OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Strategija Evropa 2020 poziva, da „morajo državljani imeti možnost, da v polni meri sodelujejo na enotnem trgu“, za to pa je „treba izboljšati njihove možnosti in zaupanje pri čezmejnem kupovanju blaga in storitev“.

Vse bolj očitno postaja, da je v času, ko Evropa potrebuje nove vire rasti, potrošniška politika eno od področij, ki lahko uspešno prispeva k doseganju ciljev strategije Evropa 2020. V Evropi je 500 milijonov potrošnikov, njihovi izdatki pa znašajo 56 % BDP EU. Bolj premišljeno, kot lahko potrošniki odločajo, večji vpliv lahko imajo na krepitev enotnega trga in pospeševanje rasti. Tako lahko potrošniki z okrepljeno močjo, ki so dobro zaščiteni in zmožni imeti koristi od enotnega trga, dajejo zagon inovacijam in rasti, s tem da zahtevajo vrednost, kakovost in ustrezno storitev. Odzivna podjetja bodo imela najboljše izhodišče za obvladovanje pritiskov svetovnega trga.

Pri krepitvi moči ne gre le za vprašanje pravic potrošnikov, temveč tudi za oblikovanje splošnega okolja, ki potrošnikom omogoča, da te pravice uresničujejo in imajo od njih koristi. To pomeni oblikovanje okvira, v katerem se potrošniki lahko oprejo na temeljno vodilo, da je zagotovljena varnost ter da so na voljo orodja za odkrivanje slabosti standardov in praks in njihovo učinkovito obravnavanje po vsej Evropi. To pomeni oblikovanje okolja, kjer potrošniki prek izobraževanja, obveščanja in ozaveščanja vedo, kako krmariti po enotnem trgu, da bi imeli korist od najboljših ponudb proizvodov in storitev. Pri krepitvi moči se navsezadnje zahteva, da lahko potrošniki po vsej Evropi samozavestno uveljavljajo svoje pravice, ki se nanašajo na EU, in da lahko v primeru težav računajo na učinkovito uveljavljanje navedenih pravic in preprost dostop do učinkovitega pravnega varstva.

V sporočilu „Proračun za strategijo Evropa 2020“[1] z dne 29. junija 2011 je bilo programu varstva potrošnikov za obdobje 2014–2020 dodeljenih 175 milijonov EUR (v stalnih cenah iz leta 2011).

V tem okviru je namen tega predloga oblikovati program varstva potrošnikov za obdobje 2014–2020, ki bo naslednik programa ukrepov Skupnosti na področju potrošniške politike za obdobje 2007–2013.

Novi program varstva potrošnikov bo podpiral splošni cilj prihodnje potrošniške politike, ki potrošnika z okrepljeno močjo umešča v središče enotnega trga. Evropska potrošniška politika podpira in dopolnjuje nacionalno politiko, saj si prizadeva zagotoviti, da lahko državljani EU v celoti uživajo koristi enotnega trga in jim je pri tem zagotovljena varnost, njihovi gospodarski interesi pa so ustrezno zaščiteni.

Spodbujanje ogromne gospodarske moči z izdatki potrošnikov (ki prispeva 56 % BDP EU) bo pomembno prispevalo k izpolnjevanju cilja ponovne prebuditve rasti v EU.

· Splošno ozadje

Glavni problemi, ki jih je treba obravnavati s financiranjem ukrepov v okviru novega programa, so razvrščeni v naslednje štiri kategorije:

i)          Varnost: razlike med državami članicami pri uveljavljanju zakonodaje o varnosti proizvodov, prisotnost nevarnih proizvodov na enotnem trgu; tveganja, povezana z globalizacijo proizvodne verige; varnost storitev; pomanjkanje ustrezne koordinacijske strukture na ravni EU, da bi zagotovili najboljšo vrednost sofinanciranja EU.

ii)         Obveščanje in izobraževanje: pomanjkanje zanesljivih in kakovostnih podatkov ter analize delovanja enotnega trga za potrošnike; nezadostna usposobljenost potrošniških organizacij, vključno s pomanjkanjem virov ter strokovnega znanja in izkušenj, zlasti v novih državah članicah; pomanjkanje preglednih, primerljivih, zanesljivih in uporabniku prijaznih informacij za potrošnike, zlasti v čezmejnih primerih; slabo poznavanje in razumevanje ključnih pravic potrošnikov in zaščitnih ukrepov pri potrošnikih in prodajalcih na drobno; neustreznost trenutnih orodij za izobraževanje potrošnikov v EU, zlasti glede razvoja v digitalnem okolju.

iii)         Pravice in pravno varstvo: nezadostno varstvo pravic potrošnikov, zlasti v čezmejnih primerih; potreba po nadaljnjem izboljšanju vključevanja interesov potrošnikov v politike EU; težave, s katerimi se srečujejo potrošniki, ko poskušajo zagotoviti pravno varstvo, zlasti v čezmejnih primerih.

iv)        Izvrševanje: mreža SVP (mreža nacionalnih izvršnih organov) ni v celoti izkoriščena; slabo poznavanje mreže ECC-Net (mreža evropskih potrošniških centrov) pri potrošnikih in potreba po okrepitvi njene učinkovitosti.

Hkrati mora novi program s štirimi prednostnimi nalogami varnosti, obveščanja in izobraževanja, pravic in pravnega varstva ter izvrševanja upoštevati nove družbene izzive, ki so v zadnjih letih vse pomembnejši. Mednje sodijo bolj zapleteno odločanje potrošnikov, potreba po premiku k bolj trajnostnim vzorcem porabe, priložnosti in nevarnosti, ki jih prinaša digitalizacija, večja socialno izključenost in večje število nezaščitenih potrošnikov ter starajočega se prebivalstva.

· Usmerjenost ukrepov v skladu s programom varstva potrošnikov

Problemi, ki jih je treba obravnavati s potrošniško politiko, so sicer obsežni, vendar morajo biti ukrepi, financirani v sladu s programom varstva potrošnikov, zaradi njegovega relativno majhnega obsega usmerjeni na področja, kjer je mogoče s posegom na ravni EU doseči rezultate in dodati vrednost. Izbrana so tri področja za ukrepanje:

i)          Ukrepi, ki ustrezajo pravnim obveznostim, naloženim EU in državam članicam s Pogodbo in obstoječim pravnim redom EU na področju varstva potrošnikov:

– financiranje vzdrževanja in ustreznega delovanja mreže RAPEX[2], mreže nacionalnih izvršnih organov (SVP) in podatkovnih zbirk o kozmetičnih izdelkih.

ii)         Ukrepi, ki se jih ne izvaja ali jih ni mogoče izvajati na nacionalni ravni, ker po svoji naravi spadajo na raven EU:

– podpora potrošnikom pri čezmejnih vprašanjih s:

–        sofinanciranjem delovanja mreže evropskih potrošniških centrov (ECC). Nacionalni organi ali potrošniške organizacije običajno ne morejo svetovati potrošnikom in jim nuditi podpore glede čezmejnih vprašanj;

–        podporo razvoju sistema spletnega reševanja sporov po vsej Uniji, ki obravnava tudi čezmejne primere;

– razvoj sodelovanja z mednarodnimi partnerji za obravnavo vpliva globalizacije proizvodne verige na varnost proizvodov;

– podpora zagotavljanju primerljivih podatkov o potrošniških trgih na ravni EU, ki se uporabljajo za primerjalno analizo med državami članicami in kot prispevek pri oblikovanju politik na ravni EU;

– zagotavljanje, da so interesi potrošnikov zastopani na ravni EU, tako da se finančno podpirajo potrošniške organizacije na ravni EU.

iii)         Ukrepi, ki dopolnjujejo in povečujejo učinkovitost ukrepov, sprejetih na nacionalni ravni:

– usklajevanje in sofinanciranje skupnih ukrepov na področju varnosti proizvodov in uveljavljanja pravic potrošnikov;

– podpora kampanjam ozaveščanja o potrošniških vprašanjih z državami članicami in drugimi zainteresiranimi stranmi ter sodelovanje s posredniki, da se prispeva k jasnim, preglednim in zanesljivim informacijam za potrošnike;

– podpora usposabljanju nacionalnih potrošniških organizacij, ki bi bila na nacionalni ravni brez ekonomije obsega precej dražja;

– zagotavljanje platforme za izmenjavo dobrih praks na področju izobraževanja potrošnikov.

· Cilj predloga

Namen programa varstva potrošnikov je podpreti cilj politike, ki potrošnika z okrepljeno močjo umešča v središče enotnega trga. Program bo to dosegel s prispevkom k varovanju zdravja, varnosti in gospodarskih interesov potrošnikov ter spodbujanjem njihove pravice do obveščenosti, izobraževanja in organiziranja, da bi zaščitili svoje interese. Program bo dopolnjeval, podpiral in spremljal politike držav članic.

Ukrepi bodo podpirali štiri specifične cilje:

i)          varnost: utrditi in povečati varnost proizvodov z učinkovitim nadzorom trga po vsej EU;

ii)         obveščanje in izobraževanje: izboljšati izobraževanje, obveščanje in ozaveščanje potrošnikov o njihovih pravicah, razviti dokazno zbirko za potrošniško politiko in zagotoviti podporo potrošniškim organizacijam;

iii)         pravice in pravno varstvo: utrditi pravice potrošnikov, zlasti z regulativnimi ukrepi in izboljšanjem dostopa do pravnega varstva, vključno z alternativnim reševanjem sporov;

iv)        izvrševanje: podpreti uveljavljanje pravic potrošnikov s krepitvijo sodelovanja med nacionalnimi izvršnimi organi in s svetovanjem potrošnikom.

Ti cilji podpirajo cilje strategije Evropa 2020 glede rasti in konkurenčnosti. Vključili bodo posebna vprašanja strategije Evropa 2020 glede digitalne agende (zagotoviti, da digitalizacija dejansko vodi v večjo blaginjo potrošnikov), trajnostne rasti (premikati se v smeri bolj trajnostnih vzorcev porabe), socialne vključenosti (upoštevati posebne okoliščine nezaščitenih potrošnikov in potreb starajočega se prebivalstva) in pametne ureditve (spremljati potrošniški trg, da bi oblikovali pametne in ciljno usmerjene ureditve).

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENE UČINKA

· Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Med majem 2010 in februarjem 2011[3] je bila opravljena vmesna ocena veljavne pravne podlage – programa ukrepov Skupnosti na področju potrošniške politike (2007–2013). V zvezi s tem je bilo organizirano posvetovanje z glavnimi zainteresiranimi stranmi (nacionalnimi organi držav članic, ki se ukvarjajo s potrošniškimi politikami, potrošniškimi organizacijami na ravni EU in nacionalni ravni ter podjetji) o ukrepih, ki se izvajajo v skladu z veljavnim programom.

Ocena je potrdila dodano vrednost programa, kljub dejstvu, da je evropska potrošniška politika relativno novo področje in da je raven financiranja EU v skladu s programom relativno nizka. Poudarila je, da ukrepi v skladu s strategijo in programi prispevajo k ciljem strategije Evropa 2020, usmerjenim v pametno, trajnostno in vključujočo rast.

Rezultati so bili na splošno pozitivni zlasti glede pomena ciljev programa, njegovih učinkov in dodane vrednosti. Z oceno je bilo tudi ugotovljeno, da bo program dolgoročno učinkoval na varstvo potrošnikov. Nacionalni organi so na splošno potrdili, da strategija in program dopolnjujeta nacionalne potrošniške politike. Z oceno pa je bilo tudi ugotovljeno, da so bili nastajajoči socialni in okoljski izzivi le deloma obravnavani v sedanji strategiji in programu.

Poleg tega so med pripravo novega programa varstva potrošnikov potekale nadaljnje razprave z zainteresiranimi stranmi, in sicer aprila 2011 na konferenci o varstvu pravic potrošnikov in v okviru mrež potrošnikov: mreže potrošniške politike nacionalnih organov; mreže sodelovanja na področju varstva potrošnikov (SVP) nacionalnih izvršnih organov in Evropske posvetovalne skupine za potrošnike, ki jo sestavljajo evropske in nacionalne potrošniške organizacije.

Za prispevke so bile zaprošene tudi tri glavne horizontalne poslovne organizacije (BusinessEurope, UEAPME in EuroCommerce).

Kljub razlikam v cilju so prispevki nacionalnih organov in potrošniških organizacij na splošno podpirali prednostna vprašanja, ki jih je predlagal GD SANCO in so pomembna za program. Poslovne organizacije so se na splošno strinjale s prednostnimi nalogami, ki jih je predlagala Komisija, poudarile pa so, da je treba najti pravo ravnovesje med varstvom potrošnikov in konkurenčnostjo.

