zato instrument, namenjen MSP, zagotavlja postopno in celovito podporo, ki bo zajemala celoten inovacijski cikel. Instrument MSP je namenjen vsem vrstam inovativnih MSP, ki kažejo velike ambicije za razvoj, rast in internacionalizacijo. Zagotovljen bo vsem vrstam inovacij, tudi storitvenim, netehnološkim in družbenim inovacijam. Cilj je razvoj in izkoriščanje inovacijskega potenciala MSP z zapolnjevanjem vrzeli v financiranju za raziskave in inovacije z visokim tveganjem v začetni fazi, spodbujanjem inovacij in povečanjem komercializacije rezultatov raziskav v zasebnem sektorju.

Vsi posebni cilji glede družbenih izzivov in vodilnega položaja na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij bodo veljali za namenski instrument za MSP in temu namenili znesek.

(b) Podpora raziskovalno intenzivnih MSP

Cilj je spodbujati tržno usmerjene inovacije MSP, ki delujejo na področju raziskav in razvoja. Poseben ukrep je namenjen raziskovalno intenzivnim MSP v visokotehnoloških sektorjih, ki kažejo zmožnost tržnega izkoriščanja rezultatov projekta.

Podprle se bodo dejavnosti, ki pomagajo pri izvajanju in dopolnjevanju posebnih ukrepov za MSP v Obzorju 2020, da bi pospešile inovacijsko zmogljivost MSP.

(d) Podpiranje tržno usmerjenih inovacij

Podpiranje tržno usmerjenih inovacij, da bi izboljšali okvirne pogoje za inovacije in odpravili posebne ovire, ki zlasti preprečujejo rast inovativnih MSP.

DEL III DRUŽBENI IZZIVI

1. Zdravje, demografske spremembe in dobro počutje

1.1. Posebni cilj

Posebni cilj je izboljšati vseživljenjsko zdravje in dobro počutje za vse.

Vseživljenjsko zdravje in dobro počutje za vse, visokokakovostni in gospodarsko trajnostni zdravstveni sistemi in sistemi oskrbe ter priložnosti za nova delovna mesta in rast so cilji podpore raziskav in inovacij, ki so odgovor na ta izziv in v veliki meri prispevajo k strategiji Evropa 2020.

Stroški zdravstvenih in socialnih sistemov v Uniji se večajo, ukrepi oskrbe in preventive v vseh starostnih obdobjih so vedno dražji, število Evropejcev, starejših od 65 let, naj bi se s 85 milijonov v letu 2008 skoraj podvojilo na 151 milijonov v letu 2060, v istem obdobju pa naj bi se število oseb, starejših od 80 let, z 22 milijonov povečalo na 61 milijonov. Zmanjšanje ali ohranjanje teh stroškov na takšni ravni, da ne postanejo nevzdržni, je delno odvisno od zagotavljanja vseživljenjskega zdravja in dobrega počutja za vse, torej od učinkovitega preprečevanja, zdravljenja in upravljanja bolezni in invalidnosti.

Kronične bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen, nevrološke in duševne motnje ter različne funkcijske omejitve, so pomembni vzroki za invalidnost, slabo zdravje in prezgodnjo smrt ter predstavljajo precejšnje stroške za družbo in gospodarstvo.

V Uniji zaradi bolezni srca in ožilja letno umre več kot 2 milijona ljudi, gospodarstvo pa te bolezni stanejo več kot 192 milijard EUR, medtem ko je rak vzrok za četrtino vseh smrti in poglavitni vzrok smrti pri osebah, starih med 45 in 64 let. Več kot 27 milijonov ljudi v Uniji trpi zaradi sladkorne bolezni, kupni stroški zaradi možganskih motenj (tudi tistih, ki vplivajo na duševno zdravje) pa so bili ocenjeni na 800 milijard EUR. Družbeno-ekonomski dejavniki, okolje in življenjski slog so zelo pomembni pri številnih od teh obolenj, saj je po oceni z njimi povezana ena tretjina globalnega bremena bolezni.

Nalezljive bolezni (npr. HIV/AIDS, tuberkuloza in malarija) so skrb vsega sveta in predstavljajo 41 % od 1,5 milijarde invalidnosti prilagojenih let življenja po vsem svetu, 8 % od tega v Evropi. Pripraviti se je treba tudi na pojavljajoče se epidemije in nevarnosti vedno večje odpornosti na protimikrobna zdravila.

Medtem postopki razvoja zdravil in cepiv postajajo dražji in manj učinkoviti. Rešiti je treba nenehno zdravstveno neenakost in vsem Evropejcem zagotoviti dostop do učinkovitih in primernih zdravstvenih sistemov.

1.2. Utemeljitev in dodana vrednost Unije

Bolezni in invalidnosti nacionalne meje ne ustavijo. Ustrezen odziv raziskav in inovacij na evropski ravni lahko in bi moral precej prispevati k obravnavanju teh izzivov, zagotoviti boljše zdravje in dobro počutje za vse ter Evropi zagotoviti vodilni položaj na hitro rastočih svetovnih trgih za inovacije na področju zdravja in dobrega počutja.

Odziv je odvisen od odličnosti raziskav, ki izboljšajo naše temeljno razumevanje zdravja, bolezni, invalidnosti, razvoja in staranja (vključno s pričakovano življenjsko dobo), ter celovitega in obširnega prenosa pridobljenega in obstoječega znanja v inovativne, nadgradljive in učinkovite proizvode, strategije, posredovanja in storitve. Poleg tega pomembnost teh izzivov po Evropi in v številnih primerih na svetovni ravni zahteva odziv, za katerega je značilna dolgoročna in usklajena podpora sodelovanja med odličnimi, multidisciplinarnimi in večsektorskimi skupinami.

Podobno zahtevnost izziva in medsebojna odvisnost njegovih delov zahtevata odziv na ravni EU. Številni pristopi, orodja in tehnologije se lahko uporabljajo na številnih raziskovalnih in inovacijskih področjih tega izziva, najustreznejša pa je podpora na ravni Unije. Ti vključujejo razvoj dolgoročnih kohort in izvajanje kliničnih preskušanj, klinično uporabo tehnologij, katerih poimenovanja se končujejo na „-omika“, ali razvoj IKT in njihovo uporabo v zdravstvenih službah, predvsem e-zdravju. Zahteve posebnih populacij se najbolj učinkovito obravnava na celosten način, na primer z razvojem stratificirane in/ali posamezniku prilagojene medicine, z zdravljenjem redkih bolezni in zagotavljanjem rešitev za pomoč na domu ali za samostojno življenje.

Da bi kar najbolj povečali učinek ukrepov na ravni Unije, bo zagotovljena podpora za celoten spekter dejavnosti na področju raziskav in inovacij. Od osnovnih raziskav do prenosa znanja v obsežne preskuse in predstavitvene dejavnosti, zagotavljanja zasebnih naložb; do javnih naročil in javnih predkomercialnih naročil novih proizvodov, storitev, nadgradljivih rešitev, ki so po potrebi interoperabilne in podprte z opredeljenimi standardi in/ali skupnimi smernicami. Z usklajenostjo vseh teh dejavnosti bo evropsko prizadevanje prispevalo k sedanjemu razvoju evropskega raziskovalnega prostora. Po potrebi bo tudi povezano z dejavnostmi, razvitimi v okviru programa Zdravje za rast in evropskega inovacijskega partnerstva na področju aktivnega in zdravega staranja.

1.3. Splošne smernice dejavnosti

Učinkovito spodbujanje zdravja, podprto s trdno znanstveno podlago, preprečuje bolezni, izboljša dobro počutje in je stroškovno učinkovito. Spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni je odvisno tudi od razumevanja dejavnikov zdravja, učinkovitih preventivnih orodij, kot so cepiva, učinkovitega nadzorovanja zdravja in bolezni ter pripravljenosti, pa tudi od učinkovitih programov presejanja.

Učinkovita prizadevanja za preprečevanje, obravnavanje in zdravljenje bolezni, invalidnosti in zmanjšane funkcionalnosti podpirajo temeljno razumevanje njihovih dejavnikov in vzrokov, procesov in učinkov, pa tudi dejavnikov, ki so osnova za dobro zdravje in dobro počutje. Učinkovita izmenjava podatkov in povezovanje teh podatkov z obsežnimi kohortnimi študijami je prav tako bistvenega pomena, kar velja tudi za prenos ugotovitev raziskav v klinično prakso, zlasti preko izvajanja kliničnih preskušanj.

Vedno večje breme bolezni in invalidnosti zaradi starajočega se prebivalstva veča pritisk na zdravstvene sektorje in sektorje oskrbe. Če naj bi se učinkovito zdravstvo in oskrba ohranila za vsa starostna obdobja, si je treba prizadevati za boljše sprejemanje odločitev na področju zagotavljanja preventive in zdravljenja, za opredelitev in podporo razširjanja najboljših praks v zdravstvenem sektorju in sektorju oskrbe ter podpreti celostno oskrbo in obširno uporabo tehnoloških, organizacijskih in družbenih inovacij, ki zlasti starejšim in invalidom pomagajo, da ostanejo dejavni in samostojni. To bo pripomoglo tudi k povečanju in podaljšanju njihovega fizičnega, socialnega in duševnega dobrega počutja.

Vse te dejavnosti se izvajajo na način, ki zagotavlja podporo v celotnem ciklusu raziskav in inovacij, zaradi česar se bosta okrepila konkurenčnost industrijskih panog v Evropi in razvoj novih tržnih priložnosti.

Posebni ukrepi vključujejo: razumevanje dejavnikov zdravja (vključno z dejavniki, povezanimi z okoljem in podnebjem), kar bo izboljšalo spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni; razumevanje bolezni in izboljšanje diagnoz; razvoj učinkovitih programov presejanja in izboljšanje ocenjevanja dovzetnosti za bolezni; izboljšanje nadzorovanja in pripravljenosti; razvoj boljših preventivnih cepiv; uporabo zdravil in silico za boljše upravljanje in predvidevanje bolezni; zdravljenje bolezni; prenos znanja v klinično prakso in nadgradljive ukrepe na področju inovacij; boljšo uporabo zdravstvenih podatkov; aktivno staranje, samostojno življenje in pomoč na domu; omogočanje posamezniku, da sam upravlja z zdravjem; spodbujanje celostne oskrbe; izboljšanje znanstvenih orodij in metod, ki podpirajo oblikovanje politike in zakonodajne potrebe; ter izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti sistemov zdravstvenega varstva in zmanjšanje neenakosti s sprejemanjem odločitev, ki temeljijo na dokazih, in razširjanjem najboljše prakse ter inovativnimi tehnologijami in pristopi.

2. Zanesljiva preskrba s hrano, trajnostno kmetijstvo, morsko in pomorsko ratiskovanje ter biogospodarstvo

2.1 Posebni cilj

Posebni cilj je zagotoviti zadostno preskrbo varne hrane in drugih bioloških izdelkov visoke kakovosti z razvojem produktivnih in sistemov primarne proizvodnje, ki gospodarneje izkoriščajo vire, ter s spodbujanjem povezanih storitev ekosistema ob konkurenčnih in nizkoogljičnih industrijah. To bo pospešilo prehod na trajnostno evropsko biogospodarstvo.

V prihodnjih desetletjih se bo Evropa soočala z večjo konkurenco za omejene in končne naravne vire, z učinki podnebnih sprememb, zlasti na sisteme primarne proizvodnje (kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in gojenje vodnih organizmov) in potrebo po zagotavljanju trajnostne, varne in zanesljive preskrbe s hrano za evropsko in vedno številčnejše svetovno prebivalstvo. Da bi nahranili 9 milijard prebivalcev na svetu do leta 2050, bo potrebno 70-odstotno povečanje svetovne preskrbe s hrano. Kmetijstvo proizvede približno 10 % emisij toplogrednih plinov v Uniji, in čeprav se v Evropi ta odstotek zmanjšuje, naj bi se delež emisij iz kmetijstva na svetovni ravni do leta 2030 povečal na 20 %. Poleg tega bo morala Evropa zagotoviti zadostno dobavo surovin, energije in industrijskih proizvodov v razmerah, ko se bodo zmanjševali viri fosilnega ogljika (proizvodnja nafte in tekočega plina naj bi se do leta 2050 zmanjšala za približno 60 %), obenem pa ohraniti svojo konkurenčnost. Biološki odpadki (njihova količina je ocenjena na 138 milijonov ton na leto v Uniji, od tega jih 40 % konča na odlagališčih) kljub svoji potencialni dodani vrednosti predstavljajo veliko težavo in stroške. Tako se na primer približno 30 % vse hrane, proizvedene v razvitih državah, zavrže. Treba je uvesti velike spremembe in do leta 2030 v Uniji zmanjšati to količino za 50 %[26]. Poleg tega nacionalne meje niso pomembne pri širjenju živalskih in rastlinskih škodljivcev in bolezni, vključno z zoonozami in patogeni, ki se prenašajo s hrano. Medtem ko so potrebni učinkoviti nacionalni preprečevalni ukrepi, je ukrepanje na ravni Unije bistvenega pomena za končni nadzor in učinkovito delovanje enotnega trga. Izziv je zahteven, vpliva na številne medsebojno povezane sektorje in zahteva pluralnost pristopov.

Da bi zagotovili tržno povpraševanje po zanesljivi preskrbi z zdravo hrano, biomaterialih, biogorivih in bioizdelkih, ki obsegajo vse od potrošniških proizvodov do osnovnih kemikalij, je potrebnih vedno več bioloških virov. Vendar so zmogljivosti kopenskih in vodnih ekosistemov, potrebnih za njihovo proizvodnjo, omejene, čeprav je zahtevkov za njihovo uporabo veliko, in pogosto ne najbolje upravljane, kakor kaže tudi primer precejšnjega zmanjšanja vsebnosti ogljika v tleh in rodovitnosti. Premalo se spodbuja storitve ekosistemov na kmetijskih zemljiščih, v gozdovih ter sladkih in sladkih vodah z vključevanjem kmetijskih in okoljskih ciljev v trajnostno proizvodnjo.

Potencial bioloških virov in ekosistemov bi lahko uporabili na precej bolj trajnosten, učinkovit in celosten način. Lahko bi se na primer bolje izkoristil potencial biomase gozdov in tokov odpadkov kmetijskega, vodnega, industrijskega in tudi urbanega izvora.

V bistvu je potreben prehod na kar najboljšo in obnovljivo uporabo bioloških virov in trajnostne primarne proizvodne in predelovalne sisteme, ki lahko proizvedejo več hrane in drugih bioizdelkov z najmanjšimi možnimi vloženimi viri, vplivom na okolje in emisijami toplogrednih plinov, povečanimi storitvami ekosistemov, brez odpadkov in z ustrezno družbeno vrednostjo. Bistveni element za uresničitev navedenega v Evropi in zunaj nje je kritično prizadevanje na področju medsebojno povezanih raziskav in inovacij.

2.2 Utemeljitev in dodana vrednost Unije

Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo so skupaj z biotehnološkimi industrijskimi panogami pomembni sektorji, ki podpirajo biogospodarstvo. Slednje predstavlja velik in rastoč trg, ki je po ocenah vreden več kot 2 bilijona EUR in zagotavlja 20 milijonov delovnih mest, kar je leta 2009 v Uniji predstavljalo 9 % vseh zaposlenih. Naložbe v raziskave in inovacije v okviru tega družbenega izziva bodo Evropi omogočile, da prevzame vodilni položaj na zadevnih trgih, in imele vlogo pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020 in njenih vodilnih pobudah Unija inovacij in Evropa, gospodarna z viri.

V celoti funkcionalno evropsko biogospodarstvo, ki obsega trajnostno proizvodnjo obnovljivih virov s kopnega in iz vode ter njihovo predelavo v hrano, bioizdelke in bioenergijo ter s tem povezane javne dobrine, bo ustvarilo visoko evropsko dodano vrednost. Če se z njim upravlja na trajnosten način, lahko zmanjša vpliv primarne proizvodnje in dobavne verige kot celote. Lahko poveča njihovo konkurenčnost in zagotovi poslovne priložnosti za razvoj podeželja in obalnih regij, vključno s priložnostmi za nova delovna mesta. Izzivi, povezani z zanesljivo preskrbo s hrano, trajnostnim kmetijstvom in splošnim biogospodarstvom, so evropske in svetovne narave. Ukrepi na ravni Unije so bistvenega pomena za združevanje grozdov, ki bodo dosegli potrebno širino in kritično maso, da bodo dopolnjevali prizadevanja posameznih držav članic ali skupin držav članic. Vključevanje več akterjev bo zagotovilo potrebne povezave med raziskovalci, podjetji, kmeti/proizvajalci, svetovalci in končnimi uporabniki, ki bodo spodbujale uspešnost. Raven Unije je potrebna tudi za zagotavljanje skladnosti pri obravnavanju tega izziva v različnih sektorjih in z močnimi povezavami z zadevnimi politikami Unije. Usklajevanje raziskav in inovacij na ravni Unije bo spodbudilo in pomagalo pri pospeševanju potrebnih sprememb po vsej Uniji.

Raziskave in inovacije bodo povezane s širokim spektrom politik Unije in povezanih ciljev, vključno s skupno kmetijsko politiko (zlasti politiko za razvoj podeželja) in evropskim inovacijskim partnerstvom „Produktivnost in trajnostni razvoj v kmetijstvu“, skupno ribiško politiko, celostno pomorsko politiko, Evropskim programom za podnebne spremembe, okvirno direktivo o vodah, okvirno direktivo o morski strategiji, akcijskim načrtom za gozdarstvo, tematsko strategijo za zaščito tal, strategijo Unije za biotsko raznovrstnost do leta 2020, strateškim načrtom za energetsko tehnologijo, industrijskimi in inovativnimi politikami Unije, politikami zunanje in razvojne pomoči, strategijo za zdravstveno varstvo rastlin, strategijami za zdravje in dobro počutje živali ter ureditvenimi okviri za varstvo okolja, zdravja in varnosti, za spodbujanje učinkovite rabe virov in ukrepov za podnebne spremembe ter za zmanjšanje količine odpadkov. Boljše vključevanje raziskav in inovacij v povezane politike Unije bo znatno izboljšalo evropsko dodano vrednost, zagotovilo učinke vzvoda, povečalo družbeni pomen in pomagalo pri nadaljnjem razvoju trajnostnega upravljanja s kopnim, morji in oceani ter trgi biogospodarstva.

Z namenom, da podprejo politike Unije, povezane z biogospodarstvom, in spodbudijo upravljanje in spremljanje raziskav in inovacij, se bodo v povezavi s strategijo za biogospodarstvo izvajale v prihodnost usmerjene dejavnosti na področju družbeno-ekonomskih strategij, vključno z razvojem kazalnikov, podatkovnih zbirk, modelov, predvidevanjem in napovedovanjem ter oceno učinka spodbud za gospodarstvo, družbo in okolje.