Poleg tega je Evropski parlament v zadnjih letih objavil vrsto poročil, ki so neposredno pomembna za dejavnosti, izvajane v okviru programa.[4]

· Ocena učinka

Oceno učinka je med februarjem in julijem 2011 opravil Generalni direktorat za zdravje in potrošnike. Obravnaval je štiri možnosti:

–          Možnost 0 ustreza kar najmanjšemu številu ukrepov, ki se financirajo na podlagi pravnih obveznosti, naloženih s Pogodbo in obstoječim pravnim redom EU na področju varstva potrošnikov.

–          Možnost 1 ustreza osnovnemu scenariju. V skladu z njo se z nekaterimi prilagoditvami nadaljuje večina ukrepov, ki se izvajajo po programu iz obdobja 2007–2013. Nekateri ukrepi se bistveno zmanjšajo ali se ne izvajajo več, ker niso več pomembni, hkrati pa se uvedejo nekateri novi z omejeno ravnijo ambicioznosti (na primer glede pravnega varstva). To ustreza proračunu, ki je enak ali manjši od proračuna v trenutnem programu.

–          Možnost 2 ustreza bolj ambicioznemu pristopu v skladu s prednostnimi nalogami Komisije (Evropa 2020, Akt za enotni trg) in trajnim premislekom o prihodnosti potrošniške politike[5]. Proračun pri tej možnosti znaša približno 25 milijonov EUR letno.

–          Možnost 3 bi zahtevala povečanje proračuna v primerjavi z veljavnim programom za nekatere dodatne ukrepe, kot so razvoj javne podatkovne zbirke o varnosti potrošniških proizvodov, pravna varnost, ustanovitev sklada za podporo financiranja ukrepov čezmejnega pravnega varstva.

Z oceno učinka je bilo ugotovljeno, da je z vidika stroškov in koristi najprimernejša možnost 2. Proračun pri tej možnosti bi letno znašal 25 milijonov EUR, kar je skladno s predlaganimi proračunskimi dodeljenimi sredstvi za program varstva potrošnikov v sporočilu „Proračun za strategijo Evropa 2020“ iz junija 2011.

· Poenostavitev financiranja

Financiranje bo poenostavljeno zlasti z uporabo partnerskih sporazumov in s podporo, zagotovljeno usklajevalnemu organu na ravni EU za nadzor trga glede varnosti[6].

Preučena bo možnost uporabe pavšalnih zneskov, kjer je to mogoče, da bi zmanjšali upravno obremenitev.

Če se Komisija odloči uporabiti izvajalsko agencijo za izvajanje programa varstva potrošnikov, bi to prispevalo tudi k racionalizaciji postopkov pri financiranju.

· Dodana vrednost ukrepov

Program bo podprl cilje prihodnje potrošniške politike, ki potrošnike v EU umešča v središče enotnega trga. Dodana vrednost ukrepov pri štirih specifičnih ciljih je povzeta spodaj.

i)          Varnost

Na področju varnosti prinašajo ukrepi na ravni EU in sodelovanje prek mreže iz direktive o splošni varnosti proizvodov boljše rezultate kot vrsta posameznih ukrepov držav članic, saj zapolnjujejo informacijske vrzeli, ker uporabljajo informacije, ki so jih zbrale druge države članice, in preprečujejo neskladja na enotnem trgu.

ii)         Obveščanje in izobraževanje

Spremljanje potrošniških trgov pomaga ugotavljati slabosti na nacionalnih trgih in ovire na enotnem trgu, ki bi jih lahko odstranili z reformami za izboljšanje inovativnosti in konkurenčnosti. Na splošno so podatki pripravljeni tako, da so dovolj zanesljivi in reprezentativni, zato da se jih lahko uporabi na ravni EU in nacionalni ravni, s čimer se na ravni EU doseže večja učinkovitost, državam članicam pa omogoči primerjalna analiza.

Podpora trdnemu in skladnemu zastopanju potrošniškega gibanja na ravni EU prispeva k zagotavljanju okrepljenega prispevka potrošnikov k oblikovanju politike EU, institucijam EU in dialogu na ravni EU. Zagotavlja tudi neposredno krepitev moči in podporo za izrazito šibke organizacije v novih državah članicah. Ukrepi za krepitev zmogljivosti nacionalnih potrošniških organizacij podpirajo razvoj transnacionalnih omrežij med udeleženci, vključno z mentorstvom in medsebojnimi strokovnimi pregledi.

Pobude obveščanja in izobraževanja potrošnikov v EU povečujejo znanje in zaupanje potrošnikov v čezmejne transakcije ter tako podpirajo dokončanje enotnega trga. Pospešujejo izmenjavo najboljših praks med državami članicami in bodo prispevale k oblikovanju skladnega in zanesljivega vira informacij/izobraževanja na ravni EU.

iii)         Pravice in pravno varstvo

Alternativno reševanje sporov bo ponudilo poceni, hiter in preprost način pravnega varstva po vsej EU, pri čemer bodo vsem zagotovljeni enaki pogoji delovanja. Alternativno reševanje sporov je ključni ukrep Akta za enotni trg. Razvoj sistema za spletno reševanje sporov po vsej Uniji bo pripeljal do usklajenega pristopa, omogočil ekonomijo obsega in sinergije.

iv)        Izvrševanje

Mreža evropskih potrošniških centrov prispeva k dokončanju enotnega trga s svetovanjem in podporo potrošnikom glede čezmejnih vprašanj, česar nacionalni organi in potrošniške organizacije najpogosteje ne morejo. Skupni izvršilni ukrepi, usklajeni z mrežo sodelovanja na področju varstva potrošnikov (SVP) nacionalnih izvršnih organov, kot so „sweeps“ („čiščenja“), so zelo učinkovit način obravnavanja čezmejnih vprašanj na ravni EU.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Predlog temelji na členu 169 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ukrepi, sprejeti v skladu s členom 169 PDEU, morajo podpreti interese potrošnikov in zagotoviti visoko raven varstva potrošnikov. Namen tega predloga je finančno podpreti ukrepe EU in držav članic, namenjene varnosti potrošnikov, izboljšanju njihovega dostopa do informacij in nadaljnji krepitvi njihovih pravic. Izbira člena 169 PDEU kot pravne podlage je tako utemeljena s ciljem in vsebino predloga. Ta predlog se sprejme v skladu z rednim zakonodajnim postopkom in po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Proračunska sredstva za izvajanje programa od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 bodo znašala 197 milijonov EUR v tekočih cenah. To ustreza predlaganim proračunskim sredstvom za program varstva potrošnikov v sporočilu „Proračun za strategijo Evropa 2020“ iz junija 2011.

2011/0340 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o programu varstva potrošnikov 2014–2020

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 169 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[7],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[8],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Sporočilo Komisije „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“[9] poziva, da morajo državljani imeti možnost, da v polni meri sodelujejo na enotnem trgu, za to pa je treba izboljšati njihove možnosti in zaupanje pri čezmejnem kupovanju blaga in storitev, zlasti na spletu.

(2) Unija mora prispevati k umestitvi potrošnikov v središče notranjega trga, tako da podpira in dopolnjuje politike držav članic pri prizadevanjih, da se državljanom zagotovi, da v celoti uživajo koristi notranjega trga in jim je pri tem zagotovljena varnost, njihovi gospodarski interesi pa so ustrezno zaščiteni s konkretnimi ukrepi.

(3) Ta uredba upošteva gospodarske, socialne in tehnične okoliščine ter novo nastajajoče izzive, ki jih spremljajo. Ukrepi, financirani v okviru tega programa, si bodo zlasti prizadevali obravnavati vprašanja, povezana z globalizacijo, digitalizacijo, potrebo po bolj trajnostnih vzorcih porabe, staranjem prebivalstva, socialno izključenostjo in nezaščitenostjo potrošnikov. Vključevanje interesov potrošnikov v vse politike Unije, v skladu s členom 12 PDEU, je treba obravnavati prednostno. Usklajevanje z drugimi politikami in programi Unije je ključno za zagotovitev polnega spoštovanja interesov potrošnikov pri drugih politikah. Da bi spodbudili sinergije in se izognili podvajanju, morajo drugi skladi in programi Unije zagotoviti finančno podporo za vključevanje interesov potrošnikov v svoja ustrezna področja.

(4) Te ukrepe je treba opredeliti v programu varstva potrošnikov za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: Program), ki določa okvir za financiranje ukrepov Unije. V skladu s členom 49 Uredbe Sveta (EC, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[10], mora ta uredba določati pravno podlago za ukrepanje in izvajanje Programa. Ta uredba se opira na ukrepe, financirane v skladu s Sklepom št. 1926/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o uvedbi programa ukrepov Skupnosti na področju potrošniške politike (2007–2013) [11], in jih nadaljuje.

(5) Pomembno je izboljšati varstvo potrošnikov. Za dosego tega splošnega cilja je treba določiti specifične cilje glede varnosti, obveščanja in izobraževanja potrošnikov, pravic in pravnega varstva ter izvrševanja pravic potrošnikov. Vrednost in učinek ukrepov, sprejetih v skladu s Programom, je treba redno spremljati in ocenjevati. Za namene ocenjevanja potrošniške politike je treba razviti kazalnike.

(6) Treba je določiti upravičene ukrepe, s katerimi dobo doseženi navedeni cilji.

(7) Treba je opredeliti kategorije morebitnih prejemnikov, upravičenih do donacij.

(8) Program mora zajemati obdobje sedmih let, da se uskladi s trajanjem večletnega finančnega okvira iz člena 1 Uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020.

(9) Ta uredba mora za celotno obdobje trajanja Programa določati skupni finančni znesek, ki pomeni prednostni referenčni okvir za proračunski organ v letnem proračunskem postopku v smislu točke [17] Medinstitucionalnega sporazuma z dne XX/YY/201Y med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah ter proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[12].

(10) Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) določa sodelovanje na področju varstva potrošnikov med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami Evropskega združenja za prosto trgovino, ki sodelujejo v Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: države Efte/EGP), na drugi strani. Treba je tudi zagotoviti, da je program odprt za sodelovanje drugih držav, zlasti sosedskih držav Evropske unije in držav, ki so zaprosile za članstvo, držav kandidatk ali držav pristopnic k članstvu v Evropski uniji.

(11) V okviru izvajanja programa je treba, kjer je primerno, spodbujati sodelovanje s tretjimi državami, ki ne sodelujejo pri programu, ob upoštevanju vseh zadevnih sporazumov med navedenimi državami in Unijo.

(12) Zaradi sprememb nekaterih nebistvenih elementov te uredbe je treba Komisijo v skladu s členom 290 PDEU pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s prilagajanjem kazalnikov iz Priloge II. Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, med drugim tudi s strokovnjaki. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(13) Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, se Komisiji podelijo izvedbena pooblastila v zvezi s sprejemanjem letnih delovnih programov. Navedena pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[13]. Ker Program ne določa meril za varnost proizvodov, temveč je njegov cilj zagotoviti finančno podporo orodjem za izvajanje politike na področju varnosti proizvodov, in ker gre za relativno majhen znesek, je primerno uporabiti svetovalni postopek.

(14) Primerno je zagotoviti prehod med programom ukrepov Skupnosti na področju potrošniške politike (2007–2013) in tem programom, zlasti glede nadaljevanja večletnih ukrepov in vrednotenja uspehov prejšnjega programa in področij, ki jim je treba posvetiti več pozornosti. Stroške v zvezi z upravljanjem ukrepov, ki do konca leta 2020 še ne bodo končani, bodo od 1. januarja 2021, če bo to potrebno, pokrivale odobritve za tehnično in upravno pomoč.

(15) Ker države članice ciljev te uredbe zaradi čezmejne narave obravnavanih vprašanj ne morejo zadovoljivo doseči in se jih torej zaradi večje primernosti ukrepov Unije, da učinkovito in uspešno varuje zdravje, varnost in gospodarske interese državljanov, lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(16) Sklep št. 1926/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o uvedbi programa ukrepov Skupnosti na področju potrošniške politike (2007–2013) je treba ustrezno razveljaviti.

(17) Finančni interesi Unije morajo biti skozi celoten cikel izdatkov zaščiteni s sorazmernimi ukrepi, med katerimi so preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi globe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vzpostavitev

Ta uredba vzpostavlja večletni program varstva potrošnikov za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 (v nadaljnjem besedilu: Program).

Člen 2

Splošni cilj

Namen Programa je podpreti cilj politike, ki potrošnika z okrepljeno močjo umešča v središče notranjega trga. Program bo to dosegel s prispevkom k varovanju zdravja, varnosti in gospodarskih interesov potrošnikov ter spodbujanjem njihove pravice do obveščenosti, izobraževanja in organiziranja, da bi zaščitili svoje interese. Program bo dopolnjeval, podpiral in spremljal politike držav članic.

Člen 3

Specifični cilji in kazalniki

1.         Splošni cilj iz člena 2 se uresničuje z naslednjimi specifičnimi cilji:

(a) Cilj 1 – varnost: utrditi in povečati varnost proizvodov z učinkovitim nadzorom trga po vsej Uniji.

Ta cilj se bo meril zlasti z delovanjem sistema hitrega opozarjanja EU o nevarnih potrošniških izdelkih (RAPEX).

(b) Cilj 2 – obveščanje in izobraževanje: izboljšati izobraževanje, obveščanje in ozaveščanje potrošnikov o njihovih pravicah, razviti dokazno zbirko za potrošniško politiko in zagotoviti podporo potrošniškim organizacijam.

(c) Cilj 3 – pravice in pravno varstvo: utrditi pravice potrošnikov, zlasti z regulativnimi ukrepi in izboljšanjem dostopa do pravnega varstva, vključno z alternativnim reševanjem sporov.

Ta cilj se bo meril zlasti z uporabo alternativnega reševanja sporov pri čezmejnih sporih in z delovanjem sistema spletnega reševanja sporov po vsej Uniji.

(d) Cilj 4 – izvrševanje: podpreti uveljavljanje pravic potrošnikov s krepitvijo sodelovanja med nacionalnimi izvršnimi organi in s svetovanjem potrošnikom.

Ta cilj se bo meril zlasti s stopnjo pretoka informacij in sodelovanja znotraj mreže sodelovanja na področju varstva potrošnikov in z dejavnostjo evropskih potrošniških centrov.

2.           Opis kazalnikov je v Prilogi II.

3.           Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15, da prilagodi kazalnike iz Priloge II.

Člen 4

Upravičeni ukrepi

Specifični cilji iz člena 3 se dosegajo z ukrepi iz naslednjega seznama in v skladu s prednostnimi nalogami iz letnih delovnih programov iz člena 12:

(a) za cilj 1 – varnost:

(1) znanstveni nasveti in analiza tveganja, ki so pomembni za zdravje in varstvo potrošnikov glede neprehrambenih proizvodov in storitev, vključno s podpiranjem nalog neodvisnih znanstvenih odborov, vzpostavljenih s Sklepom Komisije 2008/721/ES o vzpostavitvi svetovalne strukture znanstvenih odborov in strokovnjakov na področju varstva potrošnikov, javnega zdravja in okolja[14];

(2) usklajevanje tržnega nadzora in izvršilnih ukrepov na področju varnosti proizvodov v skladu z Direktivo št. 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta o splošni varnosti proizvodov[15] ter ukrepov za izboljšanje varnosti potrošniških storitev;

(3) vzdrževanje in nadaljnji razvoj podatkovnih zbirk o kozmetičnih izdelkih;

(b) za cilj 2 – obveščanje in izobraževanje:

(4)     vzpostavitev dokazne zbirke za oblikovanje politike na področjih, ki zadevajo potrošnike;

(5)     podpora potrošniškim organizacijam;

(6)     povečanje preglednosti potrošniških trgov in obveščanja potrošnikov;

(7)     povečanje izobraževanja potrošnikov;

(c) za cilj 3 – pravice in pravno varstvo:

(8)     priprava zakonodaje o varstvu potrošnikov in drugih regulativnih pobud s strani Komisije, spremljanje prenosa držav članic in naknadna ocena njegovega učinka ter spodbujanje koregulativnih in samoregulativnih pobud;

(9)     olajševanje dostopa ter spremljanje delovanja in učinkovitosti mehanizmov za reševanje sporov za potrošnike, zlasti sistemov alternativnega reševanja sporov, vključno s spletnim reševanjem sporov, tudi z razvojem in vzdrževanjem ustreznih orodij informacijske tehnologije;

(d) za cilj 4 – izvrševanje:

(10)   usklajevanje nadzornih in izvršilnih ukrepov v skladu z Uredbo (ES) št. 2006/2004 z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov[16];

(11)   finančni prispevki za skupne ukrepe z javnimi ali neprofitnimi organi, ki so del mrež Unije, ki zagotavljajo informacije in podporo potrošnikom, da jim pomagajo uveljavljati njihove pravice in pridobiti dostop do ustreznega mehanizma za reševanje sporov, vključno s programi zunajsodnega spletnega reševanja sporov (mreža evropskih potrošniških centrov).

Podrobnejši opis vsebine, ki jo lahko imajo navedeni ukrepi, je v Prilogi I.

Člen 5

Upravičenci do donacij

1.           Donacije za delovanje potrošniških organizacij na ravni Unije se lahko dodelijo evropskim potrošniškim organizacijam, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a) so nevladne, neprofitne, neodvisne od industrijskih, komercialnih, poslovnih ali kakršnih koli drugih nasprotujočih si interesov, njihovi glavni cilji in dejavnosti pa so spodbujanje in varovanje zdravja, varnosti, gospodarskih in pravnih interesov potrošnikov v Uniji;

(b) so pooblaščene, da zastopajo interese potrošnikov na ravni Unije z organizacijami potrošnikov v vsaj polovici držav članic, ki so reprezentativne, v skladu z nacionalnimi pravili ali praksami, ter dejavne na regionalni ali nacionalni ravni.

2.           Donacije za delovanje mednarodnih organov, ki spodbujajo načela in politike, ki prispevajo k ciljem Programa, se lahko dodelijo organizacijam, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a) so nevladne, neprofitne, neodvisne od poslovnih ali drugih nasprotujočih si interesov, njihovi glavni cilji in dejavnosti pa so spodbujanje in varovanje zdravja, varnosti, gospodarskih in pravnih interesov potrošnikov;

(b) izvajajo vse naslednje dejavnosti: zagotavljajo formalni mehanizem za predstavnike potrošnikov iz Unije in tretjih držav, da prispevajo k političnim razpravam in politikam, organizirajo srečanja z uradniki in regulatorji politike zaradi širjenja in zagovarjanja interesov potrošnikov pri javnih organih, opredeljujejo skupna potrošniška vprašanja in izzive, spodbujajo mnenja potrošnikov pri dvostranskih odnosih med Unijo in tretjimi državami, prispevajo k izmenjavi in širjenju strokovnega znanja in izkušenj ter poznavanja potrošniških vprašanj v Uniji in tretjih državah ter pripravljajo priporočila politike.

3.           Donacije za delovanje organov na ravni Unije, ustanovljenih zaradi usklajevanja izvršilnih ukrepov na področju varnosti proizvodov, se lahko dodelijo organom, ki jih v ta namen priznava zakonodaja Unije.

4.           Donacije za ukrepe organov po vsej Uniji, da razvijejo kodekse ravnanja, najboljše prakse in smernice za primerjavo cen, kakovosti in trajnosti, se lahko dodelijo organom, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a) so nevladni, neprofitni, neodvisni od proizvajalcev blaga in ponudnikov storitev, nimajo nasprotujočih si interesov, med glavnimi cilji in dejavnostmi pa imajo spodbujanje in varovanje interesov potrošnikov;

(b) so dejavni v vsaj polovici držav članic.

5.           Donacije za ukrepe za organe držav članic, odgovorne za potrošniške zadeve, in ustrezne organe v tretjih državah se lahko dodelijo organom, ki jih je Komisiji v skladu z Uredbo (ES) št. 2006/2004 ali Direktivo 2001/95/ES priglasila država članica ali tretja država iz člena 7 te uredbe.

6.           Donacije za izvršilne uradnike iz držav članic in tretjih držav se lahko dodelijo uradnikom iz organov, ki jih je Evropski komisiji za namene Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2001/95/ES priglasila država članica ali tretja država iz člena 7 te uredbe.

7.           Donacije za ukrepe se lahko dodelijo javnemu organu ali neprofitnemu organu, ki je bil izbran v preglednem postopku in ga je imenovala država članica ali tretja država iz člena 7 te uredbe. Imenovani organ je del mreže Unije, ki zagotavlja informacije in pomoč potrošnikom, da jim pomaga uveljavljati pravice in pridobiti dostop do ustreznega reševanja sporov (mreža evropskih potrošniških centrov).

8.           Donacije za ukrepe se lahko dodelijo organom za obravnavanje pritožb, ustanovljenim in delujočim v Uniji in državah Evropskega združenja za prosto trgovino, sodelujočim v Evropskem gospodarskem prostoru, ki so pristojni za zbiranje pritožb potrošnikov, si prizadevajo za rešitev pritožb, svetujejo ali zagotavljajo potrošnikom informacije o pritožbah ali poizvedbah in so tretja stranka v pritožbi ali poizvedbi potrošnika o trgovcu. Ne vključujejo mehanizmov za obravnavanje pritožb potrošnikov, s katerimi upravljajo trgovci ter ki so pri obravnavanju poizvedb in pritožb v neposrednem stiku s potrošnikom, ali mehanizmov s storitvami za obravnavanje pritožb, s katerimi upravljajo trgovci ali ki se upravljajo v imenu trgovcev.

Člen 6

Finančni okvir

Finančna sredstva za izvajanje Programa znašajo 197 000 000 EUR v tekočih cenah.

Člen 7

Sodelovanje tretjih držav pri Programu

Pri Programu lahko sodelujejo:

(a) države Evropskega združenja za prosto trgovino, ki sodelujejo v Evropskem gospodarskem prostoru, v skladu s pogoji iz Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru;

(b) tretje države, zlasti države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke ter države, za katere se uporablja evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za njihovo sodelovanje v programih Unije, določenimi v ustreznih okvirnih sporazumih, sklepih Pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih.

Člen 8

Vrste intervencije in najvišja stopnja sofinanciranja

1.           V skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002 so finančni prispevki Unije lahko donacije, javna naročila ali katere koli druge intervencije, potrebne za dosego ciljev iz členov 2 in 3.

2.           Donacije Unije in njihove ustrezne najvišje stopnje so:

(a) donacije za delovanje potrošniških organizacij na ravni Unije, kot so opredeljene v členu 5(1), ne presegajo 50 % upravičenih stroškov;

(b) donacije za delovanje mednarodnih organov, ki spodbujajo načela in politike, ki prispevajo k ciljem Programa, kot so opredeljeni v členu 5(2), ne presegajo 50 % upravičenih stroškov;

(c) donacije za delovanje organov na ravni Unije, ustanovljenih zaradi usklajevanja izvršilnih ukrepov na področju varnosti proizvodov in v ta namen priznanih z zakonodajo Unije, kot so opredeljeni v členu 5(3), ne presegajo 95 % upravičenih stroškov;

(d) donacije za ukrepe za organe po vsej Uniji za razvoj kodeksov ravnanja, najboljših praks in smernic za primerjavo cen, kakovosti in trajnosti, kot so opredeljeni v členu 5(4), ne presegajo 50 % upravičenih stroškov;

(e) donacije za ukrepe za organe držav članic, odgovorne za potrošniške zadeve, in ustrezne organe v tretjih državah, sodelujoče v skladu s členom 7, kot so opredeljeni v členu 5(5), ne presegajo 50 % upravičenih stroškov, razen v primeru izredno koristnih ukrepov, kot so opredeljeni v letnih delovnih programih, ko prispevek Unije k stroškom ne sme preseči 70 %;

(f) donacije za izmenjavo izvršilnih uradnikov iz držav članic in tretjih držav, sodelujočih v skladu s členom 7, kot so opredeljeni v členu 5(6), ki zajemajo potne stroške in dnevnice;

(g) donacije za ukrepe za organe, ki so jih imenovali organi držav članic, odgovorni za potrošniške zadeve, in ustrezni organi v tretjih državah, sodelujoči v skladu s členom 7, kot so opredeljeni v členu 5(7), ne presegajo 70 % upravičenih stroškov;

(h) donacije za ukrepe za nacionalne organe, ki obravnavajo pritožbe potrošnikov, kot so opredeljeni v členu 5(8), ne presegajo 50 % upravičenih stroškov.

Člen 9

Upravna in tehnična pomoč

Finančni prispevek za Program lahko zajema tudi stroške pripravljalnih, spremljevalnih, nadzornih, revizijskih in ocenjevalnih dejavnosti, ki so potrebni za upravljanje programa in doseganje njegovih ciljev, zlasti stroške študij, srečanj strokovnjakov, ukrepov obveščanja in komuniciranja, vključno s sporočanjem političnih prednostnih nalog Unije znotraj institucij, če so povezane s splošnimi cilji te uredbe, stroške, povezane z mrežami informacijske tehnologije, osredotočenimi na obdelavo in izmenjavo informacij, skupaj z vsemi drugimi stroški tehnične in upravne pomoči, ki jih ima Komisija za upravljanje Programa.

Člen 10

Metode izvajanja

Komisija izvaja Program z načini upravljanja iz člena 53 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

Člen 11

Doslednost in dopolnjevanje z drugimi politikami

Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi splošno doslednost in dopolnjevanje Programa z drugimi ustreznimi politikami, instrumenti in ukrepi Unije.