Ukrepi, ki temeljijo na izzivih in se osredotočajo na družbene in gospodarske koristi ter posodobitev sektorjev in trgov, povezanih z biogospodarstvom, so podprti s pomočjo multidisciplinarnega pristopa, ki pospešuje inovacije in vodi v razvoj novih praks, izdelkov in procesov. Teži tudi k obsežnemu pristopu k inovacijam, ki obsega vse od tehnoloških, netehnoloških, organizacijskih, gospodarskih in družbenih inovacij do, na primer, novih poslovnih modelov, trženja blagovnih znamk in storitev.

2.3 Splošne smernice dejavnosti

(a) Trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo

Cilj je zadostna preskrba s hrano, krmo, biomaso in drugimi surovinami, obenem pa varovanje naravnih virov in povečanje storitev ekosistema, vključno z reševanjem in blažitvijo podnebnih sprememb. Dejavnosti se osredotočajo na bolj trajnostne in produktivne kmetijske in gozdarske sisteme, ki gospodarneje izkoriščajo vire (vključno z nizkoogljičnimi) in so bolj prožni, hkrati pa tudi na razvoj storitev, konceptov in politik za cvetoča podeželska gospodarstva.

(b) Trajnostna in konkurenčna kmetijsko-živilska industrija za varno in zdravo prehranjevanje

Cilj je izpolniti zahteve državljanov po varni, zdravi in cenovno dostopni hrani ter ustvariti bolj trajnostno predelavo in distribucijo hrane in krme ter bolj konkurenčen sektor hrane. Dejavnosti se osredotočajo na zdravo in varno hrano za vse, ozaveščeno izbiro potrošnikov in konkurenčne metode predelave hrane, ki porabijo manj virov in ustvarijo manj stranskih proizvodov in odpadkov.

Cilj je trajnostno izkoriščanje virov vodnih živali, da bi kar najbolj povečali družbene in gospodarske koristi/donose evropskih oceanov in morij. Dejavnosti se osredotočajo na to, da bi kar najbolj prispevale k zanesljivi preskrbi s hrano z razvojem trajnostnega in okolju prijaznega ribolova in konkurenčne evropske akvakulture v okviru svetovnega gospodarstva ter povečale pomorske inovacije s pomočjo biotehnologije za pametno „modro“ rast.

(d) Trajnostne in konkurenčne biotehnološke industrijske panoge

Cilj je spodbujanje razvoja trajnostnih konkurenčnih biotehnoloških industrijskih panog z nizkimi emisijami ogljika, ki gospodarneje izkoriščajo vire. Dejavnosti se osredotočajo na spodbujanje biogospodarstva s preoblikovanjem konvencionalnih industrijskih procesov in izdelkov v biotehnološke energetsko učinkovite procese in izdelke, ki gospodarneje izkoriščajo vire, razvoj integriranih biorafinerij, ki uporabljajo biomaso iz primarne proizvodnje, biološke odpadke in stranske proizvode biotehnološke industrije, ter odpiranje novih trgov prek standardizacije, ureditvenih in predstavitvenih poskusnih dejavnosti/poskusnih dejavnosti na terenu in drugo, obenem pa upoštevajo posledice biogospodarstva za rabo tal in spremembe rabe tal.

3. Zanesljiva, čista in učinkovita energija

3.1. Posebni cilj

Posebni cilj je zagotoviti prehod na zanesljiv, trajnosten in konkurenčen energetski sistem ob soočanju z vedno večjim pomanjkanjem virov, naraščajočimi potrebami po energiji in podnebnimi spremembami.

Unija namerava do leta 2020 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 20 % pod raven iz leta 1990 z nadaljnjim zmanjšanjem za 80–95 % do leta 2050. Poleg tega naj bi obnovljivi viri energije predstavljali 20 % končne porabe energije v letu 2020, skupaj z 20-odstotnim povečanjem energijske učinkovitosti. Da bi dosegli te cilje, je potrebna obnova energetskega sistema, ki bo združeval nizke emisije ogljika, zanesljivo oskrbo z energijo in dostopnost, obenem pa krepil evropsko gospodarsko konkurenčnost. Evropa je trenutno precej oddaljena od doseganja tega cilja. Še vedno je 80 % evropskega energetskega sistema odvisnega od fosilnih goriv, sektor pa proizvede 80 % vseh emisij toplogrednih plinov v Uniji. Vsako leto je 2,5 % bruto domačega proizvoda (BDP) Unije porabljenega za uvoz energije in ta odstotek se bo najbrž še povečal. To bi vodilo v popolno odvisnost od uvoza nafte in plina do leta 2050. Ker se evropske industrijske panoge in potrošniki soočajo z nestanovitnimi cenami energije na svetovnem trgu, ki jih spremlja zaskrbljenost glede zanesljivosti oskrbe, vedno več svojega dohodka namenjajo energiji.

Načrt za konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050[27] kaže, da bo treba ciljna zmanjšanja emisij toplogrednih plinov doseči v glavnem na ozemlju Unije. To bi pomenilo zmanjšanje emisij CO2 za več kot 90 % do leta 2050 v energetskem sektorju, za več kot 80 % v industriji, za vsaj 60 % v prometnem sektorju in za približno 90 % v stanovanjskem sektorju in storitvah.

Da bi to dosegli, je treba precej vlagati v raziskave, razvoj, predstavitev in uvajanje trga učinkovitih, varnih in zanesljivih nizkoogljičnih energetskih tehnologij in storitev. Te morajo biti tesno povezane z netehnološkimi rešitvami na strani ponudbe in povpraševanja. Vse to mora biti del celostne nizkoogljične politike, vključno z obvladovanjem ključnih omogočitvenih tehnologij, zlasti rešitev na področju IKT, sodobne proizvodnje in predelave ter materialov. Cilj je oblikovati učinkovite energetske tehnologije in storitve, ki se bodo lahko široko uporabljale na evropskem trgu in mednarodnih trgih, ter vzpostaviti pametno upravljanje na strani ponudbe, ki temelji na odprtem in preglednem trgu za trgovanje z energijo in pametnih sistemih upravljanja energetske učinkovitosti.

3.2. Utemeljitev in dodana vrednost Unije

Nove tehnologije in rešitve morajo biti na področju stroškov in zanesljivosti konkurenčne dobro delujočim energetskim sistemom z dobro uveljavljenimi obstoječimi energetskimi sistemi in tehnologijami. Raziskave in inovacije so temeljnega pomena za tržno privlačnost teh novih, čistejših, nizkoogljičnih, bolj učinkovitih virov energije v potrebnem obsegu. Niti sama industrija niti posamezne države članice ne zmorejo kriti stroškov in tveganj, katerih gonila (prehod na nizkoogljično gospodarstvo, zagotavljanje cenovno dostopne in zanesljive energije) so zunaj trga.

Za pospeševanje tega razvoja bo potreben strateški pristop na ravni Unije, neprekinjena dobava energije, povpraševanje in uporaba v stavbah, storitvah, prometu in industrijskih vrednostnih verigah. To bo obsegalo usklajevanje sredstev po vsej Uniji, vključno s skladi kohezijske politike, zlasti s pomočjo nacionalnih in regionalnih strategij za pametno specializacijo, shem za trgovanje z emisijami, javnih naročil in drugih mehanizmov financiranja. Potrebne bodo tudi politike na področju zakonodaje in uporabe za obnovljive vire energije ter energetsko učinkovita tehnična pomoč po meri in krepitev zmogljivosti za odstranitev netehnoloških ovir.

Primer takega strateškega pristopa je Strateški načrt za energetsko tehnologijo (načrt SET). Zagotavlja dolgoročni načrt za obravnavanje ključnih inovacijskih ozkih grl, s katerimi se energetske tehnologije soočajo v fazah pionirskih raziskav, raziskav in razvoja/zasnove zamisli in v predstavitveni fazi, v kateri podjetja pridobivajo kapital za financiranje velikih, prototipnih projektov in poskušajo sprožiti proces uporabe na trgu.

Sredstva, ki so potrebna za izvajanje načrta SET v celoti, so bila ocenjena na 8 milijard EUR na leto v naslednjih desetih letih[28]. To presega zmogljivosti posameznih držav članic ali zainteresiranih strani na področju raziskav in industrije. Potrebne so naložbe v raziskave in inovacije na ravni Unije, skupaj z mobilizacijo prizadevanj po vsej Evropi v obliki skupnega izvajanja ter porazdelitve tveganja in zmogljivosti. Financiranje raziskav in inovacij na področju energije s strani Unije bo zato dopolnilo dejavnosti držav članic, pri čemer bo osredotočeno na dejavnosti z jasno dodano vrednostjo Unije, zlasti tiste z velikim potencialom za pritegnitev nacionalnih sredstev. Ukrepi na ravni Unije podpirajo tudi dolgoročne programe z velikim tveganjem in stroški, ki presegajo zmožnosti držav članic, združujejo prizadevanja za zmanjšanje naložbenih tveganj v obsežnih dejavnostih, kot je industrijska predstavitev, in razvijajo vseevropske, interoperabilne energetske rešitve.

Izvajanje načrta SET kot stebra raziskav in inovacij evropske energetske politike bo okrepilo zanesljivost dobave energije Unije in prehod na nizkoogljično gospodarstvo, pomagalo pri povezovanju programov na področju raziskav in inovacij z vseevropskimi in regionalnimi naložbami v energetsko infrastrukturo ter povečalo pripravljenost vlagateljev, da sprostijo kapital za dolgotrajne projekte in projekte, ki predstavljajo precejšnja tehnološka in tržna tveganja. Majhnim in velikim podjetjem bo zagotovilo priložnosti za inovacije in jim pomagalo, da postanejo ali ostanejo konkurenčna na svetovni ravni, na kateri so priložnosti za energetsko tehnologijo velike in se še povečujejo.

Na mednarodnem prizorišču ukrep na ravni Unije zagotavlja „kritično maso“ za privabljanje interesa drugih vodilnih tehnoloških ponudnikov in spodbuja mednarodna partnerstva za doseganje ciljev Unije. Mednarodnim partnerjem bo olajšal sporazumevanje z Unijo, da bodo lahko vzpostavili skupni ukrep na področjih, na katerih obstajata vzajemna korist in interes.

Ukrepi v okviru tega izziva bodo zato sestavljali tehnološki steber evropske energetske in podnebne politike. Prispevali bodo tudi k uresničevanju Unije inovacij na področju energije in ciljev politike, opredeljenih v pobudah „Evropa, gospodarna z viri“, „Industrijska politika za dobo globalizacije“ in „Evropska digitalna agenda“.

Dejavnosti raziskav in inovacij na področju fisijske in fuzijske jedrske energije se v Obzorju 2020 izvajajo v okviru dela EURATOM.

3.3. Splošne smernice dejavnosti

(a) Zmanjšanje porabe energije in ogljičnega odtisa s pomočjo pametne in trajnostne uporabe

Dejavnosti se osredotočajo na raziskovanje in preskušanje novih konceptov, netehnoloških rešitev, učinkovitejših, družbeno sprejemljivih in cenovno dostopnih sestavnih delov tehnologij in sistemov z vgrajeno inteligenco v polnem obsegu, da bi omogočili upravljanje z energijo v dejanskem času za stavbe skoraj brez emisij, ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov, visoko učinkovite industrijske panoge in masovno uporabo energetsko učinkovitih rešitev s strani podjetij, skupnosti in mest.

(b) Poceni dobava energije z nizkimi emisijami ogljika

Dejavnosti se osredotočajo na raziskave, razvoj in predstavitev inovativnih obnovljivih virov energije ter tehnologij zajemanja in shranjevanja ogljika, ki ponujajo obsežnejše, poceni tehnologije, ki so varne za okolje, imajo večje izkoristke pretvorbe in so bolj dostopne različnim trgom in okoljem delovanja.

Dejavnosti se osredotočajo na raziskave, razvoj in predstavitev tehnologij in vrednostnih verig v polnem obsegu, da bi bioenergija postala bolj konkurenčna in trajnostna, da bi se zmanjšal čas, potreben za trženje vodika in gorivnih celic ter bi se odprle nove možnosti, ki kažejo dolgoročni potencial za razvitost.

(d) Enotno, inteligentno evropsko elektroenergetsko omrežje

Dejavnosti se osredotočajo na raziskave, razvoj in predstavitev novih mrežnih tehnologij v polnem obsegu, vključno s hrambo, sistemi in tržnimi zasnovami za načrtovanje, spremljanje, nadzorovanje in varno upravljanje interoperabilnih omrežij na odprtem in konkurenčnem trgu brez emisij ogljika, ki je odporen na podnebje, v običajnih in izrednih razmerah.

(e) Novo znanje in tehnologije

Dejavnosti se osredotočajo na multidisciplinarne raziskave (vključno z vizionarnimi ukrepi) za energetske tehnologije in skupno uresničenje vseevropskih raziskovalnih programov in instrumentov na svetovni ravni.

(f) Trdnost sprejemanja odločitev in sodelovanje javnosti

Dejavnosti bodo usmerjene v razvoj orodij, metod in modelov za trdno in transparentno podporo politike, vključno z dejavnostmi na področju sprejemanja s strani javnosti in udejstvovanja javnosti, sodelovanja uporabnikov in trajnosti.

(g) Tržna uporaba inovacij na področju energije

Dejavnosti se osredotočajo na uporabne inovacije, da bi spodbudile tržno uporabo novih energetskih tehnologij in storitev, odstranile netehnološke ovire ter pospešile stroškovno učinkovito izvajanje energetskih politik Unije.

4. Pametni, zeleni in integrirani prevoz

4.1 Posebni cilj

Posebni cilj je oblikovati evropski prometni sistem, ki gospodarneje izkorišča vire, je okolju prijazen, varen in celovit, v korist državljanov, gospodarstva in družbe.

Evropa mora uskladiti naraščajoče potrebe svojih državljanov po mobilnosti s potrebami po gospodarski učinkovitosti ter zahtevami družbe z nizkimi emisijami ogljika in na podnebje odpornim gospodarstvom. Kljub rasti mora prometni sektor doseči znatno zmanjšanje toplogrednih plinov in drugih škodljivih učinkov na okolje ter prekiniti svojo odvisnost od nafte, obenem pa ohraniti visoko raven učinkovitosti in mobilnosti.

Trajnostno mobilnost je mogoče doseči samo s korenito spremembo prometnih sistemov, ki jo spodbudijo prodorne rešitve raziskav na področju prometa, obsežnimi inovacijami in vseevropsko izvajanje bolj zelenih, varnejših in pametnejših prometnih rešitev.

Raziskave in inovacije morajo prinesti osredotočene in pravočasne napredke, ki bodo pripomogli k doseganju ciljev politike Unije, obenem pa okrepili gospodarsko konkurenčnost, podprli prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika, odporno na podnebne spremembe, in ohranili vodilni položaj na svetovnem trgu.

Čeprav bodo potrebne naložbe v raziskave, inovacije in izvajanje precej obsežne, bo neuspeh pri izboljšanju trajnosti prometa na dolgi rok prinesel nesprejemljivo visoke družbene, ekološke in gospodarske stroške.

4.2 Utemeljitev in dodana vrednost Unije

Promet je pomembno gonilo evropske gospodarske konkurenčnosti in rasti. Zagotavlja mobilnost ljudi in blaga, ki je potrebna za povezan evropski enotni trg ter za odprto in vključujočo družbo. Predstavlja eno največjih prednosti Evrope glede industrijske zmogljivosti in kakovosti storitve ter ima vodilno vlogo na številnih svetovnih trgih. Prometna panoga in proizvodnja prometne opreme skupaj predstavljata 6,3 % BDP Unije. Hkrati se evropska prometna panoga sooča z vedno večjo konkurenco iz ostalih delov sveta. Da bi zaščitili konkurenčno prednost Evrope v prihodnosti in ublažili slabosti sedanjega prometnega sistema, bodo potrebne prelomne tehnologije.

Prometni sektor precej prispeva k toplogrednim plinom in ustvari do četrtino vseh emisij. Promet je 96-odstotno odvisen od fosilnih goriv. Poleg tega prometna obremenjenost predstavlja vedno večjo težav; sistemi še niso dovolj pametni; možnosti za prehajanje med različnimi načini prevoza niso vedno privlačne; število žrtev v prometu ostaja izredno visoko, in sicer 34 000 na leto v Uniji; državljani in podjetja pričakujejo prometni sistem, ki je varen in zanesljiv. Mestna območja so poseben izziv za trajnost prometa.

V nekaj desetletjih bi zaradi pričakovanih stopenj rasti prometa evropski promet zastal, stroški za gospodarstvo in vpliv na družbo pa bi postali nevzdržni. Potniški kilometri se bodo po pričakovanjih v naslednjih 40 letih podvojili in rasli dvakrat hitreje za zračni prevoz. Emisije CO2 bi se do leta 2050 povečale za 35 %. Stroški prometne obremenjenosti se bi povečali za približno 50 % na skoraj 200 milijard EUR letno. Zunanji stroški nesreč bi se v primerjavi z letom 2005 povečali za približno 60 milijard EUR.

„Ohranjanje trenutnega stanja“ zato ne pride v poštev. Raziskave in inovacije, podprte s cilji politike in osredotočene na ključne izzive, bodo precej prispevale k doseganju ciljev Unije glede omejitve povečanja globalne temperature za 2 °C, zmanjšanja 60 % emisij CO2 na področju prometa, izrednega zmanjšanja stroškov prometne obremenjenosti in nesreč ter tako rekoč odprave smrtnih žrtev na cestah do leta 2050.

Težave glede onesnaževanja, prometne obremenjenosti, varnosti in zaščite se pojavljajo po vsej Uniji in pozivajo k skupnim vseevropskim odzivom. Pospeševanje razvoja in uporabe novih tehnologij in inovativnih rešitev za vozila, infrastrukture in upravljanje prometa bo ključnega pomena za doseganje čistejših in učinkovitejših prometnih sistemov v Uniji, za doseganje rezultatov, potrebnih za blaženje podnebnih sprememb in izboljšanje učinkovitosti rabe virov, ter za ohranjanje vodilnega položaja Unije na svetovnih trgih za proizvode in storitve, povezane s prometom. Teh ciljev ni mogoče doseči samo z razdrobljenimi nacionalnimi prizadevanji.

Financiranje raziskav in inovacij na ravni Unije bo dopolnilo dejavnosti držav članic z osredotočanjem na dejavnosti z jasno evropsko dodano vrednostjo. To pomeni, da bo poudarek na prednostnih področjih, ki ustrezajo ciljem evropske politike; ukrepih, pri katerih je potrebna kritična masa prizadevanj; primerih, pri katerih si je treba prizadevati za vseevropske, interoperabilne rešitve na področju prometa; ali ukrepih, s katerimi lahko združevanje nadnacionalnih prizadevanj zmanjša tveganje naložb v raziskave in uvede pionirske skupne standarde in skrajša čas, potreben za trženje rezultatov raziskav.