Člen 12

Letni delovni programi

Komisija izvaja Program tako, da sprejema letne delovne programe v obliki izvedbenih aktov, ki določajo elemente iz Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, zlasti pa:

(a) izvedbene prednostne naloge in ukrepe, ki jih je treba sprejeti, vključno z dodelitvijo finančnih sredstev;

(b) bistvena merila za izbiro in dodelitev, ki se uporabljajo za izbor predlogov, ki bodo prejeli finančne prispevke;

(c) časovni razpored načrtovanih razpisov za zbiranje predlogov in ponudb;

(d) kjer je primerno, dovoljenje za uporabo povprečnin, standardnih lestvic stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov financiranja v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002;

(e) merila za ocenjevanje uporabe izredne koristnosti.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 16.

Člen 13

Vrednotenje in razširjanje rezultatov

1.           Države članice Komisiji na njeno zahtevo predložijo informacije o izvajanju in učinku Programa.

2.           Komisija najpozneje do sredine leta 2018 pripravi poročilo o vrednotenju, v katerem predstavi doseganje ciljev vseh ukrepov (na ravni rezultatov in učinkov), učinkovitost rabe virov in evropsko dodano vrednost Programa, kar je podlaga za odločanje o prenovi, spremembi ali opustitvi ukrepov. Vrednotenje poleg tega obravnava možnosti poenostavitve, notranjo in zunanjo skladnost, nadaljnji pomen vseh ciljev ter prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Upošteva tudi rezultate vrednotenja dolgoročnega učinka predhodnega programa.

Bolj dolgoročne učinke Programa in njihove trajnosti je treba ovrednotiti zaradi pridobivanja informacij za odločitev o morebitni prenovi, spremembi ali opustitvi poznejšega programa.

3.           Komisija javno objavi rezultate ukrepov, izvedenih v skladu s to uredbo.

Člen 14

Zaščita finančnih interesov Unije

1.           Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni s preventivnimi ukrepi zoper goljufijo, korupcijo in druge nezakonite dejavnosti, učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov in po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

2.           Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni za izvajanje revizij na podlagi dokumentov in na kraju samem pri vseh prejemnikih donacij, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije.

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko na kraju samem opravi inšpekcije in preglede gospodarskih subjektov, ki jih posredno ali neposredno zadeva tako financiranje, v skladu s postopki iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96[17], da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega dejanja v povezavi s sporazumom ali sklepom o dodelitvi sredstev ali pogodbo o financiranju s strani Unije, ki bi vplivalo na finančne interese Unije.

Brez poseganja v prvi in drugi pododstavek sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter sporazumi in sklepi o dodelitvi sredstev in pogodbe, ki so posledica izvajanja te uredbe, Komisijo, Računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblaščajo za izvedbo takih revizij ter inšpekcij in pregledov na kraju samem.

Člen 15

Izvajanje pooblastila

1.           Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.

2.           Pooblastila iz člena 3 se prenesejo na Komisijo za obdobje trajanja Programa (2014–2020).

3.           Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekličeta prenos pooblastil iz člena 3. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastil iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva.

4.           Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.           Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3, začne veljati le, če Evropski parlament ali Svet temu ne nasprotuje v dveh mesecih od datuma, ko sta bila Evropski parlamenti in Sveti uradno obveščena o navedenem aktu, ali če pred iztekom navedenega roka Evropski parlament in Svet uradno obvestita Komisijo, da ne nameravata nasprotovati sprejetju akta. To obdobje se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 16

Postopek odbora

1.           Komisiji pomaga odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 17

Prehodni ukrepi

1.           Člen 6 Sklepa št. 1926/2006/ES se še naprej uporablja za ukrepe, zajete v navedenem sklepu, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2013. Zato lahko dodeljena finančna sredstva za Program pokrivajo tudi izdatke za tehnično in upravno pomoč, potrebne za zagotavljanje prehoda med ukrepi, sprejetimi v skladu s Sklepom št. 1926/2006/ES, in Programom.

2.           Da bi omogočili upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2020, se po potrebi lahko za pokritje izdatkov iz člena 9 zagotovijo ustrezna sredstva v proračunu po letu 2020.

Člen 18

Razveljavitev

Sklep št. 1926/2006/ES se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2014.

Člen 19

Začetek veljavnosti in datum uporabe

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA I – Vrste ukrepov

Cilj I – Varnost: utrditi in povečati varnost proizvodov z učinkovitim nadzorom trga po vsej EU

1.           Znanstveni nasveti in analiza tveganja, ki so pomembni za zdravje in varstvo potrošnikov glede neprehrambenih proizvodov in storitev:

podpiranje nalog neodvisnih znanstvenih odborov, vzpostavljenih s Sklepom Komisije 2004/210/ES o ustanovitvi znanstvenih odborov na področju varstva potrošnikov, javnega zdravja in okolja[18].

2.           Usklajevanje tržnega nadzora in izvršilnih ukrepov na področju varnosti proizvodov v skladu z Direktivo 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta o splošni varnosti proizvodov ter ukrepov za izboljšanje varnosti potrošniških storitev:

(a) razvoj in vzdrževanje orodij informacijske tehnologije (na primer podatkovnih zbirk, informacijskih in komunikacijskih sistemov);

(b) organizacija seminarjev, konferenc, delavnic in srečanj z zainteresiranimi stranmi in strokovnjaki o tveganju in izvrševanju na področju varnosti proizvodov;

(c) izmenjave izvršilnih uradnikov in usposabljanje;

(d) specifični ukrepi sodelovanja na področju varnosti neprehrambenih potrošniških proizvodov in storitev v skladu z Direktivo 2001/95/ES;

(e) spremljanje in ocenjevanje varnosti neprehrambenih proizvodov in storitev, vključno z bazo znanja za nadaljnje standarde ali uveljavitvijo drugih meril varnosti;

(f) upravno sodelovanje in sodelovanje pri izvrševanju s tretjimi državami, ki niso zajete v členu 7;

(g) podpora organom, priznanim z zakonodajo Unije za usklajevanje izvršilnih ukrepov med državami članicami.

3.           Vzdrževanje in nadaljnji razvoj podatkovnih zbirk o kozmetičnih izdelkih:

(a) vzdrževanje portala za obveščanje o kozmetičnih izdelkih, vzpostavljenega v skladu z Uredbo (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih[19];

(b) vzdrževanje podatkovne zbirke o sestavinah kozmetičnih izdelkov v podporo izvajanju Uredbe (ES) št. 1223/2009.

Cilj II – Obveščanje in izobraževanje: izboljšati izobraževanje, obveščanje in ozaveščanje potrošnikov o njihovih pravicah, razviti dokazno zbirko za potrošniško politiko in zagotoviti podporo potrošniškim organizacijam

4.           Vzpostavitev dokazne zbirke za oblikovanje politike na področjih, ki zadevajo potrošnike,

zaradi zagotovitve dokazne zbirke za razvoj potrošniške politike in vključevanje interesov potrošnikov v druge politike Unije, vključno:

(a) s študijami in analizami potrošnikov in potrošniških trgov po vsej Uniji;

(b) z razvojem in vzdrževanjem podatkovnih zbirk;

(c) z razvojem in analizo nacionalnih statističnih in drugih ustreznih podatkov. Zbirka nacionalnih podatkov in kazalnikov o cenah, pritožbah, izvrševanju, pravnem varstvu itd. bo razvita v sodelovanju z nacionalnimi zainteresiranimi stranmi.

5.           Podpora potrošniškim organizacijam:

(a) finančni prispevki za delovanje potrošniških organizacij na ravni EU, ki zastopajo interese potrošnikov v skladu z določbami člena 5(1);

(b) krepitev zmogljivosti za regionalne, nacionalne in evropske potrošniške organizacije, zlasti z usposabljanjem in izmenjavo najboljše prakse ter strokovnega znanja in izkušenj za zaposlene, zlasti za potrošniške organizacije v državah članicah, v katerih je raven zaupanja in ozaveščenosti potrošnikov relativno nizka, kar je razvidno iz spremljanja potrošniških trgov in potrošniškega okolja v državah članicah;

(c) podpora mednarodnim organom, ki spodbujajo načela in politike, skladne s cilji Programa.

6.           Povečanje preglednosti potrošniških trgov in obveščanja potrošnikov:

(a) kampanje ozaveščanja o vprašanjih, ki zadevajo potrošnike, vključno s skupnimi ukrepi z državami članicami;

(b) ukrepi, ki povečujejo preglednost potrošniških trgov, npr. glede maloprodajnih finančnih proizvodov, energije, digitalnih komunikacij in telekomunikacij, prevoza;

(c) ukrepi, ki povečujejo dostop potrošnikov do ustreznih informacij o proizvodih in trgih;

(d) ukrepi, ki povečujejo dostop potrošnikov do informacij o trajnostni porabi blaga in storitev;

(e) podpora dogodkom, ki zadevajo potrošniško politiko Unije in jih organizirajo predsedstva Unije o vprašanjih, skladnih z uveljavljenimi prednostnimi nalogami politike Unije;

(f) finančni prispevki za nacionalne organe, ki obravnavajo pritožbe potrošnikov, v podporo pri uporabi usklajene metodologije za klasifikacijo pritožb in poizvedb potrošnikov ter poročanje o njih;

(g) podpora organom po vsej Uniji za razvoj kodeksov ravnanja, najboljših praks in smernic za primerjavo cen, kakovosti in trajnosti;

(h) podpora za komuniciranje o potrošniških vprašanjih, vključno s podporo medijem, da okrepijo moč potrošnikov in izvrševanje.

7.           Okrepitev izobraževanja potrošnikov:

(a) razvoj interaktivne platforme za izmenjavo najboljših praks in izobraževalnih gradiv za potrošnike, usmerjenih v ključne ciljne skupine, zlasti mlade potrošnike, v sinergiji z evropskim programom financiranja na področju izobraževanja in usposabljanja;

(b) razvoj izobraževalnih ukrepov in gradiv, na primer o pravicah potrošnikov, vključno s čezmejnimi vprašanji, zdravjem in varnostjo, potrošniško zakonodajo Unije, trajnostno porabo in finančno pismenostjo.

Cilj III – Pravice in pravno varstvo: utrditi pravice potrošnikov, zlasti z regulativnimi ukrepi in izboljšanjem dostopa do pravnega varstva, vključno z alternativnim reševanjem sporov

8.           Priprava, ocena prenosa, spremljanje, vrednotenje, izvajanje in uveljavljanje zakonodaje o varstvu potrošnikov in drugih regulativnih pobud s strani držav članic ter spodbujanje koregulativnih in samoregulativnih pobud, vključno:

(a) s študijami, predhodnimi in naknadnimi vrednotenji, ocenami učinka, javnimi posvetovanji, oceno obstoječe zakonodaje;

(b) s seminarji, konferencami, delavnicami in srečanji zainteresiranih strani in strokovnjakov;

(c) z razvojem in vzdrževanjem preprosto in javno dostopnih podatkovnih zbirk, ki zajemajo izvajanje zakonodaje EU o varstvu potrošnikov;

(d) z oceno ukrepov, sprejetih v skladu s Programom.

9.           Olajševanje dostopa do mehanizmov za reševanje sporov za potrošnike ter spremljanje njihovega delovanja in učinkovitosti, zlasti sistemov alternativnega reševanja sporov, vključno s spletnim, tudi z razvojem in vzdrževanjem ustreznih orodij informacijske tehnologije:

(a) razvoj in vzdrževanje orodij informacijske tehnologije;

(b) podpora za razvoj in vzdrževanje sistema spletnega reševanja sporov na ravni Unije, vključno s povezanimi storitvami, kot je prevajanje.

Cilj IV – Izvrševanje: podpreti uveljavljanje pravic potrošnikov s krepitvijo sodelovanja med nacionalnimi izvršnimi organi in s svetovanjem potrošnikom

10.         Usklajevanje nadzornih in izvršilnih ukrepov ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2006/2004 z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, vključno z:

(a) razvojem in vzdrževanjem orodij informacijske tehnologije (na primer podatkovnih zbirk, informacijskih in komunikacijskih sistemov);

(b) ukrepi za izboljšanje sodelovanja med organi in usklajevanja spremljanja in izvrševanja, kot so izmenjave izvršilnih uradnikov, skupne dejavnosti, usposabljanja za izvršilne in pravosodne funkcionarje;

(c) organizacijo seminarjev, konferenc, delavnic in srečanj z zainteresiranimi stranmi in strokovnjaki o izvrševanju;

(d) upravnim sodelovanjem in sodelovanjem pri izvrševanju s tretjimi državami, ki ne sodelujejo pri programu.

11.         Finančni prispevki za skupne ukrepe z javnimi ali neprofitnimi organi, ki so del mrež Skupnosti, ki zagotavljajo informacije in podporo potrošnikom, da jim pomagajo uveljavljati njihove pravice in pridobiti dostop do ustreznega mehanizma za reševanje sporov, vključno s programi zunajsodnega spletnega reševanja sporov (mreža evropskih potrošniških centrov), vključno z

razvojem in vzdrževanjem orodij informacijske tehnologije (na primer podatkovnih zbirk, informacijskih in komunikacijskih sistemov), ki so potrebna za ustrezno delovanje mreže evropskih potrošniških centrov.