Dejavnosti na področju raziskav in inovacij obsegajo številne pobude, ki zajemajo celotno inovacijsko verigo. Več dejavnosti je posebej namenjenih pomoči pri uvajanju rezultatov na trg: programski pristop k raziskavam in inovacijam, predstavitveni projekti, ukrepi za uvajanje na trg in podpora standardizaciji in urejanju ter inovativne strategije naročanja vsi ustrezajo temu cilju. Poleg tega bo sodelovanje in strokovno znanje zainteresiranih strani pomagalo pri premostitvi vrzeli med rezultati raziskav in njihovo uporabo v prometnem sektorju.

Naložbe v raziskave in inovacije za bolj zelen, pameten in integriran prometni sistem bodo pomembno prispevale k ciljem strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter k ciljem vodilne pobude Unija inovacij. Dejavnosti bodo podprle izvajanje bele knjige o prometu, ki je namenjena enotnemu evropskemu prometnemu prostoru. Prispevale bodo tudi k ciljem politike iz vodilnih pobud „Evropa, gospodarna z viri“, „Industrijska politika za dobo globalizacije“ in „Evropska digitalna agenda“.

4.3. Splošne smernice dejavnosti

(a) Promet, gospodaren z viri, ki spoštuje okolje

Cilj je kar najbolj zmanjšati vpliv prometa na podnebje in okolje z izboljšanjem njegove učinkovitosti glede uporabe naravnih virov in z zmanjšanjem njegove odvisnosti od fosilnih goriv.

Dejavnosti se osredotočajo na zmanjšanje porabe virov in emisij toplogrednih plinov ter izboljšanje učinkovitosti vozil, pospeševanje razvoja in uporabe nove generacije električnih in drugih vozil z nizkimi emisijami ali brez njih, vključno s prelomnimi spoznanji na področju motorjev, akumulatorjev in infrastrukture; raziskovanje in izkoriščanje potenciala alternativnih goriv ter inovativnih in učinkovitejših pogonskih sistemov, vključno z infrastrukturo za goriva; čim boljšo uporabo infrastruktur s pomočjo pametnih prometnih sistemov in pametne opreme; in povečanje uporabe upravljanja povpraševanja in javnega nemotoriziranega prevoza, zlasti na mestnih območjih.

(b) Boljša mobilnost, manjša prometna obremenjenost, večja varnost in zaščita

Cilj je uskladiti naraščajoče potrebe po mobilnosti z izboljšano pretočnostjo prometa s pomočjo inovativnih rešitev za celostne, vključujoče, varne, zanesljive in stabilne prometne sisteme.

Dejavnosti se osredotočajo na zmanjšanje prometne obremenjenosti, izboljšanje dostopa in izpolnjevanje potreb uporabnikov s spodbujanjem celostnega prometa in logistike od vrat do vrat; povečanje intermodalnosti in uporabe pametnih rešitev na področju načrtovanja in upravljanja ter izredno zmanjšanje števila nesreč in učinka varnostnih groženj.

Cilj je okrepiti konkurenčnost in učinkovitost evropskih panog za proizvodnjo prometne opreme in povezanih storitev.

Dejavnosti se osredotočajo na razvoj naslednje generacije inovativnih prevoznih sredstev in pripravo na prihod nadaljnje generacije z oblikovanjem novih konceptov in zasnov, s pametnimi nadzornimi sistemi in interoperabilnimi standardi, učinkovitimi procesi proizvodnje, krajšimi časi razvoja in zmanjšanimi stroški življenjskega cikla.

(d) Družbeno-ekonomske raziskave in v prihodnost usmerjene dejavnosti za oblikovanje politike

Cilj je podpreti izboljšano oblikovanje politike, ki je potrebno za spodbujanje inovacij in reševanje izzivov na področju prometa in z njimi povezanih družbenih potreb.

Dejavnosti se osredotočajo na izboljšanje razumevanja družbeno-ekonomskih gibanj in vidikov, povezanih s prometom, in oblikovalcem politike zagotoviti podatke in analize, ki temeljijo na dokazih.

5. Podnebni ukrepi, učinkovita raba virov in surovine

5.1. Posebni cilj

Posebni cilj je doseči gospodarstvo, ki gospodarneje izkorišča vire in je odporno na podnebne spremembe, ter trajnostno oskrbo s surovinami, da se izpolnijo potrebe naraščajočega svetovnega prebivalstva v okviru trajnostnih omejitev naravnih virov planeta. Dejavnosti bodo pripomogle k povečanju evropske konkurenčnosti in izboljšanju blaginje, obenem pa zagotovile okoljsko celovitost in trajnost, ohranile povprečno globalno segrevanje pod 2 °C ter omogočile ekosistemom in družbi, da se prilagodijo podnebnim spremembam.

V 20. stoletju je svet povečal tako svojo porabo fosilnih goriv kot črpanje materialnih virov za skoraj desetkrat. Doba na videz obilnih in poceni virov se počasi končuje. Surovine, voda, zrak, biotska raznolikost in kopenski, vodni in pomorski sistemi so vsi pod pritiskom. Številni veliki ekosistemi sveta so načeti in do 60 % storitev, ki jih nudijo, se ne uporablja trajnostno. V Uniji se na leto porabi približno 16 ton materialov na osebo, od tega je 6 ton zavrženih in polovica teh materialov konča na odlagališčih. Globalno povpraševanje po virih se povečuje z naraščajočim prebivalstvom in vedno večjimi pričakovanji, zlasti prejemnikov srednje visokih dohodkov v nastajajočih gospodarstvih. Gospodarska rast mora biti popolnoma ločena od uporabe virov.

Povprečna temperature Zemljinega površja se je v zadnjih 100 letih povečala za približno 0,8 °C, do konca 21. stoletja pa naj bi se povečala za 1,8 do 4 °C (glede na povprečje v obdobju 1980–1999)[29]. Verjetni učinki teh sprememb na naravne in človeške sisteme bodo izzvali ta planet in njegovo sposobnost prilagajanja, pa tudi ogrozili prihodnji gospodarski razvoj in blaginjo človeštva.

Vedno večji učinki podnebnih sprememb in okoljskih težav, kot so vedno večja zakisanost oceanov, topljenje ledu na Arktiki, degradacija tal in njihova uporaba, pomanjkanje vode, kemijsko onesnaženje in izguba biotske raznovrstnosti, kažejo, da se naš planet bliža trajnostnim mejam. Če na primer ne bo izboljšav glede učinkovite rabe, bo povpraševanje po vodi v dvajsetih letih ponudbo preseglo za 40 %. Gozdovi izginjajo izredno hitro, in sicer 5 milijonov hektarov na leto. Medsebojni vplivi med surovinami lahko povzročijo sistemsko tveganje – izčrpanost enega vira lahko pomeni prelomno točko za druge surovine in ekosisteme. Glede na sedanje stanje bodo za podporo naraščajočega svetovnega prebivalstva do leta 2050 potrebna količina virov, enaka več kot dvema planetoma Zemlja.

Trajnostna oskrba s surovinami in gospodarno upravljanje s surovinami, vključno z njihovim iskanjem, črpanjem, predelavo, ponovno uporabo, recikliranjem in nadomeščanjem, je temeljnega pomena za delovanje sodobnih družb in njihovih gospodarstev. Evropski sektorji, kot so sektorji za gradbeništvo, kemikalije, avtomobile, vesolje, stroje in opremo, ki skupaj zagotavljajo dodano vrednost v višini približno 1,3 bilijona EUR in delovna mesta za približno 30 milijonov ljudi, so močno odvisni od dostopa do surovin. Vendar je oskrba Unije s surovinami pod vedno večjim pritiskom. Poleg tega je Unija zelo odvisna od uvoza strateško pomembnih surovin, na katerega zelo močno vplivajo izkrivljanja trga. Unija ima še vedno dragocene mineralne surovine, vendar njihovo izkoriščanje in črpanje omejuje pomanjkanje ustreznih tehnologij, ovira pa ga vedno večja svetovna konkurenca. Glede na pomen surovin za evropsko konkurenčnost, gospodarstvo in za njihovo uporabo v inovativnih proizvodih sta trajnostna oskrba s surovinami in njihovo gospodarno upravljanje pomembna prednostna naloga za Unijo.

Sposobnost gospodarstva, da se prilagodi in postane bolj odporno na podnebne spremembe, bolj gospodarno z viri in obenem ostane konkurenčno, je odvisna od visokih stopenj ekoloških inovacij družbene in tehnološke narave. Ker je svetovni trg za ekološke inovacije vreden približno 1 bilijon EUR na leto, ta znesek pa naj bi se do leta 2030 potrojil, so ekološke inovacije velika priložnost za spodbujanje konkurenčnosti in nastanka delovnih mest v evropskih gospodarstvih.

5.2. Utemeljitev in dodana vrednost Unije

Da bi lahko izpolnili cilje Unije in mednarodne cilje glede emisij toplogrednih plinov in koncentracij ter spoprijemanja z učinki podnebnih sprememb, sta potrebna razvoj in uporaba stroškovno učinkovitih tehnologij ter ukrepov za blažitev in prilagajanje. Politični okviri Unije in globalni politični okviri morajo zagotoviti zaščito, vrednotenje in ustrezno obnovo ekosistemov in biotske raznolikosti, da bi lahko ohranili zmožnost zagotavljanja virov in storitev v prihodnosti. Raziskave in inovacije lahko zagotovijo zanesljiv in trajnosten dostop do surovin ter precejšnje zmanjšanje uporabe in izgube surovin.

Ukrepi Unije bodo zato osredotočeni na podporo ključnih ciljev in politik Unije, vključno z naslednjimi: Strategija Evropa 2020; Unija inovacij; Evropa, gospodarna z viri in pripadajoči načrt; Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050[30]; Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti[31]; Pobuda za surovine[32]; Strategija trajnostnega razvoja Unije[33]; Celostna pomorska politika EU[34]; Okvirna direktiva o pomorski strategiji[35]; Akcijski načrt za ekološke inovacije in Evropska digitalna agenda[36]. Ti ukrepi krepijo sposobnosti družbe, da postane bolj odporna na okoljske in podnebne spremembe ter zagotavljajo razpoložljivost surovin.

Glede na nacionalno in globalno naravo podnebja in okolja, njuno razsežnost in zapletenost ter mednarodno razsežnost dobavne verige surovin, je treba izvajati ukrepe na ravni Unije in preko nje. Da bi se učinkovito spoprijeli s tem izzivom, je zaradi multidisciplinarne narave potrebnih raziskav treba združiti dopolnilno znanje in vire. Za zmanjšanje uporabe virov in učinkov na okolje s hkratnim povečevanjem konkurenčnosti bo potreben odločilen družbeni in tehnološki prehod na gospodarstvo, ki temelji na trajnostnem odnosu med naravo in blaginjo ljudi. Usklajene raziskovalne in inovacijske dejavnosti bodo izboljšale razumevanje in napovedovanje podnebnih in okoljskih sprememb s sistemskega in medsektorskega vidika, zmanjšale negotovosti, opredelile in ocenile slabosti, tveganja, stroške in priložnosti, obenem pa povečale obseg in izboljšale učinkovitost odzivov in rešitev družbe in politik. Namen ukrepov je tudi omogočiti akterjem na vseh ravneh družbe, da aktivno sodelujejo v tem procesu.

Obravnavanje razpoložljivosti surovin poziva k usklajenim prizadevanjem na področju raziskav in inovacij na številnih področjih in sektorjih, ki bo pripomogel k zagotavljanju varnih, ekonomsko upravičenih, okolju prijaznih in družbeno sprejemljivih rešitev v celotni vrednostni verigi (iskanje, črpanje, predelava, ponovna uporaba, recikliranje in nadomeščanje). Inovacije na teh področjih bodo zagotovile priložnosti za rast in delovna mesta ter inovativne možnosti, ki vključujejo znanost, tehnologijo, gospodarstvo, politiko in upravljanje. Zato se pripravlja vzpostavitev evropskega inovacijskega partnerstva za surovine.

Ekološke inovacije bodo zagotovile dragocene nove priložnosti za rast in delovna mesta. Rešitve, razvite s pomočjo delovanja na ravni Unije, bodo odgovor na glavne grožnje za industrijsko konkurenčnost in bodo omogočile hitro uveljavljanje in razširjanje na enotnem trgu in zunaj njega. To bo omogočilo prehod na zeleno gospodarstvo, ki upošteva trajnostno rabo virov. Partnerji za ta pristop bodo: mednarodni, evropski in nacionalni oblikovalci politike; programi na področju raziskav in inovacij, tako na mednarodni ravni kot na ravni držav članic; evropska podjetja in industrija, Evropska agencija za okolje in nacionalne agencije za okolje; druge zadevne zainteresirane strani. Ukrepi na ravni Unije bodo poleg dvostranskega in regionalnega sodelovanja podpirali tudi zadevna mednarodna prizadevanja in pobude, vključno z Mednarodnim forumom za podnebne spremembe (IPCC), Medvladno platformi o biotski raznovrstnosti in storitvah ekosistemov (IPBES) in Skupino za opazovanje Zemlje (GEO).

5.3. Splošne smernice dejavnosti

(a) Boj proti podnebnim spremembam in prilagajanje nanje

Cilj je razviti in oceniti inovativne, stroškovno učinkovite in trajnostne ukrepe za prilagajanje in ublažitev posledic podnebnih sprememb na področju toplogrednih plinov (CO2 in drugi) in za podporo tehnoloških in netehnoloških zelenih rešitev s pomočjo ustvarjanja dokazov za osveščeno, pravočasno in učinkovito ukrepanje ter mrežno povezovanje potrebnih sposobnosti. Dejavnosti se osredotočajo na: izboljšanje razumevanja podnebnih sprememb in zagotavljanje zanesljivih podnebnih napovedi; ocenjevanje učinkov, slabosti in razvoj inovativnih, stroškovno učinkovitih ukrepov za prilagajanje in preprečevanje tveganja; podpiranje politik za ublažitev posledic podnebnih sprememb.

(b) Trajnostno upravljanje naravnih virov in ekosistemov

Cilj je zagotoviti znanje za upravljanje z naravnimi viri, ki bo doseglo trajnostno ravnovesje med omejenimi viri ter potrebami družbe in gospodarstva. Dejavnosti se osredotočajo na: izboljšanje razumevanja glede delovanja ekosistemov, njihovega sodelovanja z družbenimi sistemi in njihove vloge pri vzdrževanju gospodarstva in dobrega počutja ljudi; ter zagotavljanje znanja in orodij za učinkovito sprejemanje odločitev in sodelovanje javnosti.

Cilj je izboljšati bazo znanja o surovinah in razviti inovativne rešitve za stroškovno učinkovito in okolju prijazno izkoriščanje, črpanje, recikliranje in obnovo surovin ter za njihovo nadomeščanje z gospodarsko privlačnimi nadomestnimi možnostmi z manjšim učinkom na okolje. Dejavnosti se osredotočajo na: izboljšanje baze znanja o razpoložljivosti surovin; spodbujanje trajnostne oskrbe in rabe surovin; iskanje nadomestnih rešitev za ključne surovine; in izboljšanje družbene ozaveščenosti ter znanj in spretnosti na področju surovin.

(d) Omogočanje prehoda na zeleno gospodarstvo s pomočjo ekoloških inovacij

Cilj je spodbujati vse oblike ekoloških inovacij, ki omogočajo prehod na zeleno gospodarstvo. Dejavnosti se osredotočajo na: krepitev tehnologij, procesov, storitev in proizvodov na področju ekoloških inovacij ter spodbujanje njihovega tržnega uveljavljanja in razširjanja s posebnim poudarkom na MSP; podpiranje inovativnih politik in družbenih sprememb; merjenje in ocenjevanje napredka k zelenemu gospodarstvu; in spodbujanje učinkovite rabe virov s pomočjo digitalnih sistemov.

(e) Razvoj celostnih in trajnostnih globalnih sistemov za opazovanje okolja in informacijskih sistemov

Cilj je zagotoviti, da bodo na voljo dolgoročni podatki in informacije, potrebni za reševanje tega izziva. Dejavnosti se osredotočajo na zmogljivosti, tehnologije in infrastrukture podatkov za opazovanje in spremljanje Zemlje, ki lahko nenehno zagotavljajo pravočasne in natančne informacije in napovedi. Spodbujalo se bo prost, odprt in neomejen dostop do interoperabilnih podatkov in informacij.

6. VKLJUČUJOČE, INOVATIVNE IN VARNE DRUŽBE

6.1. Posebni cilj

Posebni cilj je spodbuditi vključujoče, inovativne in varne evropske družbe v okviru sprememb brez primere in vedno večje svetovne soodvisnosti.

Evropa se sooča z velikimi družbeno-ekonomskimi spremembami, ki precej vplivajo na njeno prihodnost – vedno večja gospodarska in kulturna soodvisnost, staranje, socialna izključenost, neenakosti in migracijski tokovi, odpravljanje digitalnega razkoraka, spodbujanje kulture inovacij in ustvarjalnosti v družbi in podjetjih, ter zagotavljanje varnosti in svobode, zaupanja v demokratične institucije in zaupanja med državljani znotraj meja in preko njih. Ti izzivi so ogromni in pozivajo k skupnemu evropskemu pristopu.

Prvič, v Uniji so precejšnje neenakosti med državami in znotraj njih. V letu 2010 indeks človekovega razvoja, skupno merilo napredka na področju zdravja, izobraževanja in dohodka ocenjuje države članice Unije med 0,743 in 0,895, kar kaže na precejšen razkorak med državami. Precejšnje neenakosti med spoloma prav tako ostajajo: na primer, razkorak v plači med spoloma v Uniji ostaja pri 17,8 % v korist moških[37]. Eden od šestih državljanov Unije (približno 80 milijonov ljudi) je na pragu revščine. V zadnjih dveh desetletjih se je revščina mladih odraslih in družin z otroki povečala. Stopnja brezposelnosti mladih je nad 20 %. 150 milijonov Evropejcev (okrog 25 %) ni še nikdar uporabljalo interneta in morda nikdar ne bo ustrezno računalniško pismenih. Politična apatičnost in polarizacija na volitvah sta se prav tako povečali in odražata negotovo zaupanje državljanov trenutnim političnim sistemom. Te številke kažejo, da so nekatere socialne skupine in skupnosti vedno izključeni iz družbenega in gospodarskega razvoja in/ali demokratične politike.