Ta seznam se lahko dopolni z dodatnimi ukrepi podobnega tipa in učinka, ki si prizadevajo za uresničitev specifičnih ciljev iz člena 3.

PRILOGA II

Kazalniki v skladu s členom 3 programa za varstvo potrošnikov

Cilj 1:   Varnost: utrditi in povečati varnost proizvodov z učinkovitim nadzorom trga po vsej EU

Kazalnik || Vir || Trenutno stanje || Cilj

% obvestil sistema RAPEX, ki imajo za posledico vsaj en odziv (drugih držav članic) || RAPEX || 43 % (843 obvestil) v letu 2010 || 10-odstotno povečanje v 7 letih

Razmerje med številom odzivov in številom obvestil (resna tveganja) || RAPEX || 1,07 v letu 2010 || 15-odstotno povečanje v 7 letih

* Obvestilo lahko sproži več odzivov organov iz drugih držav članic.

Cilj 2:   Obveščanje in izobraževanje: izboljšati izobraževanje, obveščanje in ozaveščanje potrošnikov o njihovih pravicah, razviti dokazno zbirko za potrošniško politiko in zagotoviti podporo potrošniškim organizacijam

Kazalnik || Vir || Trenutno stanje || Cilj

Število organov, ki obravnavajo pritožbe in jih vnesejo v sistem ECCRS || ECCRS (evropski sistem za registracijo pritožb potrošnikov) || ni na voljo || 60 % organov, ki obravnavajo pritožbe, v 7 letih

Zaupanje v čezmejne transakcije – % potrošnikov, ki enako ali bolj zaupajo v spletne nakupe pri prodajalcih iz druge države članice || potrošniški Eurobarometer || 37 % v letu 2010 || 50 % v 7 letih

Cilj 3:   Pravice in pravno varstvo: utrditi pravice potrošnikov, zlasti z regulativnimi ukrepi in izboljšanjem dostopa do pravnega varstva, vključno z alternativnim reševanjem sporov

Kazalnik || Vir || Trenutno stanje || Cilj

% čezmejnih primerov, ki so jih evropski centri za potrošnike napotili na mehanizem alternativnega reševanja sporov || letno poročilo ECC || 9 % v letu 2010 || 50 % v 7 letih

Število primerov, obravnavanih s sistemom spletnega reševanja sporov po vsej EU ||   || 17 500 (pritožbe, ki so jih prejeli ECC in so se nanašale na transakcije e-trgovanja) v letu 2010 || 38 500 (+ 120 %) v 7 letih

Cilj 4:   Izvrševanje: podpreti uveljavljanje pravic potrošnikov s krepitvijo sodelovanja med nacionalnimi izvršnimi organi in s svetovanjem potrošnikom

Kazalnik || Vir || Trenutno stanje || Cilj

Raven pretoka informacij in sodelovanja znotraj mreže SVP: – število zahtevkov za izmenjavo informacij med organi SVP – število zahtevkov za izvršilne ukrepe med organi SVP – število opozoril v okviru mreže SVP || podatkovna zbirka mreže SVP || letna povprečja 2007–2010: 129 142 63 || – 40-odstotno povečanje v 7 letih – 40-odstotno povečanje v 7 letih – 30-odstotno povečanje v 7 letih

Število stikov s potrošniki, ki so jih imeli evropski potrošniški centri (ECC) || poročilo ECC || 71 000 v letu 2010 || 50-odstotno povečanje v 7 letih

Ti kazalniki se lahko dopolnijo s kazalniki splošnega okvira.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1     Naslov predloga/pobude

              1.2     Zadevna področja v okviru ABM/ABB

              1.3     Vrsta predloga/pobude

              1.4     Cilji

              1.5     Utemeljitev predloga/pobude

              1.6     Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7     Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1     Določbe glede spremljanja in poročanja

              2.2     Sistem upravljanja in nadzora

              2.3     Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1     Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2     Ocenjeni učinek na odhodke

              3.2.1  Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

              3.2.2  Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

              3.2.3  Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

              3.2.4  Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5  Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3     Ocenjeni učinek na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1         Naslov predloga/pobude

Predlog za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o programu varstva potrošnikov 2014–2020

1.2         Zadevna področja v okviru ABM/ABB[20]

Potrošniška politika

1.3         Vrsta predloga/pobude

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa.[21]

þ Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na ukrep z novo usmeritvijo.

1.4         Cilji

1.4.1      Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Namen programa varstva potrošnikov je podpreti cilj politike, ki potrošnika z okrepljeno močjo umešča v središče enotnega trga. Program bo to dosegel s prispevkom k varovanju zdravja, varnosti in gospodarskih interesov potrošnikov ter s spodbujanjem pravice potrošnikov do obveščenosti, izobraževanja in organiziranja, da bi zavarovali svoje interese. Program bo dopolnjeval, podpiral in spremljal politike držav članic.

1.4.2      Specifični cilji in zadevne dejavnosti v okviru AMB/ABB

Specifični cilj št. 1

Varnost: utrditi in povečati varnost proizvodov z učinkovitim nadzorom trga po vsej EU

Zadevne dejavnosti v okviru AMB/ABB

Potrošniška politika

Specifični cilj št. 2

Obveščanje in izobraževanje: izboljšati izobraževanje, obveščanje in ozaveščanje potrošnikov o njihovih pravicah, razviti dokazno zbirko za potrošniško politiko in zagotoviti podporo potrošniškim organizacijam

Zadevne dejavnosti v okviru AMB/ABB

Potrošniška politika

Specifični cilj št. 3

Pravice in pravno varstvo: utrditi pravice potrošnikov, zlasti z regulativnimi ukrepi in izboljšanjem dostopa do pravnega varstva, vključno z alternativnim reševanjem sporov

Zadevne dejavnosti v okviru AMB/ABB

Potrošniška politika

Specifični cilj št. 4

Izvrševanje: podpreti uveljavljanje pravic potrošnikov s krepitvijo sodelovanja med nacionalnimi izvršnimi organi in s svetovanjem potrošnikom

Zadevne dejavnosti v okviru AMB/ABB

Potrošniška politika

1.4.3      Pričakovani izid in učinki

Navedite, kakšne posledice naj bi imel predlog/pobuda na upravičence / ciljne skupine.

Upravičenci Programa bodo potrošniki, nacionalni organi, odgovorni za varstvo potrošnikov, in potrošniške organizacije, katerih poglavitni cilj je izboljšati položaj potrošnikov po vsej EU.

Program bo ponudil podporo potrošniškim organizacijam na ravni EU in nacionalni ravni ter nacionalnim organom držav članic, ki so odgovorni za varnost proizvodov in izvrševanje.

Program bo dejansko koristil podjetjem, ki poslujejo pošteno, saj učinkovita potrošniška politika podpira pravilno delovanje enotnega trga, nagrajuje najbolj konkurenčna podjetja in izganja nepravilno delujoče subjekte. Potrošniki z okrepljeno močjo so gonilo inovacij, zato bo potrošniška politika podpirala inovativno poslovanje. Navsezadnje bodo imeli gospodarski subjekti koristi od enakih pogojev delovanja na podlagi jasnih pravil in bolj usklajenega izvrševanja. V tem okviru bo Program prispeval k spodbujanju gospodarske rasti.

1.4.4      Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Cilj 1: varnost: utrditi in povečati varnost proizvodov z učinkovitim nadzorom trga po vsej EU

– % obvestil sistema RAPEX, ki imajo za posledico vsaj en odziv (drugih držav članic) – razmerje med številom odzivov in številom obvestil (resna tveganja)

Cilj 2: obveščanje in izobraževanje: izboljšati izobraževanje, obveščanje in ozaveščanje potrošnikov o njihovih pravicah, razviti dokazno zbirko za potrošniško politiko in zagotoviti podporo potrošniškim organizacijam

– število organov, ki obravnavajo pritožbe in te vnesejo v evropski sistem za registracijo pritožb potrošnikov (ECCRS)

– zaupanje v čezmejne transakcije – % potrošnikov, ki enako ali bolj zaupajo v spletne nakupe pri prodajalcih iz druge države EU

Ta kazalnik je bil vključen le začasno, ker ni bilo druge očitno boljše možnosti. V prihodnje bo verjetno spremenjen oziroma dopolnjen.

Cilj 3: pravice in pravno varstvo: utrditi pravice potrošnikov, zlasti z regulativnimi ukrepi in izboljšanjem dostopa do pravnega varstva, vključno z alternativnim reševanjem sporov

– % čezmejnih primerov, ki so jih evropski potrošniški centri (ECC) napotili na mehanizem alternativnega reševanja sporov

– število primerov, obravnavanih s sistemom spletnega reševanja sporov po vsej EU

Cilj 4: izvrševanje: podpreti uveljavljanje pravic potrošnikov s krepitvijo sodelovanja med nacionalnimi izvršnimi organi in s svetovanjem potrošnikom

– raven pretoka informacij in sodelovanja znotraj mreže SVP:

– število zahtevkov za izmenjavo informacij med organi SVP

– število zahtevkov za izvršilne ukrepe med organi SVP

– število opozoril v okviru mreže SVP

– število stikov s potrošniki, ki so jih imeli evropski potrošniški centri (ECC)

1.5         Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1      Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Program varstva potrošnikov po letu 2013 (v nadaljnjem besedilu: Program) bo podprl izvajanje ukrepov Komisije na področju potrošniške politike po letu 2014. Temelji na rezultatih, doseženih s sedanjim programom (2007–2013).

Novi program bo podpiral prihodnjo potrošniško politiko, ki državljane EU kot potrošnike z okrepljeno močjo umešča v središče enotnega trga, in dopolnjeval pobude, osredotočene na ponudbo.

Potrebna je določena mera neprekinjenosti med sedanjim in prihodnjim programom, v skladu z rezultati vmesne ocene strategije in programa za obdobje 2007–2013, kjer je poudarjeno, da je ta politika na ravni EU relativno nova, neprekinjenost pa bistvena za doseganje učinka.

Hkrati se je povečal pomen novih družbenih izzivov, kot so bolj zapleteno odločanje (prenasičenost z informacijami, večja odgovornost potrošnikov zaradi liberalizacije, izpopolnjeni izdelki, storitve in oglaševanje), potreba po premiku k bolj trajnostnim vzorcem porabe, priložnosti in nevarnosti zaradi razvoja digitalizacije, večja socialna izključenost in večje število nezaščitenih potrošnikov ter starajočega se prebivalstva.

Glavni problemi, ki jih je treba obravnavati s financiranjem ukrepov, se nanašajo na varnost, obveščanje in izobraževanje, pravice in pravno varstvo ter izvrševanje, kot je navedeno v obrazložitvenem memorandumu.

1.5.2      Dodana vrednost ukrepanja EU

Dodana vrednost udeležbe EU je opisana v obrazložitvenem memorandumu.

1.5.3      Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

Naknadna ocena programa 2004–2007 poudarja dodano vrednost, enako velja tudi za vmesno oceno programa 2007–2013 (in strategije potrošniške politike), kljub dejstvu, da je evropska potrošniška politika relativno novo področje in da je raven financiranja EU v skladu s programom relativno nizka. Poudarjeno je, da ukrepi v skladu s strategijo in programi prispevajo k ciljem strategije Evropa 2020, usmerjenim v pametno, trajnostno in vključujočo rast.

Na splošno so rezultati pozitivni glede pomena ciljev strategije in programa, njihovih učinkov in dodane vrednosti. Ugotovljeno je tudi, da bo program dolgoročno učinkoval na varstvo potrošnikov.

Iz ocene je jasno razbrati razlike v mnenjih glede strategije in programa med nacionalnimi organi in potrošniškimi organizacijami, saj so prvi bolj pozitivno naravnani glede dosežkov strategije in programov (88 % nacionalnih organov in 82 % potrošniških organizacij meni, da je trenutna strategija v veliki ali zmerni meri (srednje pozitiven) prispevala k pobudam na področju potrošniške politike EU).

Nacionalni organi na splošno potrjujejo, da strategija in program dopolnjujeta nacionalno potrošniško politiko.

V oceni pa je bilo tudi ugotovljeno, da so bili nastajajoči socialni in okoljski izzivi le deloma obravnavani v veljavni strategiji in programu.

Podrobneje o posebnih ukrepih, izvedenih v skladu s programom:

i)        Varnost

–        Povečalo se je sodelovanje med organi za tržni nadzor glede varnosti proizvodov. Poročilo priporoča nadaljnjo krepitev nadzora in izvrševanja z mrežo RAPEX, prizadevanja za obravnavanje mednarodne razsežnosti varnosti proizvodov in ustrezno izkoriščanje novih tehnologij.

ii)       Obveščanje in izobraževanje potrošnikov

–        Spremljanje potrošniških trgov, pregled stanja potrošniških trgov in poglobljene tržne raziskave imajo pomembno vlogo pri podpiranju potrošniške politike. Bistveni so za pravilno vključevanje potrošniških vprašanj v ustrezne politike EU in oblikovanje učinkovite zakonodaje. Poročilo tudi priporoča nadaljnji razvoj razumevanja dejanskega vedenja potrošnikov.

–        Napredek glede izobraževanja potrošnikov je bil različen, zlasti glede spletnega orodja Dolceta, kjer se postavlja vprašanje opredelitve ciljne skupine. Poročilo priporoča utrditev izobraževalnih orodij, boljšo opredelitev ciljne skupine spletnega orodja Dolceta, njegovih vsebin in širjenja ter iskanje sinergij z nacionalnimi učnimi načrti.

–        Podpora, ki je s programi zagotovljena potrošniškim organizacijam na ravni EU in nacionalni ravni, je bila pozitivno ocenjena. Vloga organizacij na ravni EU velja za bistveno za zagotavljanje zastopanosti potrošniških interesov pri oblikovanju politike EU. Poročilo priporoča usposabljanje (krepitev zmogljivosti) nacionalnih potrošniških organizacij in preučitev možnosti za organizacijo tečajev na nacionalni ravni.

iii)      Pravice in pravno varstvo potrošnikov

–        Poročilo poudarja dodano vrednost, povezano z večjo stopnjo usklajenosti, h kateri prispevajo novosti v zakonodaji, ki so v končni različici ali v pripravi.

–        Programi in strategija so bili vse uspešnejši pri vključevanju potrošniške politike v ustrezne politike EU. Poročilo priporoča nadaljnja prizadevanja na tem področju in obravnavanje novo nastajajočih izzivov, kot so vprašanja, povezana z digitalizacijo, premik k bolj trajnostnim vzorcem porabe, nezaščitenost potrošnikov, ki jo je povzročila kriza. Poziva tudi, naj se zainteresiranim stranem pojasni vloga različnih služb Komisije, ki se ukvarjajo s potrošniškimi vprašanji.

–        Dostop potrošnikov do pravnega varstva še naprej ostaja problematičen. Poročilo se sklicuje na potrebo po napredku glede tega vprašanja in večji ozaveščenosti potrošnikov glede sredstev pravnega varstva.

iv)      Izvrševanje

–        V skladu s strategijo in programi se je čezmejno sodelovanje pri izvrševanju okrepilo z mrežo nacionalnih izvršnih organov (mreža SVP) in usklajenimi ukrepi, kot so „sweeps“ („čiščenja“). Poročilo priporoča nadaljnje povečevanje usklajevanja znotraj mreže SVP in izvršnih organov.

–        Strategija in programi so zagotovili vse večjo podporo potrošnikom, ki iščejo nasvete o čezmejnih sporih prek mreže evropskih potrošniških centrov (ECC-Net). Vendar poročilo priporoča povečanje njihove prepoznavnosti in s tem ozaveščenosti potrošnikov.

1.5.4      Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi relevantnimi instrumenti

Povezave s strategijo Evropa 2020 in vodilnimi pobudami

Strategija Evropa 2020 poziva, da „morajo državljani imeti možnost, da v polni meri sodelujejo na enotnem trgu“, za to pa je „treba izboljšati njihove možnosti in zaupanje pri čezmejnem kupovanju blaga in storitev, zlasti prek spleta“.

Le obveščeni potrošniki z okrepljeno močjo lahko sprejemajo najboljše odločitve za svojo blaginjo in zdravje gospodarstva s krepitvijo konkurenčnosti, inovativnosti in povezanosti enotnega trga, s čimer podpirajo poglavitni cilj strategije Evropa 2020. Spodbujanje ogromne gospodarske moči z izdatki potrošnikov (ki prispeva 56 % BDP EU) bo pomembno prispevalo k izpolnjevanju cilja ponovne prebuditve rasti v EU. To potrjuje letni pregled rasti iz leta 2011, ki ugotavlja, da so boljši pogoji za potrošnike eno od gonil rasti. Potrošniška politika potrošnikom pomaga krmariti med obsežnimi izbirami, ki jih imajo na voljo, s tem pa spodbuja bolj učinkovita in inovativna podjetja.

Potrošniška politika bo bistveno prispevala k vodilni pobudi Digitalna agenda (neomejene in varne spletne storitve in trgi digitalnih vsebin, dostop, digitalna pismenost), socialni vključenosti (trajnostna poraba) in pomenu pametne ureditve (spremljanje potrošniških trgov kot podlaga za oblikovanje učinkovitih in ciljno usmerjenih politik).

Povezave z Aktom za enotni trg in drugimi pobudami

V poročilu Monti o novi strategiji za enotni trg je navedeno, da „morajo biti potrošniki in njihova blaginja v središču naslednje faze enotnega trga“. Poudarjeni so pomen potrošnikov z okrepljeno močjo, utemeljitev politik na dokazih, odkrivanje trgov, ki ne izpolnjujejo pričakovanj potrošnikov, vzpostavitev enotnega digitalnega trga, pravno varstvo (z alternativnim reševanjem sporov in kolektivnimi pravnimi sredstvi), varnost proizvodov in standardizacija.

Akt za enotni trg poudarja precej teh vprašanj, povezanih s potrošniki, zlasti pravno varstvo (kot strateško pobudo), varnost proizvodov in razvoj orodij za reševanje težav.

Poročilo o državljanstvu EU iz leta 2010, predstavljeno kot dopolnilna pobuda k Aktu za enotni trg, med drugim ugotavlja, da odsotnost enega niza pravil za varstvo potrošnikov, pomanjkanje ozaveščenosti o obstoječem pravnem varstvu in nezadostno pravno varstvo ovirajo polno uresničitev evropskega državljanstva.

Evropski parlament je leta 2010 objavil več poročil, ki so vključevala priporočila za prihodnost potrošniške politike:

Poročilo Grech poziva k celostnemu pristopu, medtem ko postavlja potrošniške interese v središče enotnega trga. Med drugim poudarja pomen dokazne zbirke in spremljanja trga, vprašanje varnosti proizvodov in storitev, pomembno vlogo potrošniških organizacij, boljšo zmogljivost mehanizmov za reševanje težav, vključevanje interesov potrošnikov v ustrezne politike EU in zakonodajo, varstvo potrošnikov pri finančnih storitvah, pravno varstvo in obveščanje potrošnikov.

Poročilo Hedh poudarja pomen dokazne zbirke (pregled stanja, študije, pritožbe) in izvrševanja pri potrošniški zakonodaji in varnosti proizvodov (vključno z alternativnim reševanjem sporov, „sweeps“ (čiščenji), potrebo po virih za SVP in ECC). Izpostavlja tudi potrebo po vključitvi interesov potrošnikov v vse politike EU in od Komisije zahteva, da objavi letno poročilo o tem vprašanju, poleg tega pa poudarja vlogo potrošniških organizacij, potrebo po razvoju izobraževanja potrošnikov (vključno z odraslimi), obveščanje potrošnikov (vključno s spletnimi portali, ki dosežejo nezaščitene potrošnike) in potrebo po spodbujanju trajnostne porabe.

Poročilo Schaldemose (2011) na področju varnosti proizvodov poziva države članice in Komisijo, da zagotovijo ustrezne vire za dejavnosti učinkovitega tržnega nadzora, medtem pa poudarja, da bi nezadosten tržni nadzor lahko povzročil izkrivljanje konkurence, ogrozil varstvo potrošnikov in spodkopal zaupanje državljanov v enotni trg. Poročilo Komisijo tudi poziva k nadaljnjemu financiranju skupnih ukrepov za tržni nadzor in dodelitvi zadostnih sredstev, da se finančno podpre oblikovanje platforme in/ali organizacije za razširjeno usklajevanje med državami članicami. Prav tako jo poziva, naj vzpostavi javno podatkovno zbirko z informacijami o varnosti potrošniških proizvodov, vključno s platformo za pritožbe.

Poročilo Arias (2010) o e-trgovanju je poudarilo pomen krepitve zaupanja potrošnikov na tem področju.

V okviru razprave o Aktu za enotni trg je poročilo Kalniete o „upravljanju in partnerstvu na enotnem trgu“ poudarilo pomen prihodnjega predloga glede alternativnega reševanja sporov.

Navsezadnje pa Evropski parlament oktobra pripravlja poročilo na lastno pobudo o prihodnji potrošniški politiki (poročevalec: ga. Eva-Britt Svensson / g. Kyriakos Triantaphyllides).

1.6         Trajanje ukrepa in finančnih posledic

þ Časovno omejen predlog/pobuda

– þ  trajanje predloga/pobude od [1. 1.] 2014 do [31. 12.] 2020

– þ  finančne posledice med letoma 2014 in 2020 v odobritvah plačil

¨ Časovno neomejen predlog/pobuda

– izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi polno delovanje.

1.7         Načrtovani načini upravljanja[22]

þ Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija

þ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

– þ  izvajalske agencije,

– ¨  organe, ki jih ustanovita Skupnosti,[23]

– ¨  nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨  osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami

þ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite)

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Izvajalska agencija EAHC: V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[24], je Komisija Izvajalski agenciji za zdravje in potrošnike zaupala[25] izvedbene naloge za upravljanje programa ukrepov Skupnosti na področju politike varstva potrošnikov za obdobje 2007–2013. Zato se Komisija lahko odloči, da Izvajalski agenciji za zdravje in potrošnike zaupa tudi izvedbene naloge za upravljanje programa varstva potrošnikov 2014–2020.

Skupno upravljanje: predvideno v podporo delovni skupini OECD za varnost proizvodov.

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1         Določbe glede spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje.

Program predvideva, da Komisija obvesti odbor držav članic o sprejetih ukrepih pri izvajanju Programa.

Program predvideva, da Komisija najpozneje do sredine leta 2018 pripravi poročilo o vrednotenju, v katerem predstavi doseganje ciljev vseh ukrepov, učinkovitost rabe virov in evropsko dodano vrednost Programa, kar je podlaga za odločanje o prenovi, spremembi ali opustitvi ukrepov.

Poleg tega je treba ovrednotiti bolj dolgoročne učinke Programa in njihovo trajnost zaradi pridobivanja informacij za odločitev o morebitni prenovi, spremembi ali opustitvi poznejšega programa.

Naknadna ocena sedanjega programa (2007–2013), ki je predvidena pred koncem leta 2015, bo zagotovila tudi koristne elemente za izvajanje programa 2014–2020.

2.2         Sistem upravljanja in nadzora

2.2.1      Ugotovljena tveganja

Izvajanje proračuna zajema dodeljevanje pogodb o opravljanju storitev in donacij.

Donacije bodo v podporo dejavnostim odobrene zlasti organom držav članic in javnim organom ali neprofitnim organom, ki so jih imenovale in jih sofinancirajo države članice. Izvajanje subvencioniranih projektov običajno traja od enega leta do dveh let. Letno število sporazumov o dodelitvi sredstev je omejeno, njihov proračun pa zajema približno 13 milijonov EUR na leto.

Pogodbe o izvajanju storitev bodo sklenjene zlasti za študije, zbiranje podatkov, ocenjevanje, usposabljanje, kampanje obveščanja, storitve informacijske tehnologije in komunikacijske storitve, upravljanje zmogljivosti itd. Izvajalci bodo zlasti inštituti, laboratoriji, svetovalna podjetja in druga zasebna podjetja, ki so zlasti mala in srednja podjetja. Povprečni letni proračun za pogodbe je ocenjen na približno 12 milijonov EUR, število individualnih pogodb pa je trenutno ocenjeno na približno 25 na leto.

Glavna tveganja so:

· slaba kakovost izbranih projektov in slabo tehnično izvajanje projekta, kar zmanjšuje učinek Programa; pomanjkanje strokovnega znanja in izkušenj ali nezadostno spremljanje zaradi neustreznih izbirnih postopkov;

· neučinkovita ali negospodarna raba dodeljenih sredstev za donacije (zapletenost vračila dejansko upravičenih stroškov, skupaj z omejenimi možnostmi za preverjanje upravičenih stroškov na podlagi dokumentacijskih pregledov) in javna naročila (včasih omejeno število gospodarskih subjektov z zahtevanim strokovnim znanjem, kar ima za posledico nezadostne možnosti za primerjavo cenovnih ponudb);

· slab ugled Komisije v primeru odkritja goljufije ali kaznivih dejavnosti; sistemi notranjega nadzora tretjih strani so lahko le delno zagotovilo, saj gre za precej veliko število različnih izvajalcev in upravičencev, od katerih ima vsak svoj sistem nadzora, ki je pogosto precej majhen.