Drugič, stopnja produktivnosti in gospodarske rasti Evrope se razmeroma zmanjšuje že štiri desetletja. Poleg tega njen delež proizvedenega globalnega znanja in vodilni položaj na področju uspešnosti inovacij v primerjavi s ključnimi nastajajočimi gospodarstvi kot sta Brazilija in Kitajska, strmo pada. Čeprav ima Evropa močno raziskovalno bazo, mora to bazo oblikovati kot pomembno prednost za inovativno blago in storitve. Sicer je splošno znano, da mora Evropa več vlagati v znanost in inovacije, vendar bo morala te naložbe usklajevati pametneje kot je to počela v preteklosti: več kot 95 % nacionalnih proračunov za raziskave in razvoj v Uniji se porabi brez kakršnega koli usklajevanja, kar je ogromna potencialna potrata sredstev v času vedno manjših možnosti financiranja. Poleg tega inovacijske zmogljivosti držav članic kljub nedavni konvergenci ostajajo zelo različne, z velikim razkorakom med „vodilnimi na področju inovacij“ in „zmernimi inovatorji“[38].

Tretjič, številne oblike negotovosti, pa naj bo to kriminal, nasilje, terorizem, kibernetski napadi, zloraba zasebnosti ali kakšna druga oblika družbene in gospodarske motnje, vedno bolj pogosto prizadenejo državljane. Po ocenah naj bi bilo v Evropi vsako leto do 75 milijonov neposrednih žrtev kaznivih dejanj[39]. Neposredni stroški kriminala, terorizma, nezakonitih dejavnosti, nasilja in katastrof v Evropi so bili za leto 2010 ocenjeni na vsaj 650 milijard EUR (približno 5 % BDP Unije). Slikovit primer posledic terorizma je napad na zgradbi trgovinskega centra 11. septembra 2001. Izgubljenih je bilo na tisoče življenj, po ocenah pa naj bi ta dogodek zaradi zmanjšane produktivnosti ZDA povzročil izgubo v višini 35 milijard USD, 47 milijard USD v celotni proizvodnji, in v naslednjem četrtletju brezposelnost povečal za skoraj 1 %. Državljani, podjetja in institucije vedno bolj sodelujejo v digitalni interakciji in transakcijah na socialnem, finančnem in tržnem področju življenja, razvoj interneta pa je prinesel tudi kibernetski kriminal, ki je vreden več milijard eurov na leto in kršitve zasebnosti prizadenejo posameznike ali združenja po vsej celini. Razvoj negotovosti v vsakodnevnem življenju in nepričakovane razmere bodo verjetno vplivali na zaupanje državljanov ne samo v institucije, ampak tudi v soljudi.

Te izzive je treba reševati skupaj in na inovativne načine, saj delujejo na zapletene in pogosto nepričakovane načine. Inovacije lahko prinesejo šibkejšo vključenost, kot se je zgodilo pri fenomenu digitalnega razkoraka ali segmentaciji trga dela. Usklajevanje družbenih inovacij, zaupanja družbe in socialne varnosti v politikah je včasih težko, na primer v socialno zaostalih območjih v velikih mestih v Evropi. Sicer pa kombinacija inovacij in naraščajočih zahtev državljanov oblikovalce politike ter ekonomske in družbene akterje usmerjajo k iskanju novih odgovorov, ki ne upoštevajo uveljavljenih meja med sektorji, dejavnostmi, blagom ali storitvami. Pojavi, kot so rast interneta, finančnih sistemov, starajočega se gospodarstva in ekološke družbe, nazorno kažejo, kako pomembna sta razmišljanje in odziv na ta vprašanja v njihovih razsežnostih vključenosti, inovacij in varnosti hkrati.

Zaradi zapletenosti teh izzivov in razvoja povpraševanja je bistven razvoj inovativnih raziskav in novih pametnih tehnologij, procesov in metod, mehanizmov družbenih inovacij, usklajenih ukrepov in politik, ki bodo predvidele pomemben razvoj dogodkov za Evropo ali nanj vplivale. Poziva k razumevanju temeljnih smeri razvoja in učinkov teh izzivov in ponovnemu odkrivanju uspešnih oblik solidarnosti, usklajevanja in ustvarjalnosti, zaradi katerih je Evropa v primerjavi z drugimi svetovnimi regijami prepoznaven model vključujočih, inovativnih in varnih družb. Zahteva bolj strateški pristop k sodelovanju s tretjimi državami. In ne nazadnje, ker bi morale varnostne politike sodelovati z različnimi socialnimi politikami, bo krepitev družbene razsežnosti raziskav na področju varnosti pomemben vidik tega izziva.

6.2. Utemeljitev in dodana vrednost Unije

Ti izzivi ne upoštevajo nacionalnih meja, zato so zanje potrebne zahtevnejša primerjalna analiza mobilnosti (ljudi, blaga, storitev in kapitala, pa tudi sposobnosti in znanja) ter oblike institucionalnega sodelovanja, medkulturnih interakcij in mednarodnega sodelovanja. Če se razumevanje le-teh in njihovo predvidevanje ne bo izboljšalo, bodo evropske države zaradi pritiska sil globalizacije medsebojno konkurirale, namesto da bi sodelovale, zaradi česar bodo v Evropi poudarjene razlike, ne pa enakost in pravo ravnovesje med konkurenčnostjo in sodelovanjem. Obravnavanje tako pomembnih družbeno-ekonomskih izzivov samo na nacionalni ravni prinaša nevarnost glede neučinkovite rabe virov, prenašanja težav na druge evropske in neevropske države ter poudarjanja družbenih, gospodarskih in političnih napetosti, ki lahko neposredno vplivajo na namene Pogodbe v smislu njenih vrednot, zlasti Naslov I Pogodbe o Evropski uniji.

Da bi lahko oblikovala vključujoče, inovativne in varne družbe, je v Evropi potreben odziv, ki bo vplival na razvoj novega znanja, tehnologij in zmogljivosti ter opredelitev možnosti politike. Takšen trud bo Evropi pomagal pri spoprijemanju z izzivi ne samo znotraj meja, ampak tudi kot globalnemu akterju na mednarodnem prizorišču. Zaradi tega bodo imele države članice korist tudi od drugih izkušenj, omogočilo pa jim bo tudi, da opredelijo lastne posebne ukrepe, ki ustrezajo njihovim zadevnim okvirom.

Spodbujanje novih načinov sodelovanja med državami v Uniji in zunaj nje, pa tudi med zadevnimi raziskovalnimi in inovacijskimi skupnosti, bo zato osrednja naloga v okviru tega izziva. Sistematično se bo izvajalo spodbujanje državljanov in industrije k sodelovanju, podpiranje inovativnih družbenih in tehnoloških procesov, spodbujanje pametne in participativne javne uprave ter spodbujanje z dokazi podprto oblikovanje politik, da bi okrepili pomen vseh teh dejavnosti za oblikovalce politike, družbene in ekonomske akterje ter državljane. Ob upoštevanju navedenega bodo raziskave in inovacije predpogoj za konkurenčnost evropskih industrijskih panog in storitev, zlasti na področju varnosti, digitalnega razvoja in varovanja zasebnosti.

Sredstva Unije v okviru tega izziva bodo zato podpirala razvoj, izvajanje in prilagajanje ključnih politik Unije, zlasti prednostnih nalog strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, skupne zunanje in varnostne politike ter strategije notranje varnosti Unije, vključno s politikami na področju preprečevanja katastrof in odziva nanje. Spodbujalo se bo sodelovanje z neposrednimi ukrepi Skupnega raziskovalnega središča.

6.3. Splošne smernice dejavnosti

6.3.1. Vključujoče družbe

Cilj je okrepiti solidarnost, socialno, gospodarsko in politično vključenost ter pozitivno medkulturno dinamiko v Evropi in z mednarodnimi partnerji, s pomočjo vrhunske znanosti in interdisciplinarnostjo, tehnološkim napredkom in organizacijskimi inovacijami. Pri tem lahko imajo pomembno vlogo družbene vede. Raziskave oblikovalcem politike pomagajo pri oblikovanju politik za boj proti revščini in preprečevanje nastanka različnih pregrad, diskriminacij in neenakosti, na primer neenakosti med spoloma oziroma digitalnih ali inovacijskih pregrad, v evropskih družbah in v primerjavi z ostalimi svetovnimi regijami. Vključene so zlasti v izvajanje in spremembe strategije Evropa 2020 in obširen zunanji ukrep Unije. Sprejeti so posebni ukrepi za spodbujanje odličnosti v manj razvitih regijah, zaradi česar se bo povečala udeležba v Obzorju 2020.

Dejavnosti se osredotočajo na:

(a) spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti;

(b) oblikovanje prožnih in vključujočih družb v Evropi;

(d) zmanjšanje razkoraka na področju za raziskav in inovacij v Evropi.

6.3.2. Inovativne družbe

Cilj je spodbujanje razvoja inovativnih družb in politik v Evropi s sodelovanjem državljanov, podjetij in uporabnikov v raziskavah in inovacijah ter spodbujanje usklajenih politik na področju raziskav in inovacij v okviru globalizacije. Posebna podpora bo namenjena razvoju evropskega raziskovalnega prostora in razvoju okvirnih razmer za inovacije.

Dejavnosti se osredotočajo na:

(a) krepitev podlage in podpore Unije inovacij in evropskega raziskovalnega prostora,

(b) podporo novih oblik inovacij, vključno z družbenimi inovacijami in ustvarjalnostjo,

(d) spodbujanje celostnega in učinkovitega sodelovanja s tretjimi državami.

6.3.3. Varne družbe

Cilj je podpora politik Unije za notranjo in zunanjo varnost in zagotavljanje spletne varnosti, zaupanja in zasebnosti na digitalnem enotnem trgu, obenem pa izboljšanje konkurenčnosti varnosti Unije, IKT in storitvenih industrijskih panog. To bo uresničeno z razvojem inovativnih tehnologij in rešitev, ki odpravljajo varnostne vrzeli in pomagajo pri preprečevanju varnostnih groženj. Ukrepi, usmerjeni v misije, bodo vključevali zahteve različnih končnih uporabnikov (državljanov, podjetij in uprav, vključno z nacionalnimi in mednarodnimi organi, organi civilne zaščite, organi kazenskega pregona, mejnimi policijskimi organi itd.), da bi lahko upoštevali razvoj varnostnih groženj in zaščito zasebnosti ter potrebnih družbenih vidikov.

Dejavnosti se osredotočajo na:

(a) boj proti kriminalu in terorizmu,

(b) krepitev varnosti z upravljanjem meja,

(d) povečanje odpornosti Evrope na krize in katastrofe,

(e) zagotavljanje zasebnosti in svobode na internetu ter krepitev socialne razsežnosti varnosti.

DEL IV Neposredni nejedrski ukrepi Skupnega raziskovalnega središča

1. Posebni cilj

Posebni cilj je zagotoviti k uporabnikom usmerjeno znanstveno in tehnično podporo politikam Unije, obenem pa se prožno odzivati na nove zahteve politike.

2. Utemeljitev in dodana vrednost Unije

Unija je opredelila velikopotezen načrt politike do leta 2020, ki obravnava sklop zahtevnih in medsebojno povezanih izzivov, kot sta trajnostno upravljanje z viri in konkurenčnost. Da bi se lahko uspešno spoprijela s temi izzivi, so potrebna trdna znanstvena spoznanja, ki segajo na različna področja in omogočajo uravnoteženo oceno možnosti politike. Skupno raziskovalno središče, ki nadalje krepi svojo vlogo kot znanstvena služba za oblikovanje politike Unije, bo zagotovilo potrebno znanstveno in tehnično podporo v vseh fazah cikla oblikovanja politik, od zasnove do izvajanja in ocenjevanja. Zato bo svoje raziskave jasno usmeril na prednostne politike Unije, obenem pa krepil medsektorske sposobnosti. Neodvisnost Skupnega raziskovalnega središča od posebnih interesov, zasebnih ali nacionalnih, mu skupaj z njegovo znanstveno-tehnično vlogo omogoča, da spodbuja potrebno doseganje soglasja med zainteresiranimi stranmi in oblikovalci politike. Države članice in državljani Unije imajo korist od raziskav Skupnega raziskovalnega središča, zlasti na področjih, kot so zdravje in varstvo potrošnikov, okolje, varnost in zaščita, ter njegovega upravljanja kriz in katastrof.

Skupno raziskovalno središče je sestavni del evropskega raziskovalnega prostora in bo še naprej dejavno podpiralo njegovo delovanje s pomočjo tesnega sodelovanja z enakovrednimi institucijami in zainteresiranimi stranmi, s čimer bo odprl dostop do njegovih instrumentov, in preko usposabljanja raziskovalcev. To bo spodbudilo tudi vključevanje novih držav članic in pridruženih držav; zanje bo Skupno raziskovalno središče še naprej zagotavljalo namenske tečaje usposabljanja na znanstveno-tehnični podlagi organa prava Unije. Skupno raziskovano središče bo vzpostavilo povezave za usklajevanje z drugimi posebnimi cilji Obzorja 2020. Da bi dopolnil svoje neposredne ukrepe in za namene nadaljnjega vključevanja in mreženja v evropskem raziskovalnem prostoru, lahko Skupno raziskovalno središče sodeluje tudi v neposrednih ukrepih in instrumentih usklajevanja Obzorja 2020 na področjih, na katerih ima ustrezno strokovno znanje za ustvarjanje dodane vrednosti.

3. Splošne smernice dejavnosti

Dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča v Obzorju 2020 bodo osredotočene na prednostne naloge politike Unije in družbene izzive, ki jih obravnavajo; usklajene so s strategijo Evropa 2020 in njenimi glavnimi cilji pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter pobudama Varnost in državljanstvo ter Evropa v svetu.

Ključna področja pristojnosti Skupnega raziskovalnega središča bodo energija, promet, okolje in podnebne spremembe, kmetijstvo in zanesljiva preskrba s hrano, zdravje in varstvo potrošnikov, informacijske in komunikacijske tehnologije, referenčni materiali ter varnost in zaščite (vključno z jedrsko v programu Euratom).

Ta področja pristojnosti bodo precej okrepljena z zmogljivostmi, da bi lahko obravnavali celoten ciklus politike in ocenili možnosti politike. To obsega krepitev zmogljivosti na naslednjih področjih:

(a) predvidevanje in napovedovanje – proaktivno strateško razmišljanje o stanju in dogodkih na področju znanosti, tehnologije in družbe ter njihovih morebitnih posledicah za javno politiko;

(b) ekonomija – za celostno službo, ki obsega tako znanstveno-tehnične kot makro-ekonomske vidike:

(c) modeliranje – osredotočanje na trajnost in ekonomijo ter prispevanje k temu, da bo Komisija glede analiz pomembnih scenarijev manj odvisna od zunanjih izvajalcev;

(d) analiza politike – da bi omogočili medsektorsko raziskovanje možnosti politike;

(e) ocena učinka – zagotavljanje znanstvene podlage za podporo možnosti politike.

Skupno raziskovalno središče si še naprej prizadeva za odličnost v raziskavah, ki je podlaga za verodostojno in trdno znanstveno-tehnično podporo politike. S tem namenom bo okrepilo sodelovanje z evropskimi in mednarodnimi partnerji, med drugim z udeležbo v posrednih ukrepih. Izvajalo bo tudi predhodne raziskave in krepilo sposobnosti na nastajajočih področjih, pomembnih za politiko na selektivni podlagi.

Skupno raziskovalno središče se osredotoča na:

3.1 Odlična znanost

Izvajanje raziskav, da bi okrepili znanstveno dokazno podlago za oblikovanje politike in preučevanje področij znanosti in tehnologije, tudi s predhodnim raziskovalnim programom.

3.2 Vodilni položaj v industriji

K evropski konkurenčnosti bo prispeval s podporo procesa standardizacije in standardov s pomočjo prednormativnih raziskav, razvoja referenčnih materialov in meritev ter usklajevanja metodologij na petih osrednjih področjih (energija; promet; Digitalna agenda; varnost in zaščita; varstvo potrošnikov). Izvajanje varnostnih ocen novih tehnologij na področjih, kot sta energija in promet, ter zdravje in varstvo potrošnikov. Pomoč pri spodbujanju uporabe, standardizacije in validacije vesoljskih tehnologij in podatki, zlasti z namenom spoprijemanja z družbenimi izzivi.

3.3 Družbeni izzivi

(a) Zdravje, demografske spremembe in dobro počutje

Prispevanje k zdravju in varstvu potrošnikov z znanstveno in tehnično podporo na področjih, kot so hrana, krma in potrošniški izdelki; okolje in zdravje; diagnostične in presejalne prakse, povezane z zdravjem; ter prehrana in prehranjevanje.

(b) Zanesljiva preskrba s hrano, trajnostno kmetijstvo, morsko in pomorsko raziskovanje ter biogospodarstvo

Podpiranje razvoja, izvajanja in spremljanja evropske kmetijske in ribiške politike, vključno varnost hrane in zanesljivo preskrbo z njo, in razvojem biogospodarstva, npr. z napovedmi glede proizvodnje pridelkov, tehničnimi in družbeno-ekonomskimi analizami ter modeliranjem.

Podpiranje podnebnih in energetskih ciljev 20/20/20 z raziskavami glede tehnoloških in gospodarskih vidikov preskrbe z energijo, učinkovitosti, tehnologij z nizkimi emisijami ogljika, omrežij za prenos energije/električne energije.

(d) Pametni, zeleni in integrirani prevoz

Podpiranje politike Unije za trajnostno in varno mobilnost oseb in blaga z laboratorijskimi študijami ter pristopi modeliranja in spremljanja, tudi na področjih tehnologij z nizkimi emisijami ogljika za promet, kot so električna, čista in učinkovita vozila ter alternativna goriva, ter pametnih prometnih sistemov.

(e) Podnebni ukrepi, učinkovita raba virov in surovine

Preučevanje medsektorskih izzivov trajnostnega upravljanja z naravnimi viri s pomočjo spremljanja ključnih okoljskih spremenljivk in razvoja celostnega okvira modeliranja za oceno trajnosti.

Podpiranje učinkovite rabe virov, zmanjšanja emisij in trajnostne oskrbe s surovinami s pomočjo celostne družbene, okoljske in gospodarske ocene procesov čiste proizvodnje, tehnologij in proizvodov ter storitev.

Podpiranje razvojne politike Unije z raziskavami, ki bodo pomagale pri zagotavljanju zadostne oskrbe s temeljnimi viri in bodo osredotočene na spremljanje parametrov na področju okolja in surovin, na analize, povezane z varno hrano in zanesljivo preskrbo z njo, in na prenos znanja.

(f) Vključujoče, inovativne in varne družbe

Prispevanje k izvajanju Unije inovacij in spremljanje izvajanja z makro-ekonomskimi analizami gonilnih sil in ovir na področju raziskav in inovacij, ter razvoj metodologij, pregledov stanja in kazalnikov.

Podpiranje evropskega raziskovalnega prostora s spremljanjem njegovega delovanja in analizo gonilnih sil in preprek za nekatere njegove ključne elemente; ter z mreženjem na področju raziskav, usposabljanjem, odpiranjem ustanov in podatkovnih baz Skupnega raziskovalnega središča uporabnikom v državah članicah ter državah kandidatkah in pridruženih državah.

Prispevanje h ključnim ciljem pobude Digitalna agenda s kvalitativnimi in kvantitativnimi analizami gospodarskih in družbenih vidikov (Digitalno gospodarstvo, Digitalna družba, Digitalno življenje)

Spodbujanje notranje varnosti in zaščite z opredelitvijo in oceno slabosti pomembnih infrastruktur kot temeljnih sestavnih delov družbenih funkcij; in z oceno operativne zmogljivosti tehnologij, povezanih z digitalno identiteto. Obravnavanje izzivov svetovne varnosti, vključno z nastajajočimi ali hibridnimi grožnjami, s pomočjo razvoja naprednih orodij za podatkovno rudarjenje in analize ter za krizno upravljanje.

Krepitev zmogljivosti Unije za upravljanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, s povečanim spremljanjem infrastruktur in razvojem globalnih informacijskih sistemov zgodnjega opozarjanja na številne nevarnosti in za upravljanje tveganja z uporabo okvirov, ki temeljijo na satelitskem opazovanju Zemlje.

DEL V Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT)

1. Posebni cilj

Posebni cilj je vključiti trikotnik znanja, tj. raziskav, inovacij in izobraževanja, ter tako okrepiti inovacijsko zmogljivost Evrope in obravnavati družbene izzive.

Na področju inovacijske zmogljivosti in sposobnosti ustvarjanja novih storitev, proizvodov in procesov se Evropa sooča s številnimi strukturnimi pomanjkljivostmi. Med številnimi glavnimi obravnavanimi vprašanji so: razmeroma slabi rezultati Evrope glede privabljanja nadarjenih ljudi in njihovega zadržanja; premalo izkoriščene obstoječe raziskovalne prednosti glede ustvarjanja gospodarske ali družbene vrednosti; nizke ravni podjetniške dejavnosti; obseg virov in centrov odličnosti, ki ne zadošča za konkurenčnost na svetovni ravni; ter preveliko število ovir za sodelovanje v okviru trikotnika znanj, tj. visokega šolstva, raziskav in podjetij, na evropski ravni.

2. Utemeljitev in dodana vrednost Unije

Če naj bi bila Evropa konkurenčna v mednarodnem obsegu, je treba te strukturne pomanjkljivosti odpraviti. Opredeljeni elementi so skupni vsem državam članicam in vplivajo na inovacijsko zmogljivost Unije kot celote.

EIT bo ta vprašanja obravnaval s spodbujanjem strukturnih sprememb na evropskem področju inovacij. To bo dosegel s spodbujanjem vključevanja visokega šolstva, raziskav in inovacij na najvišji ravni, s čimer bo ustvaril nova okolja, ugodna za inovacije, ter s spodbujanjem in podpiranjem nove generacije podjetnikov. S tem bo EIT v celoti prispeval k ciljem strategije Evropa 2020 in zlasti pobudam Unija inovacij ter Mladi in mobilnost.

Povezovanje izobraževanja in podjetništva z raziskavami in inovacijami

Posebna značilnost EIT je vključevanje izobraževanja in podjetništva z raziskavami in inovacijami kot povezav v enotni inovacijski verigi po vsej Uniji in onkraj nje.

Poslovna logika in k rezultatom usmerjen pristop

EIT prek svojih skupnosti znanj in inovacij deluje v skladu s poslovno logiko. Predpogoj je trdno vodstvo: vsaka skupnost znanja in inovacij ima svojega izvršnega direktorja. Partnerje skupnosti znanja in inovacij zastopa en pravni subjekt za bolj poenostavljen postopek odločanja. Skupnosti znanj in inovacij morajo pripraviti letni poslovni načrt, vključno z ambicioznim portfeljem dejavnosti od izobraževanja do ustanavljanja podjetij, z jasnimi cilji in rezultati, ki so namenjeni doseganju tako družbenega kot tržnega učinka. Veljavna pravila glede udeležbe, ocenjevanja in spremljanja skupnosti znanj in inovacij omogočajo hitre, poslovne odločitve.

Premagovanje razdrobljenosti s pomočjo dolgoročnih celostnih partnerstev

Skupnosti znanj in inovacij EIT so zelo povezane družbe, ki povezujejo partnerje iz industrije, visokega šolstva, raziskovalnih in tehnoloških inštitutov, znanih po svoji odličnosti. Skupnosti znanj in inovacij partnerjem na svetovni ravni omogočajo združevanje v novih, čezmejnih oblikah, kar najbolje izrabljajo obstoječa sredstva in odpirajo dostop do novih poslovnih priložnosti prek novih vrednostnih verig, pri čemer obravnavajo obsežnejše izzive z višjim tveganjem.

Spodbujanje glavne prednosti Evrope na področju inovacij: njenih zelo nadarjenih ljudi

Nadarjenost je ključna za inovacije. S postavljanjem študentov, raziskovalcev in podjetnikov v središče svojega inovacijskega modela EIT spodbuja ljudi in njihovo sodelovanje. EIT bo zagotovil podjetniško in ustvarjalno kulturo in interdisciplinarno izobraževanje nadarjenim ljudem s pomočjo EIT pridobljenih magisterijev in doktoratov, kar naj bi postala mednarodno priznana znamka odličnosti. S tem EIT močno spodbuja mobilnost znotraj trikotnika znanja.

3. Splošne smernice dejavnosti

EIT v glavnem, ampak ne izrecno, deluje prek skupnosti znanj in inovacij na področjih družbenih izzivov, ki so izredno pomembni za skupno prihodnost Evrope. Čeprav so skupnosti znanj in inovacij precej neodvisne pri opredeljevanju lastnih strategij in dejavnosti, obstajajo številne inovativne značilnosti, ki so skupne vsem skupnostim znanj in inovacij. EIT bo poleg tega povečal svoj učinek z dajanjem na razpolago izkušenj, ki so jih nabrale skupnosti znanj in inovacij, po vsej Uniji in z aktivnim spodbujanjem nove kulture izmenjave znanja.

(a) Prenos in uporaba dejavnosti visokega šolstva, raziskav in inovacij za ustanavljanje novih podjetij

EIT je usmerjen k sprostitvi inovacijskega potenciala ljudi in izkorišča njihove zamisli ne glede na njihov položaj v inovacijski verigi. S tem bo EIT pomagal pri reševanju „evropskega paradoksa“, da odlične obstoječe raziskave še zdaleč niso v celoti izkoriščene. S tem EIT pomaga pri prenosu zamisli na trg. Zlasti prek svojih skupnosti znanj in inovacij ter svoje osredotočenosti na spodbujanje podjetniškega razmišljanja bo ustvaril nove poslovne priložnosti tako v obliki zagonov in izločitev dejavnosti v novo podjetje kot tudi znotraj obstoječe industrije.

(b) Vrhunske, v inovacije usmerjene raziskave na področjih ključnega gospodarskega in družbenega interesa

Temelj strategije in dejavnosti EIT bo osredotočenost na družbene izzive, ki so izredno pomembni za prihodnost, kot so podnebne spremembe ali trajnostna energija. Z obravnavanjem ključnih družbenih izzivov na celosten način bo EIT spodbujal inter- in multidisciplinarne pristope ter pomagal pri osredotočanju raziskovalnih prizadevanj partnerjev, ki sodelujejo v skupnostih znanj in inovacij.

EIT celostno vključuje izobraževanje in usposabljanje na vseh stopnjah poklicnega razvoja ter razvija nove in inovativne izobraževalne programe, ki bodo odražali potrebo po novih profilih, ki so jo sprožili zahtevni družbeni in gospodarski izzivi. S tem bo imel EIT ključno vlogo pri spodbujanju k priznavanju novih stopenj in diplom v državah članicah.

EIT bo imel tudi pomembno vlogo pri natančnem prilagajanju koncepta „podjetništvo“ prek svojih izobraževalnih programov, ki spodbujajo podjetništvo v okviru visoko-intenzivnega znanja, pri čemer temeljijo na inovativnih raziskavah in prispevajo k rešitvam z velikim pomenom za družbo.

(d) Razširjanje najboljše prakse in sistemska izmenjava znanja

EIT bo na področju inovacij in za razvoj skupne kulture inovacij in prenosa znanja uveljavljal nove pionirske pristope, med drugim z izmenjavo različnih izkušenj njegovih skupnosti znanj in inovacij prek različnih mehanizmov za razširjanje, kot sta platforma zainteresiranih strani in štipendijska shema.

(e) Mednarodna razsežnost

EIT se zaveda globalnega okvira, v katerem deluje, in pomaga pri oblikovanju povezav s ključnimi mednarodnimi partnerji. Z nadgradnjo centrov odličnosti prek skupnosti znanj in inovacij in s spodbujanjem novih priložnosti za izobraževanje bo EIT pripomogel k večji privlačnosti Evrope za nadarjene ljudi iz tujine.

(f) Povečevanje vseevropskega učinka z inovativnim modelom financiranja

EIT bo precej prispeval k ciljem iz Obzorja 2020, zlasti z obravnavanjem družbenih izzivov, na način, ki bo dopolnjeval druge pobude na tem. Preskusil bo nove in poenostavljene pristope na področju financiranja in vodenja ter imel tako pionirsko vlogo na področju inovacij v Evropi. Njegov pristop bo trdno temeljil na močnem učinku vzvoda ter mobiliziral javna in zasebna sredstva. Poleg tega bo uporabljal popolnoma nove namenske družbe za usmerjeno podporo posameznim dejavnostim prek sklada EIT.

(g) Povezava regionalnega razvoja in evropskih priložnosti

Prek skupnosti znanj in inovacij ter njihovih skupnih središč – vozlov odličnosti, ki združujejo partnerje s področja visokega šolstva, raziskav in podjetij na določeni geografski lokaciji – bo EIT povezan tudi z regionalno politiko. Zlasti bo zagotovil boljšo povezavo med institucijami visokega šolstva ter regionalnimi inovacijami in rastjo v okviru regionalnih in nacionalnih strategij za pametno specializacijo. S tem bo prispeval k ciljem kohezijske politike Unije.

Priloga II Razdelitev proračuna

Okvirna razdelitev za program Obzorje 2020 je naslednja (v milijonih EUR):

I Odlična znanost, od tega: || 27818

1. Evropski raziskovalni svet || 15008

2. Prihodnje in nastajajoče tehnologije || 3505

3. Ukrepi Marie Curie za razvoj spretnosti, usposabljanje in poklicni razvoj || 6503

4. Evropske raziskovalne infrastrukture (tudi e-infrastrukture) || 2802

II Vodilni položaj v industriji, od tega: || 20280

1. Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij* || 15580, od tega 500 za EIT

2. Dostop do tveganega kapitala** || 4000

3. Inovacije v MSP || 700

III Družbeni izzivi, od tega: || 35888

1. Zdravje, demografske spremembe in dobro počutje || 9077, od tega 292 za EIT

2. Zanesljiva preskrba s hrano, trajnostno kmetijstvo, morsko in pomorsko raziskovanje ter biogospodarstvo || 4694, od tega 150 za EIT

3. Zanesljiva, čista in učinkovita energija || 6537, od tega 210 za EIT

4. Pametni, zeleni in integrirani prevoz || 7690, od tega 247 za EIT

5. Podnebni ukrepi, učinkovita raba virov in surovine || 3573, od tega 115 za EIT

6. Vključujoče, inovativne in varne družbe || 4317, od tega 138 za EIT

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) || 1542 + 1652***

Nejedrske neposredne dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča || 2212

SKUPAJ || 87740

*Vključno z 8 975 mio EUR za informacijske in komunikacijske tehnologije, od tega 1 795 mio EUR za fotoniko ter mikro- in nanoelektroniko, 4 293 mio EUR za nanotehnologije, napredne materiale ter sodobno proizvodnjo in predelavo, 575 mio EUR za biotehnologijo in 1 737 mio EUR za vesolje. Zato bo 6 663 mio EUR na voljo za podporo ključnim omogočitvenim tehnologijam.

** Okoli 1 131 mio EUR od tega zneska ja lahko namenjenih za izvajanje projektov Strateškega načrta za energetsko tehnologijo (načrt SET). Okoli tretjina je lahko namenjena MSP.

*** Skupni znesek bo na voljo z dodelitvami, kot določa člen 6(3). Druga dodelitev v višini 1 652 mio EUR bo na voljo sorazmerno s proračunoma za Družbene izzive in Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij na indikativni osnovi in v odvisnosti od ponovnega pregleda iz člena 26(1).

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1. Naslov predloga/pobude

1.2. Zadevna področja v okviru ABM/ABB

1.3. Vrsta predloga/pobude

1.4. Cilji

1.5. Utemeljitev predloga/pobude

1.6. Trajanje in finančne posledice

1.7. Načrtovani načini upravljanja

2. UKREPI UPRAVLJANJA

2.1. Določbe glede spremljanja in poročanja

2.2. Sistem upravljanja in nadzora

2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

3.2. Ocenjeni učinek na odhodke

3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3. Ocenjeni učinek na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1. Naslov predloga/pobude

Obzorje 2020 – okvirni program za raziskave in inovacije (2014-2020)

1.2. Zadevna področja v okviru ABM/ABB[40]

- 08 – Raziskave in inovacije

- 09 – Informacijska družba in mediji

- 02 – Podjetništvo in industrija

- 05 – Kmetijstvo

- 32 – Energetika

- 06 – Mobilnost in promet

- 15 – Izobraževanje in kultura

- 07 – Okolje in podnebni ukrepi

- 10 – Skupno raziskovalno središče

1.3. Vrsta predloga/pobude

ý Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[41].

¨ Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na ukrep z novo usmeritvijo.

1.4. Cilji

1.4.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Obzorje 2020 – okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020) (v nadaljnjem besedilu: „Obzorje 2020“) bo prispeval k strategiji Evropa 2020, vključno z dokončanjem evropskega raziskovalnega prostora, s spodbujanjem pametne, trajnostne in vključujoče rasti:

- Pametna rast – razvoj na znanju in inovacijah temelječega gospodarstva (izvajanje vodilne pobude Unija inovacij).

- Trajnostna rast – spodbujanje bolj konkurenčnega in zelenega gospodarstva, ki gospodarneje izkorišča vire.

- Vključujoča rast – utrjevanje gospodarstva z visoko stopnjo zaposlenosti, ki omogoča ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

1.4.2. Posebni cilji in zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB

- Del I: Prednostna naloga „Odlična znanost“

- Del II: Prednostna naloga „Vodilni položaj v industriji“

- Del III: Prednostna naloga „Družbeni izzivi“

- Del IV: Nejedrske neposredne dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča

- Del V: „Vključevanje trikotnika znanja“ (Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo)

Zadevne dejavnosti v okviru AMB/ABB

- 08 – Raziskave in inovacije

- 09 – Informacijska družba in mediji

- 02 – Podjetništvo in industrija

- 05 – Kmetijstvo

- 32 – Energetika

- 06 – Mobilnost in promet

- 15 – Izobraževanje in kultura

- 07 – Okolje in podnebni ukrepi

- 10 – Skupno raziskovalno središče

1.4.3. Pričakovani izid in učinki

Navedite, kako naj bi predlog/pobuda učinkovala na upravičence/ciljne skupine.

Po ocenah naj bi do leta 2030 Obzorje 2020 ustvarilo dodatnega 0,92 % BDP, 1,37 % izvoza, –0,15 % uvoza in 0,40 % zaposlovanja.

Za več informacij preberite Delovni dokument služb Komisije o oceni učinka Obzorja 2020, ki spremlja ta zakonodajni predlog.

1.4.4. Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki bi bilo mogoče spremljati izvajanje predloga/pobude.

Naslednja preglednica določa omejeno število ključnih kazalnikov za ocenjevanje rezultatov in učinkov za splošne in posebne cilje Obzorja 2020.

Dodatni – vključno z novo razvitimi – kazalniki bodo uporabljeni za zajetje različnih vrst rezultatov in učinkov za različne posebne dejavnosti.

Splošni cilj:

Prispevanje k ciljem strategije Evropa 2020 in dokončanju evropskega raziskovalnega prostora.

- cilj strategije Evropa 2020 na področju raziskav in razvoja (3 % BDP)

Stanje: 2,01 % BDP (EU-27, 2009)

Cilj: 3 % BDP (2020)

- osnovni kazalnik strategije Evropa 2020 za inovacije

Stanje: Nov pristop

Cilj: Velik pomen hitro rastočih inovativnih podjetij v gospodarstvu

Del I: Prednostna naloga „Odlična znanost“

Posebni cilji

* Evropski raziskovalni svet

- Delež objav v okviru projektov, financiranih s strani ERC, ki so med 1 % največkrat citiranih objav

Stanje: 0,8 % (objave EU od leta 2004 do 2006, citirane do leta 2008)

Cilj: 1,6 % (objave ERC v obdobju 2014–2020)

- Število ukrepov institucionalne politike in nacionalne/regionalne politike, ki jih je spodbudilo financiranje s strani ERC

Stanje: 20 (ocena za obdobje 2007–2013)

Cilj: 100 (2014 – 2020)

* Prihodnje in nastajajoče tehnologije

- Objave v strokovnih revijah z velikim vplivom

Stanje: Nov pristop:

Cilj: 25 objav na 10 milijonov EUR sredstev (obdobje 2014–2020)

- Patentne prijave na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij

Stanje: Nov pristop:

Cilj: 1 patentna prijava na 10 milijonov EUR sredstev (obdobje 2014–2020)

* Ukrepi Marie Curie za razvoj spretnosti, usposabljanje in poklicni razvoj

- Medsektorsko in meddržavno kroženje raziskovalcev, vključno z absolventi doktorskega študija

Stanje: 50 000, od tega je okrog 20 % absolventov doktorskega študija (obdobje 2007–2013)

Cilj: 65.000, od tega je okrog 40 % absolventov doktorskega študija (obdobje 2014–2020)

* Evropske raziskovalne infrastrukture (tudi e-infrastrukture)

- Raziskovalne infrastrukture, ki so s podporo Unije dostopne za vse raziskovalce v Evropi in onkraj nje

Stanje: 650 (2012)

Cilj: 1000(2020)

Del II: Prednostna naloga „Vodilni položaj v industriji“

Posebni cilji

*Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij (IKT, nanotehnologije, napredni materiali, biotehnologije, sodobna proizvodnja in vesolje)

- Patentne prijave iz različnih omogočitvenih in industrijskih tehnologij

Stanje: Nov pristop:

Cilj: 3 patentne prijave na 10 milijonov EUR sredstev (obdobje 2014–2020)

- Dostop do tveganega kapitala

- Skupne naložbe, mobilizirane z dolžniškim financiranjem in naložbami tveganega kapitala

Stanje: Nov pristop:

Cilj: 100 mio EUR skupnih naložb na 10 mio EUR prispevka Unije (2014–2020)

* Inovacije v MSP

- Delež sodelujočih MSP, ki uvajajo inovacije, nove za podjetje ali trg (obsega obdobje projekta in dodatna tri leta)

Stanje: Nov pristop:

Cilj: 50 %

Del III: Prednostna naloga „Družbeni izzivi“

Posebni cilji

Za vsak izziv se oceni napredek glede na prispevek k naslednjim posebnim ciljem, ki so podrobneje opisani v Prilogi I Obzorja 2020 skupaj z opisi znatnega napredka, potrebnega za doseganje izzivov in za politiko pomembnih kazalnikov.