2.2.2      Načrtovani načini nadzora

Proračun se bo izvajal z neposrednim centraliziranim upravljanjem, čeprav je dele nalog izvajanja možno prenesti na obstoječo Izvajalsko agencijo za zdravje in potrošnike (EAHC). Ta agencija je vzpostavila svoj notranji sistem nadzora, ki ga nadzira GD SANCO, revidirata pa notranji revizor Komisije in Računsko sodišče.

GD SANCO in EAHC sta uvedla notranje postopke, katerih cilj je obravnavati zgoraj navedena tveganja. Notranji postopki so popolnoma skladni s finančno uredbo in vključujejo premisleke o stroških in koristih. V tem okviru bo GD SANCO še naprej raziskoval možnosti za okrepitev upravljanja in še večjo poenostavitev. Glavne značilnosti okvira nadzora so naslednje:

· Značilnosti postopka izbire projektov: vsak razpis za zbiranje predlogov / ponudb temelji na letnem delovnem programu, ki ga sprejme Komisija. Pri vsakem pozivu so objavljena merila za izključitev, izbiro in dodelitev predlogov/ponudb. Ocenjevalni odbor na podlagi teh meril oceni vsak predlog/ponudbo, pri čemer spoštuje načela neodvisnosti, preglednosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije.

· Zunanja komunikacijska strategija: GD SANCO je razvil komunikacijsko strategijo, s katero želi zagotoviti, da izvajalci/upravičenci popolnoma razumejo pogodbene zahteve in določbe. Uporabljajo se naslednja sredstva: spletna stran programa EUROPA, informativni sestanki z upravičenci/izvajalci, izčrpne smernice, „pogosto zastavljena vprašanja“ in služba za pomoč uporabnikom.

· Nadzor pred izvedbo projektov in med njimi:

– GD SANCO in agencija EAHC uporabljata vzorce sporazumov o dodelitvi sredstev in pogodb o izvajanju storitev, ki jih je priporočila Komisija. Ti vključujejo številne določbe o nadzoru, kot so revizijska potrdila, finančna jamstva, revizije na kraju samem in inšpekcije urada OLAF. Pravila, ki urejajo upravičenost stroškov, bodo poenostavljena, na primer z uporabo pavšalnih zneskov v omejenem številu kategorij stroškov. To bo pripomoglo tudi k boljši osredotočenosti preverjanj in kontrol. Pričakuje se, da bo uvedba sporazumov o partnerstvu izboljšala delovne odnose z upravičenci in povečala razumevanje pravil o upravičenosti.

– Vsi zaposleni podpišejo kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev. Zaposleni, ki sodelujejo pri postopku izbire ali upravljanju sporazumov/pogodb o dodelitvi sredstev, prav tako podpišejo izjavo o neobstoju navzkrižja interesov. Zaposleni se redno usposabljajo in uporabljajo mreže za izmenjavo najboljših praks.

– Tehnično izvajanje projekta se redno preverja z dokumentacijskimi pregledi na podlagi poročil izvajalca o tehničnem napredku; poleg tega so predvideni sestanki izvajalcev in obiski na kraju samem za vsak posamezen primer.

– Finančni postopki GD SANCO in agencije EAHC so podprti z orodji informacijske tehnologije Komisije, za njih pa je značilna visoka stopnja delitve nalog: vse finančne transakcije, povezane s pogodbami/sporazumi o dodelitvi sredstev, preverita neodvisni osebi, preden jih podpišejo odredbodajalci, odgovorni za dejavnost. Za začetek delovanja in preverjanje skrbijo različni zaposleni na področjih politike. Plačila se izvedejo na podlagi številnih vnaprej opredeljenih podpornih dokumentov, kot so odobrena tehnična poročila ter preverjeni zahtevki za povračilo stroškov in računi. Osrednja finančna celica za vzorec transakcij predhodno preveri dokumentacijo na drugi ravni; za vsak posamezen primer se lahko pred končnim izplačilom opravi tudi predhodni finančni nadzor na kraju samem.

· Kontrole ob koncu projekta: GD SANCO in agencija EAHC imata centralizirano revizijsko skupino, ki na kraju samem preverja upravičenost zahtevkov za povračilo stroškov. Namen teh kontrol je preprečiti, odkriti in popraviti večje napake, povezane z zakonitostjo in pravilnostjo finančnih transakcij. Zato da bi dosegli velik učinek nadzora, je predvideno, da bo izbor izvajalcev, ki bodo revidirani, opravljen na podlagi (a) kombinacije izbora na podlagi tveganja in naključnega vzorčenja ter (b) ob upoštevanju operativnih vidikov, kadar koli je to možno med revizijo na kraju samem.

Stroški in koristi kontrol: Ukrepi upravljanja in nadzora, ki jih vsebuje Program, so oblikovani na podlagi preteklih izkušenj: v zadnjih treh letih se je z uveljavljenim sistemom notranjega nadzora doseglo, da je bila povprečna stopnja preostalih napak nižja od 2 %, zagotovljena pa je bila tudi skladnost s postopki dodeljevanja donacij in javnega naročanja iz finančne uredbe. To sta glavna „kontrolna cilja“ prejšnjega in novega programa varstva potrošnikov.

Ker se glavne oblikovne značilnosti novega programa ne razlikujejo bistveno od značilnosti prejšnjega programa, velja, da ostajajo tveganja v zvezi z izvajanjem programa sorazmerno stabilna. Tako se načrtuje nadaljevanje uveljavljenih ukrepov upravljanja in nadzora; nadaljnje poenostavitve, omogočene z novo finančno uredbo, pa bodo izvedene čim prej in kolikor bo to izvedljivo. Stroški upravljanja iz ocene finančnih posledic (del 3.2.1) znašajo 12,5 milijona EUR za 197,2 milijona EUR sredstev, upravljanih od leta 2014 do 2020; to pomeni, da je razmerje med „stroški upravljanja in upravljanimi sredstvi“ približno 6,4 %, pri čemer je treba upoštevati, da gre za področje politike, ki ni toliko usmerjeno v porabo kot druge politike EU.

Zaradi kombinacije donacij in javnih naročil, na tveganju temelječih predhodnih in naknadnih kontrol, dokumentacijskih pregledov in revizij na kraju samem, bodo „cilji nadzora“ doseženi z razumnimi stroški. Ocenjuje se, da so koristi doseganja povprečne stopnje preostalih napak, ki je nižja od 2 %, in skladnosti z določbami finančne uredbe dovolj velike, da upravičijo izbrane ukrepe upravljanja in nadzora.

2.3         Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

GD SANCO bo poleg uporabe vseh mehanizmov regulativnega nadzora oblikoval strategijo boja proti goljufijam, ki bo skladna z novo strategijo Komisije za boj proti goljufijam (CAFS), sprejeto 24. junija 2011, s čimer želi med drugim zagotoviti, da so njegove notranje kontrole, povezane z bojem proti goljufijam, popolnoma usklajene s CASF in da je njegov pristop k obvladovanju tveganja goljufij usmerjen v odkrivanje področij, kjer obstaja nevarnost goljufij, in ustreznih odzivov. Po potrebi bodo vzpostavljene mrežno povezane skupine in ustrezna orodja informacijske tehnologije, ki bodo namenjeni analizi primerov goljufij, povezanih s programom varstva potrošnikov. Uveljavljeni bodo zlasti nekateri ukrepi, kot so:

· sklepi, sporazumi in pogodbe, ki so posledica izvajanja programa varstva potrošnikov, bodo Komisiji, vključno z uradom OLAF, in Računskemu sodišču izrecno dovolili izvajanje revizij, pregledov na kraju samem in inšpekcij;

· med fazo ocenjevanja razpisa za zbiranje predlogov/ponudb se predlagatelji in ponudniki preverijo v skladu z objavljenimi merili za izključitev na podlagi izjav in sistema zgodnjega opozarjanja;

· pravila, ki urejajo upravičenost stroškov, bodo poenostavljena v skladu z določbami finančne uredbe;

· redno usposabljanje o vprašanjih, povezanih z goljufijami in nepravilnostmi, je zagotovljeno vsem zaposlenim, ki sodelujejo pri upravljanju pogodb, ter revizorjem in nadzornikom, ki na kraju samem preverjajo izjave upravičencev.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1         Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [poimenovanje………………………...……] || dif./ nedif. ([26]) || držav Efte[27] || držav kandidatk[28] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

3 || 17 01 04 03 Upravni odhodki v podporo programu varstva potrošnikov 2014–2020 || dif./nedif. || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE

3 || 17 01 04 30 Izvajalska agencija za zdravje in potrošnike (EAHC) || dif./nedif. || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [poimenovanje……………………………….] || dif./ nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

3 || 17 02 06 Program varstva potrošnikov 2014– 2020 || dif./ nedif. || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE

3.2.        Ocenjeni učinek na odhodke

3.2.1.     Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 3 || Varnost in državljanstvo

GD: SANCO || || || Leto || Leto || Leto || Leto || Leto || Leto || Leto || SKUPAJ

2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020[1]

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || ||

17 02 06 Program varstva potrošnikov 2014–2020 || prevzete obveznosti || -1 || 23,347 || 24,111 || 24,652 || 25,204 || 25,767 || 26,341 || 26,928 || 176,350

plačila || -2 || 6,819 || 14,336 || 24,126 || 24,668 || 25,220 || 25,783 || 55,400 || 176,350

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo || || || || || || || ||

iz sredstev nekaterih specifičnih programov || || ||

17 01 04 [1] || || -3 || 2,950 || 2,950 || 2,950 || 2,950 || 2,950 || 2,950 || 2,950 || 20,650

Odobritve za GD SANCO || prevzete obveznosti || =1+3 || 26,297 || 27,061 || 27,602 || 28,154 || 28,717 || 29,291 || 29,878 || 197,000

SKUPAJ || plačila || =2+3 || 9,769 || 17,286 || 27,076 || 27,618 || 28,170 || 28,733 || 58,350 || 197,000

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || -4 || 23,347 || 24,111 || 24,652 || 25,204 || 25,767 || 26,341 || 26,928 || 176,350

plačila || -5 || 6,819 || 14,336 || 24,126 || 24,668 || 25,220 || 25,783 || 55,400 || 176,350

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || -6 || 2,950 || 2,950 || 2,950 || 2,950 || 2,950 || 2,950 || 2,950 || 20,650

Odobritve za || prevzete obveznosti || = 4+ 6 || 26,297 || 27,061 || 27,602 || 28,154 || 28,717 || 29,291 || 29,878 || 197,000

RAZDELEK 3

večletnega finančnega okvira SKUPAJ || plačila || = 5+ 6 || 9,769 || 17,286 || 27,076 || 27,618 || 28 ,170 || 28,733 || 58,350 || 197,000

[1] Komisija lahko izvajalske naloge za upravljanje programa varstva potrošnikov 2014–2020 zaupa izvajalski agenciji. Zneski in imputacije bodo po potrebi prilagojeni glede na rezultate procesa eksternalizacije.

Če predlog/pobuda vpliva na več razdelkov: NI RELEVANTNO

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || (4) || || || || || || || ||

plačila || (5) || || || || || || || ||

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || ||

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 4 večletnega finančnega okvira  SKUPAJ (referenčni znesek) || prevzete obveznosti || =4+ 6 || || || || || || || ||

plačila || =5+ 6 || || || || || || || ||

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

GD: SANCO – potrošniška politika ||

Ÿ Človeški viri [2] || 1,146 || 1,169 || 1,192 || 1,216 || 1,240 || 1,265 || 1,291 || 8,520

Ÿ Drugi upravni odhodki [2] || 0,228 || 0,233 || 0,237 || 0,242 || 0,247 || 0,252 || 0,257 || 1,695

SKUPAJ || odobritve || 1,374 || 1,401 || 1,430 || 1,458 || 1,487 || 1,517 || 1,547 || 10,215

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira  SKUPAJ || (prevzete obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 1,374 || 1,401 || 1,430 || 1,458 || 1,487 || 1,517 || 1,547 || 10,215

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto || Leto || Leto || Leto || Leto || Leto || Leto || SKUPAJ

2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || 27,671 || 28,463 || 29,031 || 29,612 || 30,205 || 30,808 || 31,425 || 207,215

plačila || 11,143 || 18,687 || 28,505 || 29,076 || 29,657 || 30,250 || 59,897 || 207,215

[2] Komisija lahko izvajalske naloge za upravljanje programa varstva potrošnikov 2014–2020 zaupa izvajalski agenciji. Zneski in imputacije bodo po potrebi prilagojeni glede na rezultate procesa eksternalizacije.