- Izboljšanje vseživljenjskega zdravja in dobrega počutja za vse.

- Zagotavljanje zanesljive in zadostne preskrbe varne hrane in drugih bioloških izdelkov visoke kakovosti z razvojem produktivnih in prožnih proizvodnih sistemov, ki gospodarneje izkoriščajo vire, in spodbujanjem storitev ekosistema ob konkurenčnih in nizkoogljičnih dobavnih verigah.

- Prehod na zanesljiv, trajnosten in konkurenčen energetski sistem ob soočanju z vedno večjim pomanjkanjem virov, naraščajočimi potrebami po energiji in podnebnimi spremembami.

- Oblikovanje evropskega prometnega sistema, ki gospodarneje izkorišča vire, je okolju prijazen, varen in celovit, v korist državljanov, gospodarstva in družbe.

- Doseči gospodarstvo, ki gospodarneje izkorišča vire in je odporno na podnebne spremembe, ter trajnostno oskrbo s surovinami, da se izpolnijo potrebe naraščajočega svetovnega prebivalstva v okviru trajnostnih omejitev naravnih virov planeta.

- Spodbujanje vključujočih, inovativnih in varnih evropskih družb v okviru sprememb brez primere in vedno večje svetovne soodvisnosti.

Dodatni kazalniki uspešnosti so:

- Objave v strokovnih revijah z velikim vplivom na področju različnih družbenih izzivov

Stanje: Nov pristop (za 7OP (2007–2010), 8 149 objav skupno – začetni podatki)

Cilj: v povprečju 20 objav na 10 milijonov EUR sredstev (obdobje 2014–2020)

- Patentne prijave na področju različnih družbenih izzivov

Stanje: 153 (Program sodelovanja 7OP za obdobje 2007–2010, začetne številke)

Cilj: v povprečju 2 patentni prijavi na 10 milijonov EUR sredstev (obdobje 2014–2020)

- Število delov zakonodaje Unije, ki se nanaša na dejavnosti, podprte na področju različnih družbenih izzivov

Stanje: Nov pristop:

Cilj: v povprečju 1 na 10 milijonov EUR sredstev (obdobje 2014–2020)

Del IV: Nejedrske neposredne dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča

Zagotoviti k uporabnikom usmerjeno znanstveno in tehnično podporo politikam Unije

- Število pojavov občutnih posebnih vplivov na evropske politike na podlagi tehnične in znanstvene podpore politike s strani Skupnega raziskovalnega središča

Stanje: 175 (2010)

Cilj: 230 (2020)

- Število strokovno pregledanih objav

Stanje: 430 (2010)

Cilj: 500 (2020)

Del V: „Vključevanje trikotnika znanja“ (Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo)

- Organizacije univerz, podjetij in raziskav, vključene v skupnosti znanja in inovacij

Stanje: Nov pristop:

Cilj: 540 (2020)

- Sodelovanje v trikotniku znanj, ki vodi v razvoj inovativnih proizvodov in postopkov.

Stanje: Nov pristop:

Cilj: 600 zagonov in izločitev dejavnosti v novo podjetje s strani študentov/raziskovalcev/profesorjev skupnosti znanj in inovacij; 6 000 inovacij v obstoječih podjetjih, razvitih s strani študentov/raziskovalcev/profesorjev skupnosti znanj in inovacij

1.5. Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1. Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

- Izboljšanje prispevka raziskav in inovacij k reševanju ključnih družbenih izzivov.

- Krepitev industrijske konkurenčnosti EU s spodbujanjem vodilnega tehnološkega položaja in prenosom dobrih zamisli na trg.

- Krepitev znanstvene baze Evrope.

- Oblikovanje evropskega raziskovalnega prostora in povečanje njegove učinkovitosti (medsektorski cilji).

Za več informacij preberite Delovni dokument služb Komisije o oceni učinka Obzorja 2020, ki spremlja ta zakonodajni predlog.

1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja EU

Obstajajo utemeljeni razlogi za javno posredovanje pri reševanju problemov iz točke 1.5.1. Trgi sami Evropi ne bodo prinesli vodilnega položaja v novi tehnološko-ekonomski paradigmi. Da bi odpravili pomanjkljivosti trga, povezane s sistemskimi premiki na področju temeljnih tehnologij, je potrebno obsežno javno posredovanje s pomočjo ukrepov ponudbe in povpraševanja.

Vendar države članice zahtevanega javnega posredovanja ne bodo mogle izvesti same. Njihove naložbe v raziskave in inovacije so sorazmerno majhne, razdrobljene in neučinkovite, kar je ključna ovira pri premikih v tehnološki paradigmi. Države članice same od sebe težko pospešijo tehnološki razvoj dovolj širokega spektra tehnologij ali odpravijo pomanjkanje nadnacionalnega usklajevanja.

Kot je poudarjeno v predlogu za naslednji večletni finančni okvir, je Unija v dobrem položaju, da doda vrednost z izvajanjem obsežne naložbe v teoretične pionirske raziskave na področju ciljnih raziskav in razvoja ter s tem povezanim izobraževanjem, usposabljanjem in infrastrukturami, ki bodo pripomogle h krepitvi naše uspešnosti na področju tematsko osredotočenih raziskav in razvoja ter omogočitvenih tehnologij; s podpiranjem prizadevanj podjetij, da izkoriščajo rezultate raziskav in jih spremenijo v tržne proizvode, postopke in storitve; in s spodbujanjem trženja teh inovacij. Številni čezmejni ukrepi – v zvezi z usklajevanjem nacionalnega financiranja raziskav, vseevropske konkurence za financiranje raziskav, mobilnosti in usposabljanja raziskovalcev, usklajevanjem raziskovalnih infrastruktur, nadnacionalnih skupnih raziskav in inovacij ter podporo za inovacije – so najuspešneje in najučinkoviteje organizirani na evropski ravni. Podatki na podlagi naknadne ocene so prepričljivo pokazali, da raziskovalni in inovacijski programi Unije podpirajo raziskave in druge dejavnosti z velikim strateškim pomenom za udeležence, in da brez Unije podpore sploh ne bi bilo. Povedano drugače, ni nadomestila za podporo na ravni Unije.

Podatki kažejo tudi evropsko dodano vrednost podpornih ukrepov politike, ki izhaja iz združevanja znanja in izkušenj iz različnih okvirov, podpiranja čezmejne primerjave orodij inovacijske politike in izkušenj ter zagotavljanja priložnosti za opredelitev, spodbujanje in preskušanje najboljših praks na najširšem možnem področju.

Neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega središča zagotavljajo evropsko dodano vrednost zaradi svoje edinstvene evropske razsežnosti. Te koristi obsegajo vse od odziva na potrebe Komisije po notranjem dostopu do znanstvenih dokazov, ki niso odvisni od nacionalnih in zasebnih interesov, pa do neposrednih koristi za državljane Unije zaradi prispevkov k politikam, ki prinašajo izboljšane gospodarske, okoljske in družbene pogoje.

Za več informacij preberite Delovni dokument služb Komisije o oceni učinka Obzorja 2020, ki spremlja ta zakonodajni predlog.

1.5.3. Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

Program temelji na izkušnjah, zbranih s pomočjo prejšnjih okvirnih programov za raziskave in tehnološko predstavitev, programa za konkurenčnost in inovacije, ter Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT).

V obdobju več desetletij so programi Unije:

- uspeli pritegniti najboljše evropske raziskovalce in inštitute;

- ustvarili obsežne strukturne učinke, znanstvene, tehnološke in inovacijske učinke, mikro-ekonomske koristi in makroekonomske, družbene in okoljske učinke za uporabnike v vseh državah članicah.

Ob vsem tem uspehu pa je treba upoštevati pomembna spoznanja:

- raziskave, inovacije in izobraževanje je treba obravnavati na bolj usklajen način;

- rezultate raziskave je treba bolj razširjati in valorizirati v nove izdelke, procese in storitve;

- logika posredovanja mora biti bolj osredotočena, konkretna, podrobna in pregledna;

- treba je izboljšati dostop do programa in povečati udeležbo novih podjetij, MSP, industrije, manj uspešnih držav članic in držav zunaj Unije,

- spremljanje in ocenjevanje programa je treba okrepiti.

Priporočila za neposredne ukrepe v nedavnih ocenjevalnih poročilih med drugim ugotavljajo, da lahko Skupno raziskovalno središče:

- spodbuja večje vključevanje v proizvajanje znanja v Uniji;

- uvede analize učinka in študije stroškovne učinkovitosti posameznega dela;

- okrepi sodelovanje z industrijo, da bi povečal učinke v korist konkurenčnosti evropskega gospodarstva.

Za več informacij preberite Delovni dokument služb Komisije o oceni učinka Obzorja 2020, ki spremlja ta zakonodajni predlog.

1.5.4. Skladnost z drugimi finančnimi instrumenti in možnosti dopolnjevanja

V okviru doseganja ciljev strategije Evropa 2020 se bodo oblikovale in razvile sinergije z drugimi programi Unije, kot je Skupni strateški okvir za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, ter s programi za konkurenčnost in MSP.

1.6. Trajanje in finančne posledice

ý Časovno omejen predlog/pobuda,

– ý Predlog/pobuda velja od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020,

– ý Finančne posledice od leta 2014 do leta 2026,

¨ Časovno neomejen predlog/pobuda,

– Izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi polno delovanje.

1.7. Načrtovani načini upravljanja[42]

ý Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija

ý Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

– ý izvajalske agencije,

– ý organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[43],

– ý nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨ osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

ý Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (tudi Evropsko vesoljsko agencijo).

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „Opombe“.

Opombe:

Komisija namerava uporabiti različne načine upravljanja za izvajanje te dejavnosti, pri čemer bo nadgradila načine upravljanja, uporabljene v okviru sedanje finančne perspektive. Ti načini upravljanja obsegajo centralizirano upravljanje in skupno upravljanje.

Upravljanje bo potekalo prek služb Komisije, obstoječih izvajalskih agencij Komisije, ki svoje mandate obnavljajo in podaljšujejo na usklajen način, in drugih zunanjih organov, kot so organi iz člena 187 (npr. skupna podjetja z obnovljenimi mandati po oceni in nova podjetja, ki bodo ustanovljena v okviru izvajanja npr. dela „Družbeni izzivi“), člena 185 (programi, ki jih skupaj izvaja več držav članic, v katerih bodo imeli vlogo nacionalni javni organi/organi, ki opravljajo javne storitve) Lizbonske pogodbe ter prek Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo ter finančnih instrumentov.

Dejavnosti, ki se v okviru sedanje finančne perspektive že izvajajo zunaj služb Komisije (npr. pionirske raziskave, ukrepi Marie Curie, ukrepi za MSP, skupnosti znanj in inovacij) in se bodo nadalje izvajale v okviru Obzorja 2020, se bodo izvajale v sedanji obliki zunanjega izvajanja. Zato bo morda treba poglobiti specializacijo in poenostaviti upravljanje zadevnih organov zunanjega izvajanja ter jih oblikovati na primerjalno operativno velikost.

Zunanje izvajanje nadaljnjih dejavnosti Obzorja 2020, zlasti s pomočjo obstoječih izvajalskih agencij Komisije, je predvideno tako dolgo, dokler bo združljivo z ohranjanjem temeljnih pristojnosti na področju politike znotraj služb Komisije. Sredstva zunanjega izvajanja, ki se bodo ohranila za izvajanje teh dejavnosti, bodo izbrana na podlagi njihove dokazane učinkovitosti in uspešnosti. Hkrati bo treba osebje, dodeljeno izvajalskim agencijam Komisije, povečati sorazmerno z delom proračuna, ki ustreza zunanjim dejavnostim in ob upoštevanju zaveze Komisije o številu osebja (Proračun za strategijo Evropa 2020, COM(2011) 500).

V primerih, ko se lahko doseže večje učinke vzvoda, lahko Evropska vesoljska agencija sodeluje pri izvajanju dejavnosti Obzorja 2020, povezanih z vesoljem.

2. UKREPI UPRAVLJANJA

Poenostavitev

Obzorje 2020 mora privabiti najodličnejše raziskovalce in najinovativnejša evropska podjetja. Ta cilj se lahko doseže samo s programom, ki prinaša najmanjše možno upravno breme za udeležence, in z ustreznimi pogoji financiranja. Poenostavitev v Obzorju 2020 bo tako namenjena doseganju treh splošnih ciljev: zmanjšanje upravnih stroškov udeležencev, pospešitev vseh postopkov upravljanja predlogov in subvencij ter zmanjšanje stopnje finančnih napak. Poleg tega bo financiranje raziskav in inovacij poenostavljeno tudi na podlagi revizije finančne uredbe (npr. neobrestovani računi za predhodno financiranje, upravičen DDV, omejevanje ekstrapolacije sistematičnih napak).

Poenostavitev v Obzorju 2020 se bo dosegla v različnih razsežnostih.

Strukturna poenostavitev se zagotavlja s pomočjo:

- vključevanja vseh instrumentov financiranja, povezanih z raziskavami in inovacijami (EIT, programa za konkurenčnost in inovacije, okvirnih programov za raziskave in tehnološko predstavitev) v Okvirni program Obzorje 2020 in njegovega posebnega programa;

- enotnega posebnega programa za izvajanje Obzorja 2020;

- enotnega sklopa pravil za udeležbo, ki obsegajo vse sestavne dele Obzorja 2020.

Obsežna poenostavitev pravil financiranja bo olajšala pripravo predlogov in upravljanje projektov. Hkrati se bo zmanjšalo število finančnih napak. Predlaga se naslednji pristop:

Glavni model financiranja za subvencije:

- poenostavljeno povračilo dejanskih neposrednih stroškov s širšim sprejetjem običajnih računovodskih praks upravičencev, vključno z upravičenostjo določenih davkov in stroškov;

- možnost uporabe stroškov na enoto za osebje (povprečni stroški osebja) za upravičence, ki redno uporabljajo to računovodsko metodo, in za lastnike MSP brez plače;

- poenostavljeno beleženje delovnega časa z jasnega in enostavnega sklopa minimalnih pogojev, zlasti odprava obveznosti glede beleženja delovnega časa osebja, ki se ukvarja samo s projektom Unije;

- enotna stopnja nadomestila za vse udeležence namesto treh različnih stopenj glede na vrsto udeleženca;

- enotna pavšalna stopnja za posredne stroške namesto štirih metod, ki se na splošno uporabljajo za izračun posrednih stroškov;

- nadaljevanje sistema stroškov na enoto in pavšalnih stopenj za ukrepe mobilnosti in usposabljanja (Marie Curie);

- financiranje na podlagi rezultatov s povprečninami za celotne projekte na posebnih področjih.

Revidirana strategija nadzora, kot je opisana v oddelku 2.2.2, ki bo dosegla novo ravnovesje med zaupanjem in nadzorom, bo še bolj zmanjšala upravno breme za udeležence.

Ob enostavnejših pravilih in nadzorih bodo racionalizirani vsi postopki in procesi za izvajanje projektov. To vključuje podrobne določbe o vsebini in obliki predlogov, procesov za pretvorbo predlogov v projekte, zahtev glede poročanja in spremljanja ter povezanih napotkov in podpornih storitev. K zmanjšanju upravnih stroškov udeležbe bo veliko prispevala enotna, uporabnikom prijazna platforma informacijske tehnologije, ki bo temeljila na portalu za udeležence v Sedmem okvirnem programu Unije za raziskave in razvoj (2007–2013) (v nadaljnjem besedilu: „7OP“).

2.1. Določbe glede spremljanja in poročanja

Razvit bo nov sistem za ocenjevanje in spremljanje posrednih ukrepov iz Obzorja 2020. Temeljil bo na celostni, pravočasni in usklajeni strategiji z močnim poudarkom na pretočnosti, realizaciji, rezultatih in učinkih. Podprt bo z ustreznim arhivom podatkov, strokovnjaki, namensko raziskovalno dejavnostjo in povečanim sodelovanjem z državami članicami in pridruženimi državami, ovrednoten pa bo prek ustreznega razširjanja in poročanja. Pri neposrednih ukrepih bo Skupno raziskovalno središče še naprej izboljševalo svoje spremljanje s prilagajanjem svojih kazalnikov za merjenje rezultatov in učinka.

Sistem bo vključeval informacije glede medsektorskih tem, kot sta trajnost in podnebne spremembe. Odhodki v zvezi s podnebjem se izračunajo v skladu s sistemom sledenja na podlagi zaznamovalcev iz Ria.

2.2. Sistem upravljanja in nadzora

Kot glavni kazalnik na področju zakonitosti in pravilnosti v zvezi s subvencijami za raziskave je bila sprejeta 2-odstotna meja napake. Vendar je to prineslo številne nepričakovane in nezaželene stranske učinke. Upravičenci in zakonodajni organi so menili, da je breme glede nadzora postalo preveliko. Zaradi tega obstaja tveganje, da se bo zmanjšala privlačnost raziskovalnega programa Unije, kar bo negativno vplivalo na raziskave in inovacije Unije.

Evropski svet je dne 4. februarja 2011 zaključil, da je „[k]ljučno […], da se zlasti z dogovorom med ustreznimi institucijami o novem ravnovesju med zaupanjem in nadzorom ter med prevzemanjem tveganja in izogibanjem temu poenostavijo instrumenti EU, namenjeni spodbujanju raziskav, razvoja in inovacij, da bi najboljšim znanstvenikom in najinovativnejšim podjetjem olajšali njihovo uporabo“ (glej EUCO 2/1/11 REV1, Bruselj, 8. marec 2011).

Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 11. novembra 2010 (P7_TA(2010)0401) o poenostavitvi izvajanja raziskovalnih okvirnih programov izrecno podpira višjo stopnjo tveganja napak za financiranje raziskav in „izraža mnenje, da sta sedanji sistem in praksa upravljanja sedmega okvirnega programa preveč usmerjena na nadzor, zaradi česar prihaja do potrate sredstev, nižje udeležbe in manj privlačnih področij raziskav; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se veljavni sistem upravljanja z ,nično mejo dovoljenega tveganja‘ tveganjem prej izogiba kot pa z njimi upravlja“.