3.2.2.     Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

– þ  Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta realizacije || povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1 – Utrditi in povečati varnost proizvodov z učinkovitim nadzorom trga || || || ||

– Realizacija || znanstveno svetovanje || 0,417 || 1 || 0,393 || 1 || 0,400 || 1 || 0,409 || 1 || 0,417 || 1 || 0,425 || 1 || 0,434 || 1 || 0,442 || 7 || 2,919

– Realizacija || nadzor trga in izvršilni ukrepi || 0,564 || 7 || 3,343 || 7 || 3,707 || 7 || 3,840 || 7 || 3,976 || 7 || 4,115 || 7 || 4,256 || 7 || 4,400 || 49 || 27,637

– Realizacija || portal in podatkovna zbirka za kozmetične izdelke || 0,620 || 2 || 1,167 || 2 || 1,191 || 2 || 1,214 || 2 || 1,239 || 2 || 1,264 || 2 || 1,289 || 2 || 1,315 || 14 || 8,678

Seštevek za specifični cilj št. 1 || 10 || 4,903 || 10 || 5,298 || 10 || 5,463 || 10 || 5,631 || 10 || 5,803 || 10 || 5,978 || 10 || 6,157 || 70 || 39,234

SPECIFIČNI CILJ št. 2 – Izboljšati dostop potrošnikov do koristnih informacij in okrepiti izobraževanje potrošnikov, da bi razvili dokazno zbirko in podprli zanesljive posrednike, kot so potrošniške organizacije || || || ||

– Realizacija || dokazna zbirka || 1,089 || 3 || 3,078 || 3 || 3,139 || 3 || 3,202 || 3 || 3,266 || 3 || 3,331 || 3 || 3,398 || 3 || 3,466 || 21 || 22,879

– Realizacija || podpora potrošniškim organizacijam || 0,808 || 3 || 2,282 || 3 || 2,327 || 3 || 2,374 || 3 || 2,421 || 3 || 2,470 || 3 || 2,519 || 3 || 2,569 || 21 || 16,962

– Realizacija || obveščanje potrošnikov || 0,290 || 7 || 1,910 || 7 || 1,948 || 7 || 1,987 || 7 || 2,027 || 7 || 2,068 || 7 || 2,109 || 7 || 2,151 || 49 || 14,201

– Realizacija || izobraževanje potrošnikov || 0,789 || 2 || 1,486 || 2 || 1,515 || 2 || 1,546 || 2 || 1,577 || 2 || 1,608 || 2 || 1,640 || 2 || 1,673 || 14 || 11,045

Seštevek za specifični cilj št. 2 || 15 || 8,755 || 15 || 8,930 || 15 || 9,109 || 15 || 9,291 || 15 || 9,477 || 15 || 9,666 || 15 || 9,860 || 105 || 65,087

SPECIFIČNI CILJ št. 3 – Utrditi in nadalje krepiti pravice potrošnikov in učinkovito pravno varstvo || || || ||

– Realizacija || priprava zakonodaje || 0,394 || 5 || 1,857 || 5 || 1,894 || 5 || 1,932 || 5 || 1,971 || 5 || 2,010 || 5 || 2,050 || 5 || 2,091 || 35 || 13,806

– Realizacija || usklajevanje in spremljanje alternativnega reševanja sporov || 0,310 || 2 || 0,584 || 2 || 0,595 || 2 || 0,607 || 2 || 0,619 || 2 || 0,632 || 2 || 0,644 || 2 || 0,657 || 14 || 4,339

Seštevek za specifični cilj št. 3 || 7 || 2,441 || 7 || 2,490 || 7 || 2,539 || 7 || 2,590 || 7 || 2,642 || 7 || 2,695 || 7 || 2,749 || 49 || 18,145

SPECIFIČNI CILJ št. 4 – Okrepiti uveljavljanje pravic potrošnikov || || || ||

– Realizacija || usklajevanje izvršilnih ukrepov || 0,239 || 4 || 0,902 || 4 || 0,920 || 4 || 0,938 || 4 || 0,957 || 4 || 0,976 || 4 || 0,996 || 4 || 1,016 || 28 || 6,706

– Realizacija || podpora evropskim potrošniškim centrom || 3,370 || 2 || 6,346 || 2 || 6,473 || 2 || 6,602 || 2 || 6,734 || 2 || 6,869 || 2 || 7,007 || 2 || 7,147 || 14 || 47,178

Seštevek za specifični cilj št. 4 || 6 || 7,248 || 6 || 7,393 || 6 || 7,541 || 6 || 7,692 || 6 || 7,846 || 6 || 8,002 || 6 || 8,162 || 42 || 53,884

STROŠKI SKUPAJ || 38 || 23,347 || 38 || 24,111 || 38 || 24,652 || 38 || 25,204 || 38 || 25,767 || 38 || 26,341 || 38 || 26,928 || 266 || 176,350

3.2.3      Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

3.2.3.1   Povzetek

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za upravne zadeve.

– þ  Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5  večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 1,146 || 1,169 || 1,192 || 1,216 || 1,240 || 1,265 || 1,291 || 8,520

Drugi upravni odhodki || 0,228 || 0,233 || 0,237 || 0,242 || 0,247 || 0,252 || 0,257 || 1,695

Seštevek za RAZDELEK 5  večletnega finančnega okvira || 1,374 || 1,401 || 1,430 || 1,458 || 1,487 || 1,517 || 1,547 || 10,215

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[29]  večletnega finančnega okvira || NI RELEVANTNO

Človeški viri || || || || || || || ||

Drugi odhodki upravne narave || || || || || || || ||

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5  večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

SKUPAJ || 1,374 || 1,401 || 1,430 || 1,458 || 1,487 || 1,517 || 1,547 || 10,215

Zgornje številke in proračunske vrstice bodo po potrebi prilagojene v skladu s predvidenim procesom eksternalizacije.

3.2.3.2   Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

– þ  Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020

Ÿ Načrt delovnih mest (za uradnike in začasne uslužbence) ||

|| 17 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || 6 || 6 || 6 || 6 || 6 || 6 || 6

|| XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || ||

|| XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[30] ||

|| 17 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || 6 || 6 || 6 || 6 || 6 || 6 || 6

|| XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || ||

|| XX 01 04 yy [31] || – na sedežu[32] || || || || || || ||

|| – na delegacijah || || || || || || ||

|| XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

|| SKUPAJ || 12 || 12 || 12 || 12 || 12 || 12 || 12

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve. Seveda bodo zneski in imputacije prilagojeni, odvisno od rezultatov predvidenega procesa eksternalizacije.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || Usklajevanje, načrtovanje in organizacija postopka za sprejetje letnih programov dela (sklepi o financiranju), vključno s posvetovanji z odborom držav članic Spremljanje/nadzorovanje programskega načrtovanja in izvajanja finančnih dejavnosti v skladu z veljavnimi proračunskimi in finančnimi predpisi; prispevek k poročilom o dejavnostih Priprava in vzdrževanje informacijskih orodij; zagotavljanje informacij za notranje in zunanje revizije Uvedba in preverjanje dokumentacije o plačilih, obveznostih in javnih naročilih/donacijah; zagotovitev, da so skladni s pogodbenimi pogoji in finančnimi predpisi/uredbami Zagotovitev ustreznega računovodstva finančnih transakcij Spremljanje plačilnih rokov v skladu s finančno uredbo in predpisi ter delovnih tokov posamezne finančne dokumentacije Pripravljanje in zagotavljanje usposabljanja za zunanje organizacije glede vlog za razpise za zbiranje predlogov Sporočanje ustreznih informacij izvajalcem in upravičencem ves čas trajanja projekta Objava, vodenje in spremljanje razpisov za zbiranje predlogov/ponudb; vrednotenje in izbira projektov Nadaljnje spremljanje izvajanja projektov in uspešnosti vodij projektov in partnerjev; spremljanje pogodbenih obveznosti Spremljanje plačilnih rokov v skladu s finančno uredbo in predpisi ter delovnih tokov posamezne finančne dokumentacije Preverjanje spoštovanja finančne uredbe, izvedbenih predpisov, notranjih pravil o izvajanju proračuna, temeljnega akta, sklepa o financiranju ter drugih povezanih pravil in proračunskih odobritev v finančnih transakcijah Preverjanje sporazuma/pogodbe o dodelitvi sredstev z izbranim upravičencem/izvajalcem in njegove/njene utemeljenosti Preverjanje, da je bila metodologija pravilno uporabljena med izbirnim postopkom, vključno z merili za upravičenost, izbiro in dodelitev, in da je bil izbirni postopek izveden v skladu s pravili Preverjanje pravilnosti postopkov prevzema obveznosti

Zunanje osebje || Priprava in vzdrževanje informacijskih orodij; zagotavljanje informacij za notranje in zunanje revizije Uvedba in preverjanje dokumentacije o plačilih, obveznostih in javnih naročilih/donacijah; zagotovitev, da so skladni s pogodbenimi pogoji in finančnimi pravili/uredbami Zagotovitev ustreznega računovodstva finančnih transakcij Spremljanje plačilnih rokov v skladu s finančno uredbo in predpisi in delovnih tokov posamezne finančne dokumentacije Pripravljanje in zagotavljanje usposabljanja za zunanje organizacije glede vlog za razpise za zbiranje predlogov Sporočanje ustreznih informacij izvajalcem in upravičencem ves čas trajanja projekta Objava, vodenje in spremljanje razpisov za zbiranje predlogov/ponudb; vrednotenje in izbira projektov Nadaljnje spremljanje izvajanja projektov in uspešnosti vodij projektov in partnerjev; spremljanje pogodbenih obveznosti Spremljanje plačilnih rokov v skladu s finančno uredbo in predpisi ter delovnih tokov posamezne finančne dokumentacije Preverjanje spoštovanja finančne uredbe, izvedbenih predpisov, notranjih pravil o izvajanju proračuna, temeljnega akta, sklepa o financiranju ter drugih povezanih pravil in proračunskih odobritev v finančnih transakcijah Preverjanje sporazuma/pogodbe o dodelitvi sredstev z izbranim upravičencem/izvajalcem in njegove/njene utemeljenosti Preverjanje, da je bila metodologija pravilno uporabljena med izbirnim postopkom, vključno z merili za upravičenost, izbiro in dodelitev, in da je bil izbirni postopek izveden v skladu s pravili Preverjanje pravilnosti postopkov prevzema obveznosti

3.2.4      Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– þ  Predlog/pobuda je skladna z večletnim finančnim okvirom 2014–2020, kot ga je Komisija predlagala v Sporočilu COM(2011) 500 z dne 29. junija 2011.

– ¨  Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite potrebno spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

NI RELEVANTNO

– ¨  Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[33].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

NI RELEVANTNO

3.2.5      Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– þ V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– ¨ V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Skupaj

Navedite organ sofinanciranja || || || || || || || ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||

3.3         Ocenjeni učinek na prihodke

– þ  Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– ¨         na lastna sredstva,

– ¨         na razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov: || Odobritve, na voljo za tekoče proračunsko leto || Učinek predloga/pobude[34]

Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020

Člen …………. || || || || || || || ||

Za razne namenske prihodke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

NI RELEVANTNO

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

NI RELEVANTNO

[1]               COM(2011) 500.

[2]               RAPEX: sistem hitrega opozarjanja EU o nevarnih potrošniških izdelkih (razen živil, krme, farmacevtskih izdelkov in medicinskih pripomočkov).

[3]               Skupaj z naknadno oceno prejšnjega programa in vmesno oceno strategije potrošniške politike 2007–2013.

[4]               Poročila Grech, Hedh in Arias v letu 2010, poročili Schaldemose in Kalniete v letu 2011. Poročilo Svensson/Triantaphyllides je v pripravi.

[5]               Lahko je v obliki potrošniške agende, objavljene leta 2012.

[6]               Ta organ na ravni EU je treba ustanoviti v okviru revizije direktive o splošni varnosti proizvodov, da se zagotovi racionalizacija postopkov financiranja, boljše načrtovanje, usklajevanje in izmenjava informacij med organi držav članic. Ne bo v obliki agencije.

[7]               UL C , , str. .

[8]               UL C , , str. .

[9]               COM(2010) 2020 konč. z dne 3. marca 2010.

[10]             UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[11]             UL L 404, 30.12.2006, str. 39.

[12]             ….

[13]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[14]             UL L 241, 10.9.2008, str. 21.

[15]             UL L 11, 15.1.2002, str. 4.

[16]             UL L 364, 9.12.2004, str. 1.

[17]             UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[18]             UL L 66, 4.3.2004, str. 45.

[19]             UL L 342, 22.12.2009, str. 59.

[20]             ABM: upravljanje po dejavnostih (activity-based management); ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih (activity-based budgeting).

[21]             Kot je navedeno v členu 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[22]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[23]             Kot je navedeno v členu 185 finančne uredbe.

[24]             UL L 11, 16.1.2003, str. 1.

[25]             Odločba Komisije C(2008) 4943 z dne 9. septembra 2008.

[26]             DS = diferencirana sredstva / NDS = nediferencirana sredstva.

[27]             EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[28]             Države kandidatke, in če je primerno, potencialne države kandidatke Zahodnega Balkana.

[29]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[30]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU= lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[31]             V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[32]             Predvsem strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[33]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[34]             Za tradicionalna lastna sredstva (carine, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni zneski neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.