Veliko povečanje števila revizij in posledična ekstrapolacija rezultatov sta prav tako prinesla številne pritožbe iz raziskovalnega sveta (npr. pobuda „Zaupajmo raziskovalcem“[44], ki je do zdaj zbrala več kot 13 800 podpisov).

Torej zainteresirane strani in institucije sprejemajo dejstvo, da je veljavni pristop treba preveriti. Obstajajo tudi drugi cilji in interesi, zlasti uspeh raziskovalne politike, mednarodna konkurenčnost in znanstvena odločnost, ki bi jih prav tako bilo treba upoštevati. Hkrati pa obstaja jasna potreba po upravljanju proračuna na učinkovit in uspešen način ter preprečevanju goljufij in potrate. To so izzivi za program Obzorje 2020.

Končni cilj Komisije ostaja doseganje stopnje preostalih napak, manjše od 2 % skupnih odhodkov v času trajanja programa, zato je uvedla številne ukrepe za poenostavitev. Vendar je treba upoštevati druge cilje, kot sta privlačnost in uspešnost raziskovalne politike EU, mednarodne konkurenčnosti, znanstvene odličnosti in zlasti stroškov nadzora (glej točko 2.2.2).

Ob uravnoteženem upoštevanju teh elementov se predlaga, da generalni direktorati, zadolženih za izvajanje proračuna za raziskave in inovacije, vzpostavijo stroškovno učinkovit sistem notranjega nadzora, ki bo dal razumno zagotovilo, da je napaka v večletnem obdobju odhodkov v razponu 2–5 %, s končnim ciljem, da se stopnja preostalih napak ob zaključku večletnih programov čim bolj približa 2 %, po tem ko bodo upoštevan finančni vpliv vseh revizij ter popravnih in obnovitvenih ukrepov.

2.2.1. Okvir notranjega nadzora

Okvir notranjega nadzora za subvencije temelji na:

- izvajanju standardov notranjega nadzora Komisije;

- postopkih za izbiro najboljših projektov in njihov prenos v pravne instrumente;

- upravljanju projektov in pogodb v času izvajanja vsakega projekta;

- predhodnem nadzoru vseh terjatev, vključno s prejemom revizijskih potrdil in predhodnim potrjevanjem metod za izračun stroškov;

- naknadnih revizijah vzorca terjatev; ter

- znanstvenem vrednotenju rezultatov projekta.

Za neposredne ukrepe finančni tokovi obsegajo predhodne preglede naročil in naknadne nadzore. Tveganja se ocenjujejo letno in napredek pri izvajanju dela in poraba sredstev sta redno spremljana na podlagi opredeljenih ciljev in kazalnikov.

2.2.2. Stroški in koristi nadzora

Stroški sistema notranjega nadzora za generalne direktorate, zadolžene za izvajanje proračuna za raziskave in inovacije, so ocenjeni na 267 milijonov EUR na leto (na podlagi dopustnega tveganja napak za leto 2009). Prinesel je tudi precejšnje breme za upravičence in službe Komisije.

43 % skupnih stroškov za nadzor služb Komisije (brez stroškov upravičenca) je prevzetih v fazi upravljanja projekta, 18 % pri izbiri predlogov in 16 % pri pogajanju o pogodbah. Naknadne revizije in njihovo posledično izvajanje znašajo 23 % (61 milijonov EUR) skupnih stroškov.

Vendar ta precejšnja prizadevanja na področju nadzora niso v celoti izpolnila cilja. Ocenjena stopnja preostalih napak za 6OP, po upoštevanju vseh vračil in popravkov, ki so bili ali bodo izvedeni, ostaja višja od 2 %. Trenutna stopnja napak iz revizij 7OP, ki jih je izvedel Generalni direktorat za raziskave in inovacije, je okrog 5 %, in čeprav se bo ta odstotek zmanjšal zaradi učinkov revizij in je nekoliko pristranski, ker je osredotočen na upravičence, ki še niso bili revidirani, ni ravno verjetno, da bo dosežena 2-odstotna stopnja preostalih napak. Stopnja napake, ki jo je opredelilo Evropsko računsko sodišče, je v podobnem razponu.

2.2.3. Pričakovana stopnja tveganja neskladnosti

Izhodiščna točka je obstoječe stanje na podlagi revizij, ki so bile doslej izvedene za 7OP. Ta predhodna reprezentativna stopnja napak je blizu 5 % (za Generalni direktorat za raziskave in inovacije). Večina odkritih napak se pojavi, ker sedanji sistem financiranja raziskav temelji na povračilu dejanskih stroškov raziskovalnega projekta, ki jih prijavi udeleženec. Zaradi tega je ocena upravičenih stroškov precej zapletena.

Analiza stopnje napak, ki je bila izvedena za revizije 7OP, doslej opravljene v Generalnem direktoratu za raziskave in inovacije, kaže:

- Približno 27 % po številu in 35 % po znesku se nanaša na napake pri obračunavanju stroškov osebja. Stalni opredeljeni problemi so obračunavanje povprečnih ali kalkuliranih stroškov (namesto dejanskih stroškov), neustrezno beleženje časa, porabljenega za program, obračunavanje neupravičenih postavk.

- Približno 40 % po številu in 37 % po vrednosti se nanaša na druge neposredne stroške (ne za osebje). Stalne opredeljene napake obsegajo vključevanje DDV, pomanjkanje jasne povezave s projektom, nezmožnost zagotovitve računov ali dokazil o plačilu ter nepravilen izračun amortizacije, pri čemer je obračunana polna cena opreme namesto za amortizacijo zmanjšan znesek, oddajanje del podizvajalcem brez predhodne odobritve ali brez upoštevanja pravil glede stroškovne učinkovitosti itd.

- Približno 33 % po številu in 28 % po znesku se nanaša na napake pri posrednih stroških. Veljajo enaka tveganja kot pri stroških osebja, vendar obstaja še dodatno tveganje nepravilne ali nepoštene dodelitve splošnih stroškov projektom Unije.

V številnih primerih so posredni stroški pavšalni odstotek neposrednih stroškov, zato je napaka pri posrednih stroških sorazmerna z napako pri neposrednih stroških.

Obzorje 2020 uvaja večje število pomembnih ukrepov za poenostavitev (glej točko 2), ki bodo znižali stopnjo napak v vseh kategorijah napake. Vendar pa posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in institucijami o nadaljnjih poenostavitvah in ocena učinkov Obzorja 2020 jasno kažejo, da je nadaljevanje načina financiranja, ki temelji na povračilu dejanskih stroškov, ugodnejša možnost. Sistemska možnost financiranja na podlagi rezultatov, pavšalno financiranje ali povprečnine se trenutno zdijo prenagljeni, saj takšni sistemi v predhodnih programih niso bili preskušeni. Če se bo ohranil sistem, ki temelji na povračilu dejanskih stroškov, pa se bodo napake še naprej pojavljale.

Analiza napak, ugotovljenih med revizijami 7OP kaže, da bi se s predlaganimi ukrepi za poenostavitev izognili 25–35 % napak. Stopnja napak bi se lahko zato znižala za 1,5 %, tj. s 5 % na približno 3,5 %, ki je v Sporočilu Komisije navedena kot stopnja, ki vzpostavlja pravo ravnovesje med upravnimi stroški kontrole in tveganjem napake.

Komisija zato meni, da je za stroške za raziskave v okviru Obzorja 2020 tveganje napake na letni osnovi med 2–5 % ob upoštevanju stroška nadzora, poenostavitve predlaganih ukrepov za zmanjšanje kompleksnosti pravil in tveganja, povezanega s povračilom stroškov raziskovalnega projekta, realističen cilj. Končni cilj je, da se stopnja preostalih napak ob zaključku programov čim bolj približa 2 %, po tem ko bodo upoštevan finančni vpliv vseh revizij ter popravnih in obnovitvenih ukrepov.

Strategija naknadne revizije odhodkov v okviru Obzorja 2020 upošteva ta cilj. Temeljila bo na finančni reviziji enega reprezentativnega vzorca odhodkov v celotnem programu, ki bo dopolnjen z vzorcem, zbranim na podlagi tveganj.

Skupno število naknadnih revizij bo omejeno na število, nujno potrebno za doseganje tega cilja in strategije. Upravljanje dejavnosti naknadnih revizij bo zagotovilo, da je breme revizije za udeležence čim manjše. Kot vodilo Komisija meni, da bo v celotnem programskem obdobju revidiranih največ 7 % udeležencev v Obzorju 2020. Pretekle izkušnje kažejo, da bi bili revidirani odhodki precej višji.

Strategija naknadne revizije glede zakonitosti in pravilnosti bo dopolnjena z okrepljenim znanstvenim vrednotenjem in strategijo za preprečevanje goljufij (glej točko 2.3).

Ta scenarij temelji na predpostavki, da ukrepi za poenostavitev v postopku odločanja ne bodo znatno spremenjeni.

Opomba: ta oddelek se nanaša samo na postopek upravljanja subvencij, za upravne odhodke in odhodke iz poslovanja, izvedene s pomočjo postopkov javnih naročil, bo za dopustno tveganje napak veljala 2-odstotna zgornja meja.

2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Generalni direktorati, ki so zadolženi za izvajanje proračuna za raziskave in inovacije, so odločeni, da se bodo proti goljufijam borili v vseh fazah procesa upravljanja subvencij. Razvili so strategije na področju boja proti goljufijam, ki jih tudi izvajajo, vključno s povečano uporabo obveščevalnih podatkov, zlasti z uporabo naprednih orodij IT, ter usposabljanjem in obveščanjem osebja. Razvili so sankcije, da bi zagotovili sredstva za odvračanje od goljufije, pa tudi ustrezne kazni za primere, ko so goljufije odkrite. Ta prizadevanja se bodo nadaljevala. Predlogi za Obzorje 2020 so bili preverjeni glede dopustnosti za goljufije, pri čemer se je ocenil njihov učinek. Na splošno bi morali imeti predlagani ukrepi pozitiven učinek na boj proti goljufijam, zlasti večji poudarek na reviziji na podlagi tveganja ter okrepljena znanstveno vrednotenje in nadzor.

Poudariti je treba, da je bilo število odkritih goljufij glede na skupne odhodke precej nizko, vendar so generalni direktorati, ki so zadolženi za izvajanje proračuna za raziskave, odločeni, da se bodo borili proti njim.

Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, financiranih na podlagi te uredbe, zaščitijo finančni interesi Unije s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, in, če so ugotovljene nepravilnosti, z izvajanjem učinkovitih pregledov in izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter, kadar je primerno, z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pristojni za revizijo na podlagi dokumentov in na kraju samem pri vseh upravičencih do subvencij, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi programa.

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko izvaja preglede na kraju samem in inšpekcije gospodarskih subjektov, ki so neposredno ali posredno povezani s financiranjem v skladu s postopki, določenimi v Uredbi (Euratom, ES) št. 2185/96, z namenom ugotavljanja, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejanj v škodo finančnim interesom Evropske unije v zvezi s sporazumom ali sklepom o dodelitvi sredstev ali pogodbo o financiranju Unije.

Ne glede na zgornje odstavke sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, sporazumi in sklepi o dodelitvi sredstev ter pogodbe, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, izrecno pooblaščajo Komisijo, Računsko sodišče in urad OLAF za izvajanje takih revizij, pregledov na kraju samem in inšpekcij.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice (se ne uporablja)

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodka || Prispevek

število [Poimenovanje………………………...……….] || dif./ nedif. ([45]) || držav Efte[46] || držav kandidatk[47] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

|| [XX.YY.YY.YY] || dif./ nedif. || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodka || Prispevek

število [Razdelek 1 – premišljena in vključujoča rast] || dif./ nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

|| Upravni odhodki Neposredne raziskave: XX 01 05 01 Odhodki za osebje v raziskovalni dejavnosti XX 01 05 02 Zunanje osebje pri raziskavah XX 01 05 03 Drugi odhodki pri vodenju raziskav Neposredne raziskave: 10 01 05 01 Odhodki za osebje v raziskovalni dejavnosti 10 01 05 02 Zunanje osebje pri raziskavah 10 01 05 03 Drugi odhodki pri vodenju raziskav 10 01 05 04 Drugi odhodki za večje raziskovalne infrastrukture[48] || NDA || DA || DA || DA || DA

|| Operativni izdatki XX 02 01 01 Horizontalni ukrepi Odlična znanost 08 02 02 01 Evropski raziskovalni svet 15 02 02 00 Ukrepi Marie Curie za razvoj spretnosti, usposabljanje in poklicni razvoj 08 02 02 02 Evropske raziskovalne infrastrukture (vključno z e-infrastrukturo) 09 02 02 01 Evropske raziskovalne infrastrukture (vključno z e-infrastrukturo) 08 02 02 03 Prihodnje in nastajajoče tehnologije 09 02 02 02 Prihodnje in nastajajoče tehnologije Vodilni položaj v industriji 08 02 03 01 Vodilni položaj v omogočitvenih in industrijskih tehnologijah 09 02 03 00 Vodilni položaj v omogočitvenih in industrijskih tehnologijah 02 02 02 01 Vodilni položaj v omogočitvenih in industrijskih tehnologijah 08 02 03 02 Dostop do tveganega financiranja 02 02 02 02 Dostop do tveganega financiranja 08 02 03 03 Inovacije v MSP 02 02 02 03 Inovacije v MSP Družbeni izzivi 08 02 04 01 Zdravje, demografske spremembe in blaginja 08 02 04 02 Zagotavljanje hrane, sonaravno/trajnostno kmetijstvo in biogospodarstvo 05 02 01 00 Zagotavljanje hrane, sonaravno/trajnostno kmetijstvo in biogospodarstvo 08 02 04 03 Varna, čista in učinkovita energija 32 02 02 00 Varna, čista in učinkovita energija 08 02 04 04 Pameten, okolju prijazen in integriran promet 06 02 02 00 Pameten, okolju prijazen in integriran promet 08 02 04 05 Podnebni ukrep, učinkovitost virov in surovine 07 02 02 00 Podnebni ukrep, učinkovitost virov in surovine 02 02 03 01 Podnebni ukrep, učinkovitost virov in surovine 08 02 04 06 Vključujoče, inovativne in varne družbe 02 02 03 02 Vključujoče, inovativne in varne družbe 09 02 04 00 Vključujoče, inovativne in varne družbe 15 02 03 00 Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo 10 02 01 00 Nejedrski neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega sveta || DA || YES || YES || YES || YES

3.2. Ocenjeni učinek na odhodke

3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: || število || [Razdelek 1 – premišljena in vključujoča rast]

GD: Raziskave in inovacije/ Informacijska družba in mediji / Izobraževanje in kultura / Podjetništvo in industrija / Energetika / Mobilnost in promet / Kmetijstvo in razvoj podeželja / Skupni raziskovalni center / Okolje || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || ≥2021 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje ||

Horizontalni ukrepi

XX 02 01 01 || prevzete obveznosti || (1a) || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm ||

plačila || (2a) || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm ||

08 02 02 01 Evropski raziskovalni svet || prevzete obveznosti || (1b) || 1640,417 || 1753,575 || 1879,819 || 2009,349 || 2144,525 || 2284,826 || 2427,130 || || 14139,641

plačila || (2b) || 204,154 || 1055,485 || 1335,717 || 1661,563 || 1868,955 || 2063,161 || 2199,449 || 3751,158 || 14139,641

08 02 02 02 Evropske raziskovalne infrastrukture (vključno z e-infrastrukturo) || prevzete obveznosti || (1c) || 199,794 || 211,723 || 225,177 || 238,964 || 253,364 || 268,311 || 283,451 || || 1680,784

plačila || (2c) || 24,865 || 128,015 || 161,107 || 199,448 || 223,066 || 244,699 || 259,212 || 440,372 || 1680,784

08 02 02 03 Prihodnje in nastajajoče tehnologije** 09 02 02 02 Prihodnje in nastajajoče tehnologije** || prevzete obveznosti || (1d) || 283,318 || 300,310 || 320,217 || 469,448 || 606,917 || 642,722 || 678,989 || || 3301,921

plačila || (2d) || 48,847 || 251,487 || 316,496 || 391,819 || 438,217 || 480,715 || 509,225 || 865,115 || 3301,921

08 02 03 01 Vodilni položaj v omogočitvenih in industrijskih tehnologijah || prevzete obveznosti || (1e) || 545,193 || 577,744 || 614,457 || 652,078 || 691,372 || 732,159 || 773,472 || || 4586,474

plačila || (2e) || 67,851 || 349,323 || 439,624 || 544,249 || 608,697 || 667,728 || 707,329 || 1201,673 || 4586,474

08 02 03 02 Dostop do tveganega financiranja** 02 02 02 02 Dostop do tveganega financiranja** || prevzete obveznosti || (1f) || 447,955 || 474,700 || 504,865 || 535,776 || 568,062 || 601,574 || 635,520 || || 3768,450

plačila || (2f) || 447,955 || 474,700 || 504,865 || 535,776 || 568,062 || 601,574 || 635,520 || 0 || 3768,450

08 02 03 03 Inovacije v MSP** 02 02 02 03 Inovacije v MSP** || prevzete obveznosti || (1g) || 78,373 || 83,053 || 88,330 || 93,738 || 99,387 || 105,250 || 111,189 || || 659,320

plačila || (2g) || 9,754 || 50,216 || 63,197 || 78,238 || 87,502 || 95,988 || 101,681 || 172,744 || 659,320

08 02 04 01 Zdravje, demografske spremembe in blaginja || prevzete obveznosti || (1h) || 1030,952 || 1051,848 || 1073,128 || 950,146 || 1398,959 || 1481,491 || 1565,088 || || 8551,612

plačila || (2h) || 126,578 || 651,675 || 820,134 || 1015,317 || 1135,546 || 1245,671 || 1319,549 || 2237,142 || 8551,612

08 02 04 02 Zagotavljanje hrane, trajnostno kmetijstvo, morsko in pomorsko raziskovanje ter biogospodarstvo** 05 02 01 00 Zagotavljanje hrane, trajnostno kmetijstvo, morsko in pomorsko raziskovanje ter biogospodarstvo** || prevzete obveznosti || (1i) || 525,695 || 557,082 || 592,481 || 628,757 || 666,645 || 705,974 || 745,810 || || 4422,444

plačila || (2i) || 65,424 || 336,830 || 423,901 || 524,785 || 586,927 || 643,848 || 682,032 || 1158,697 || 4422,444

08 02 04 03 Varna, čista in učinkovita energija** 32 02 02 00 Varna, čista in učinkovita energija** || prevzete obveznosti || (1j) || 732,073 || 775,781 || 825,079 || 875,596 || 928,359 || 983,126 || 1038,601 || || 6158,614

plačila || (2j) || 91,108 || 469,063 || 590,317 || 730,805 || 817,344 || 896,610 || 949,786 || 1613,580 || 6158,614

08 02 04 04 Pameten, okolju prijazen in integriran promet** 06 02 02 00 Pameten, okolju prijazen in integriran promet** || prevzete obveznosti || (1k) || 861,218 || 912,637 || 970,631 || 1030,059 || 1092,129 || 1156,559 || 1221,820 || || 7245,052

plačila || (2k) || 107,180 || 551,811 || 694,454 || 859,727 || 961,532 || 1054,781 || 1117,337 || 1898,231 || 7245,052

08 02 04 05 Podnebni ukrep, učinkovitost virov in surovine** 02 02 03 01 Podnebni ukrep, učinkovitost virov in surovine** 07 02 02 00 Podnebni ukrep, učinkovitost virov in surovine** || prevzete obveznosti || (1l) || 400,096 || 423,983 || 450,925 || 478,534 || 507,370 || 537,302 || 567,620 || || 3365,830

plačila || (2l) || 49,793 || 256,354 || 322,622 || 399,403 || 446,698 || 490,019 || 519,081 || 881,860 || 3365,830

08 02 04 06 Vključujoče, inovativne in varne družbe** 09 02 04 00 Vključujoče, inovativne in varne družbe** 02 02 03 02 Vključujoče, inovativne in varne družbe** || prevzete obveznosti || (1m) || 483,533 || 512,402 || 544,963 || 578,329 || 613,179 || 649,353 || 685,994 || || 4067,754

plačila || (2m) || 60,177 || 309,815 || 389,903 || 482,696 || 539,855 || 592,210 || 627,332 || 1065,767 || 4067,754

09 02 02 01 Evropske raziskovalne infrastrukture (vključno z e-infrastrukturo) || prevzete obveznosti || (1n) || 113,951 || 120,755 || 128,428 || 136,291 || 144,504 || 153,029 || 161,664 || || 958,622

plačila || (2n) || 14,181 || 73,012 || 91,886 || 113,754 || 127,224 || 139,562 || 147,839 || 251,163 || 958,622

09 02 03 00 Vodilni položaj v omogočitvenih in industrijskih tehnologijah || prevzete obveznosti || (1o) || 1005,176 || 1065,189 || 1132,878 || 1202,241 || 1274,686 || 1349,886 || 1426,056 || || 8456,112

plačila || (2o) || 125,096 || 644,049 || 810,537 || 1003,436 || 1122,258 || 1231,095 || 1304,108 || 2215,533 || 8456,112

02 02 02 01 Vodilni položaj v omogočitvenih in industrijskih tehnologijah || prevzete obveznosti || (1p) || 194,477 || 206,088 || 219,184 || 232,604 || 246,620 || 261,169 || 275,907 || || 1636,048

plačila || (2p) || 24,203 || 124,608 || 156,819 || 194,140 || 217,129 || 238,186 || 252,313 || 428,651 || 1636,048

15 02 02 00 Ukrepi Marie Curie za razvoj spretnosti, usposabljanje in poklicni razvoj || prevzete obveznosti || (1q) || 728,274 || 771,756 || 820,798 || 871,052 || 923,542 || 978,025 || 1033,212 || || 6126,659

plačila || (2q) || 90,635 || 466,629 || 587,254 || 727,013 || 813,103 || 891,958 || 944,858 || 1605,208 || 6126,659

15 02 03 00 Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo* || prevzete obveznosti || (1r) || 267,498 || 324,047 || 389,375 || 472,279 || [497,465]* || [554,83]* || [599,78]* || || 1453,199

plačila || (2r) || 232,723 || 281,921 || 338,756 || 410,883 || 188,916 + [243,863]* || [482,704]* || [521,806]* || [403,684]* || 1453,199

10 02 01 00 Nejedrski neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega sveta || prevzete obveznosti || (1s) || 32,459 || 33,108 || 33,771 || 34,445 || 35,134 || 35,838 || 36,554 || || 241,311

plačila || (2s) || 12,325 || 27,672 || 31,582 || 33,891 || 34,568 || 35,261 || 35,965 || 30,048 || 241,311

* Dodatni znesek v višini 1 652,057 milijona EUR se da na voljo za obdobje 2018-2020 in se sorazmerno razdeli iz proračuna za družbene izzive in vodilni položaj v omogočitvenih in industrijskih tehnologijah, in sicer na okvirni podlagi in po ponovnem pregledu iz člena 26(1).

** Razdelitev med generalne direktorate na tej stopnji še ni določena.

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || ≥2021 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || (4) || 9570,455 || 10155,782 || 10814,513 || 11489,691 || 12194,753 || 12926,590 || 13668,077 || || 80819,860

plačila || (5) || 1802,849 || 6502,665 || 8079,171 || 9906,943 || 10785,6 || 11613,07 || 12312,62 || 19816,94 || 80819,860

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) ||

XX 01 05 01 Odhodki za osebje v raziskovalni dejavnosti* || (6a) || 226,187 || 230,711 || 235,325 || 240,031 || 244,832 || 249,729 || 254,723 || || 1681,538

XX 01 05 02 Zunanje osebje pri raziskavah* || (6b) || 169,252 || 232,572 || 258,456 || 289,571 || 316,454 || 341,909 || 376,531 || || 1984,745

XX 01 05 03 Drugi odhodki pri vodenju raziskav* || (6c) || 138,404 || 162,149 || 172,823 || 185,361 || 196,450 || 207,073 || 220,939 || || 1283,199

10 01 05 01 Odhodki za osebje v raziskovalni dejavnosti || (6d) || 151,686 || 156,996 || 162,490 || 168,178 || 174,064 || 180,156 || 186,461 || || 1180,031

10 01 05 02 Zunanje osebje pri raziskavah || (6e) || 34,280 || 35,052 || 35,840 || 36,647 || 37,471 || 38,314 || 39,176 || || 256,781

10 01 05 03 Drugi odhodki pri vodenju raziskav || (6f) || 65,312 || 66,618 || 67,950 || 69,309 || 70,695 || 72,109 || 73,551 || || 485,545

10 01 05 04 Drugi odhodki za večje raziskovalne infrastrukture || (6g) || 6,551 || 6,682 || 6,816 || 6,952 || 7,091 || 7,233 || 7,378 || || 48,703

Ÿ SKUPAJ odobritev za upravne zadeve || 6 || 791,672 || 890,780 || 939,700 || 996,049 || 1047,057 || 1096,523 || 1158,759 || || 6920,542

SKUPAJ Odobritve za RAZDELEK 1 večletnega finančnega okvira || prevzete obveznosti || =4+ 6 || 10362,127 || 11046,561 || 11754,214 || 12485,739 || 13241,811 || 14023,113 || 14826,837 || || 87740,402

plačila || =5+ 6 || 2383,229 || 7221,855 || 8818,966 || 10664,002 || 11835,992 || 12920,485 || 13694,775 || 20201,100 || 87740,402

* Te številke temeljijo na skoraj celotni porabi pooblaščenih najvišjih upravnih odhodkov, predvidenih v pravni podlagi. Navedene so za prikaz v smislu števila osebja, ki bi se lahko zaposlilo s temi zneski.

Če predlog/pobuda vpliva na več razdelkov:

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || (4) || / || / || / || / || / || / || / || /

plačila || (5) || / || / || / || / || / || / || / || /

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || / || / || / || / || / || / || / || /

SKUPAJ Odobritve za RAZDELKE od 1 do 4 večletnega finančnega okvira (referenčni znesek) || prevzete obveznosti || =4+ 6 || / || / || / || / || / || / || / || /

plačila || =5+ 6 || / || / || / || / || / || / || / || /

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || leto N || leto N+1 || leto N+2 || leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || SKUPAJ

GD: <…….> ||

Ÿ Človeški viri || / || / || / || / || / || / || / || /

Ÿ Drugi upravni odhodki || / || / || / || / || / || / || / || /

SKUPAJ GD <…….> || odobritve || / || / || / || / || / || / || / || /

SKUPAJ Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || (prevzete obveznosti SKUPAJ = plačila SKUPAJ) || / || / || / || / || / || / || / || /

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || leto 2014 || leto 2015 || leto 2016 || leto 2017 || leto 2018 || leto 2019 || leto 2020 || leto ≥2021 || SKUPAJ

SKUPAJ Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira || prevzete obveznosti || 10362,127 || 11046,561 || 11754,214 || 12485,739 || 13241,811 || 14023,113 || 14826,837 || || 87740,402

plačila || 2383,229 || 7221,855 || 8818,966 || 10664,002 || 11835,992 || 12920,485 || 13694,775 || 20201,100 || 87740,402

3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– ¨ Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

– þ Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)/trenutne cene

Navedba ciljev in realizacij ò || || || leto 2014 || leto 2015 || leto 2016 || leto 2017 || leto 2018 || leto 2019 || leto 2020 || SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta realizacije[49] || Povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || Skupaj stroški

SPECIFIČNI CILJ št. 1[50] odlična znanost ||

- realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za posebni cilj št. 1 odlična znanost || || 2965,755 || || 3158,119 || || 3374,440 || || 3725,105 || || 4072,852 || || 4326,913 || || 4584,446 || || 26207,628

POSEBNI CILJ št. 2 Vodilni položaj v industriji || || || || || || || || || || || || || || || ||

- realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za posebni cilj št. 2 Vodilni položaj v industriji || || 2271,175 || || 2406,774 || || 2559,714 || || 2716,437 || || 2880,127 || || 3050,036 || || 3222,143 || || 19106,407

POSEBNI CILJ št. 3Družbeni izzivi || || || || || || || || || || || || || || || ||

- realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za posebni cilj št. 3 Družbeni izzivi || || 4033,565 || || 4233,731 || || 4457,207 || || 4541,423 || || 5206,640 || || 5513,803 || || 5824,934 || || 33811,304

Posebni cilj št. 4 – Nejedrski neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega sveta || || || || || || || || || || || || || || || ||

- realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za posebni cilj št. 4 Nejedrski neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega središča (JRC) || || 32,459 || || 33,108 || || 33,771 || || 34,445 || || 35,134 || || 35,838 || || 36,554 || || 241,311

POSEBNI CILJ št. 5 „Vključitev trikotnika znanja“ (Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo) || || || || || || || || || || || || || || || ||

- realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za posebni cilj št. 5 „Vključitev trikotnika znanja“ (Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo) || || 267,5 || || 324,050 || || 389,380 || || 472,280 || || [497,46] || || [554,832] || || [599,777] || || 1453,199

|| || || || || || || || || || || || || || || ||

STROŠKI SKUPAJ || || 9570,455 || || 10155,782 || || 10814,513 || || 11489,691 || || 12194,753 || || 12926,590 || || 13668,077 || || 80819,860

3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

3.2.3.1. Povzetek

– ¨ Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za upravne zadeve.

– þ Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| leto 2014 [51] || leto 2015 || leto 2016 || leto 2017 || leto 2018 || leto 2019 || leto 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || / || / || / || / || / || / || / || /

Človeški viri || / || / || / || / || / || / || / || /

Drugi upravni odhodki || / || / || / || / || / || / || / || /

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || / || / || / || / || / || / || / || /

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[52] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri* || 581,406 || 655,330 || 692,112 || 734,426 || 772,821 || 810,108 || 856,892 || 5103,095

Drugi odhodki upravne narave* || 210,266 || 235,449 || 247,589 || 261,622 || 274,237 || 286,415 || 301,868 || 1817,447

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 791,672 || 890,779 || 939,701 || 996,048 || 1047,058 || 1096,523 || 1158,760 || 6920,545

SKUPAJ** || 791,672 || 890,779 || 939,701 || 996,048 || 1047,058 || 1096,523 || 1158,760 || 6920,545

* Te številke temeljijo na skoraj celotni porabi pooblaščenih najvišjih upravnih stroškov, predvidenih v pravni podlagi. Navedene so za prikaz v smislu števila osebja, ki bi se lahko zaposlilo s temi zneski.

** Te številke se lahko prilagodijo kot rezultat predvidenega postopka prenosa nalog.

3.2.3.2. Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨ Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

– þ Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov Komisije, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| || leto 2014 || leto 2015 || leto 2016 || leto 2017 || leto 2018 || leto 2019 || leto 2020

Ÿ Načrt delovnih mest (za uradnike in začasne uslužbence) ||

|| XX 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 100 || 100 || 100 || 100 || 100 || 100 || 100

|| XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || ||

|| XX 01 05 01 (posredne raziskave)** || 1681 || 1681 || 1681 || 1681 || 1681 || 1681 || 1681

|| 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || 1390 || 1390 || 1390 || 1390 || 1390 || 1390 || 1390

|| Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[53] ||

|| XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || || || || || || ||

|| XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || ||

|| XX 01 04 yy [54] || - na sedežu[55] || || || || || || ||

|| - na delegacijah || || || || || || ||

|| XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave)* || 867 || 867 || 867 || 867 || 867 || 867 || 867

|| 10 01 05 02 (PU, UA, NNS za neposredne raziskave) || 593 || 593 || 593 || 593 || 593 || 593 || 593

|| Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

|| SKUPAJ || 4631 || 4631 || 4631 || 4631 || 4631 || 4631 || 4631

* Zgornje številke bodo prilagojene v skladu z rezultati predvidenega postopka prenosa nalog.

** Delovna obremenitev, ki ustrezna izvajanju EIT in inovacij, je ocenjena na okoli 100 delovnih mest iz kadrovskega načrta za Komisijo.

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasno osebje || K ciljem Obzorje 2020 bodo v celotnem postopku prispevali vsi uradniki in začasno osebje, od priprave delovnega programa do končnega razširjanja rezultatov v obdobju 2014–2020. Ti človeški viri vključujejo vse potrebe različnih načinov upravljanja, kot je navedeno v točki 1.7 te ocene finančnih posledic.

Zunanje osebje || Uradnikom in začasnemu osebju bo pri doseganju ciljev Obzorje 2020 v celotnem postopku pomagalo vse zunanje osebje, od priprave delovnega programa do končnega razširjanja rezultatov v obdobju 2014–2020. Ti človeški viri vključujejo vse potrebe različnih načinov upravljanja, kot je navedeno v točki 1.7 te ocene finančnih posledic.

3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– þ Predlog/pobuda je skladna z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

– ¨ Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Se ne uporablja

– ¨ Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[56].

Se ne uporablja

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| leto 2014 || leto 2015 || leto 2016 || leto 2017 || leto 2018 || leto 2019 || leto 2020 || Skupaj

Navedite organ sofinanciranja || Tretje države, ki so se pridružile programu ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ* || pm

* Dvostranski pridružitveni sporazumi še niso določeni, zato bodo dodani kasneje.

3.3. Ocenjeni učinek na prihodke

– ¨ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– þ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– ¨ na lastna sredstva,

– þ na razne prihodke. v mio.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov: || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Učinek predloga/pobude[57]*

leto 2014 || leto 2015 || leto 2016 || leto 2017 || leto 2018 || leto 2019 || leto 2020

Postavka 6011 Postavka 6012 Postavka 6013 Postavka 6031 || || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm

* Dvostranski pridružitveni sporazumi še niso določeni, zato bodo dodani kasneje.

Za razne namenske prihodke navedite zadevne proračunske vrstice.

02 03 01 Sredstva za odobritev iz prispevkov tretjih oseb

05 03 01 Sredstva za odobritev iz prispevkov tretjih oseb

06 03 01 Sredstva za odobritev iz prispevkov tretjih oseb

07 03 01 Sredstva za odobritev iz prispevkov tretjih oseb

08 03 01 Sredstva za odobritev iz prispevkov tretjih oseb

09 03 01 Sredstva za odobritev iz prispevkov tretjih oseb

10 02 02 Sredstva za odobritev iz prispevkov tretjih oseb

15 03 01 Sredstva za odobritev iz prispevkov tretjih oseb

32 03 01 Sredstva za odobritev iz prispevkov tretjih oseb

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

Nekatere pridružene države lahko s pridružitvenimi sporazumi prispevajo k financiranju okvirnih programov. Metoda izračuna bo določena v teh pridružitvenih sporazumih in ni nujno enaka v vseh sporazumih. Večinoma se izračuni opravijo na podlagi BDP pridružene države v primerjavi z BDP države članice, pri čemer se ta odstotek uporabi za celotni izglasovani proračun.

[1] COM(2011) 500 konč.

[2] UL C , , str. .

[3] UL C , , str. .

[4] COM(2010) 2020.

[5] P7 TA(2011)0401.

[6] P7 TA(2011)0236.

[7] P7 TA(2011)0256.

[8] P7 TA(2011)0401.

[9] ERAC 1210/11.

[10] CdR 67/2011.

[11] CESE 1163/2011.

[12] COM(2011) 48.

[13] COM(2011) 500.

[14] C(2005) 576 konč., 11.3.2005

[15] UL L 124, 30.5.2003, str. 36.

[16] COM(2008) 394.

[17] UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

[18] UL L 97, 9.4.2008, str. 1.

[19] UL L [], [], str. []

[20] UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[21] Strateško poročilo ESRI o raziskovalni infrastrukturi – načrt za leto 2010.

[22] COM(2009) 512.

[23] COM(2010) 245.

[24] COM(2011) 112 konč.

[25] COM(2011) 152.

[26] COM(2011) 0112.

[27] COM(2011) 112.

[28] COM(2009) 519.

[29] Poročilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC), 2007, (www.ipcc.ch).

[30] COM(2011) 112.

[31] COM(2009) 147.

[32] COM(2011) 25.

[33] COM(2009) 400.

[34] COM(2007) 575 konč.

[35] DIREKTIVA 2008/56/ES.

[36] COM(2010) 245.

[37] COM(2010) 491 konč.

[38] Statistični pregled pobude Unija inovacij 2010.

[39] COM(2011) 274 konč.

[40] ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[41] Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[42] Podrobnosti o načinih upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html

[43] Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[44] http://www.trust-researchers.eu/

[45] Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[46] EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[47] Države kandidatke in, če je primerno, potencialne države kandidatke Zahodnega Balkana.

[48] JRC zahteva novo proračunsko vrstico za infrastrukturne naložbe. Večina zmogljivosti JRC sega v šestdeseta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja in so zastarele. Posledično so potrebne nove zmogljivosti in posodobite obstoječe infrastrukture, da se večletni delovni program JRC izvede v skladu z varnostnimi standardi EU ter okoljskimi cilji EU/20/20/20. JRC je pripravil „Načrt za razvoj infrastrukture 2014 – 2020“, v katerem določa naložbene potrebe do leta 2020 za vse objekte JRC, ki se odražajo v novi predlagani proračunski vrstici.

[49] Realizacije so proizvodi in storitve, ki bodo dobavljeni (npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest, itd.).

[50] Kakor je opisano v oddelku 1.4.2. „Posebni cilji …“.

[51] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[52] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[53] PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[54] V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[55] Predvsem strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[56] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[57] Za tradicionalna lastna sredstva (carine, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.

Top

All

Choose the experimental features you want to try

52011PC0809