11.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 136/53

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti resolucije s 15. novembra 2007 o resnih dogodkih, ki ogrožajo obstoj krščanskih in drugih verskih skupnosti (1), z 21. januarja 2010 o napadih na krščanske skupnosti (2), z dne 6. maja 2010 o množičnih grozodejstvih v nigerijskem mestu Jos (3), z dne 20. maja 2010 o verski svobodi v Pakistanu (4) in z dne 25. novembra 2010 o Iraku: smrtna kazen (zlasti primer Tarika Aziza) in napadi na krščanske skupnosti (5),

—

ob upoštevanju letnih poročil o stanju človekovih pravic po svetu, zlasti svoje resolucije s 16. decembra 2010 o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu v letu 2009 in politiki Evropske unije na tem področju (6),

—

ob upoštevanju člena 18 splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

—

ob upoštevanju člena 18 mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

—

ob upoštevanju deklaracije Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,

—

ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca OZN o svobodi veroizpovedi ali prepričanja, zlasti njenih poročil z 29. decembra 2009, 16. februarja 2010 in 29. julija 2010,

—

ob upoštevanju člena 9 evropske konvencije o človekovih pravicah iz leta 1950,

—

ob upoštevanju člena 10 listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju člena 3(5) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—

ob upoštevanju člena 17 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju izjave predstavnice Catherine Ashton, visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednice Komisije, po napadu na vernike pri koptski cerkvi v Aleksandriji v Egiptu 1. januarja 2011,

—

ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega parlamenta Jerzyja Buzeka o smrtonosni eksploziji v egiptovski cerkvi 1. januarja 2011,

—

ob upoštevanju člena 110(4) svojega poslovnika,

A.

ker je Evropska unija večkrat izrazila zavezanost svobodi veroizpovedi, vesti in misli ter poudarila, da so jo vlade dolžne zagotoviti po vsem svetu; ker je razvoj človekovih pravic, demokracije in državljanskih svoboščin skupni temelj, na katerem Evropska unija gradi odnose s tretjimi državami in ki ga v sporazumih med EU in tretjimi državami določa klavzula o demokraciji,

B.

ker je v členu 18 mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah zapisano, da ima vsakdo pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi; ker ta pravica vključuje svobodo, po kateri lahko vsakdo sam izbere ali sprejme veroizpoved ali prepričanje, svobodo, po kateri lahko posameznik sam ali skupaj z drugimi ter javno ali zasebno izraža svojo veroizpoved ali prepričanje z bogoslužjem, obredi, običaji in poučevanjem,

C.

ker svoboda misli, vesti in veroizpovedi velja za pripadnike vere, a tudi za ateiste, agnostike in nevernike,

D.

ker se je število napadov na krščanske skupnosti po svetu leta 2010 povečalo, povečalo pa se je tudi število sojenj in obsodb na smrt zaradi bogoskrunstva, katerih pogoste žrtve so ženske; ker statistika o svobodi veroizpovedi zadnjih let kaže na to, da je večina dejanj verskega nasilja uperjena proti kristjanom, kakor je navedeno v poročilu o svobodi veroizpovedi v svetu za leto 2009, ki ga je pripravila organizacija Aid to the Church in Need; ker je položaj krščanskih skupnosti v nekaterih primerih tako slab, da je ogrožen njihov nadaljnji obstoj – če bodo izginile, bo to pomenilo izgubo pomembnega dela verske raznolikosti v teh državah,

E.

ker so bila v krvavih napadih, uperjenih zoper krščansko skupnost, 11. januarja 2011 spet odvzeta nedolžna življenja; ker je bilo 24. decembra 2010 napadenih več cerkev v mestu Maiduguri, 25. decembra 2010 pa se je zgodil bombni napad na nigerijsko mesto Jos, v katerem je umrlo 38 civilistov, na ducate pa je bilo ranjenih; ker so 21. decembra 2010 v kraju Turu v Nigeriji z meči in mačetami oboroženi moški napadli skupino lokalnih vaščanov, pripadnikov krščanske skupnosti, pri čemer so tri ubili, dva pa ranili; ker je bilo 3. decembra 2010 sedem kristjanov, med katerimi so bile ženske in otroci, najdenih mrtvih, medtem ko so bili v napadu v nigerijskem mestu Jos štirje ranjeni,

F.

ker sta umor guvernerja province Pandžab Salmana Tasirja 4. januarja 2011 in primer Asie Norin v Pakistanu izzvala proteste mednarodne skupnosti,

G.

ker so bili v terorističnem napadu na koptske kristjane 1. januarja 2011 v Aleksandriji ubiti in ranjeni nedolžni civilisti,

H.

ker sta bila med enajstimi ranjenci, ki jih je povzročila bomba, ki je 25. decembra 2010 eksplodirala v kapeli v mestu Sulu na Filipinih, tudi duhovnik in devetletna deklica,

I.

ker je bila božična maša v vaseh Rizokarpaso in Aja Triada na severnem delu Cipra 25. decembra 2010 nasilno prekinjena,

J.

ker so 30. decembra 2010 napadi džihadskih teroristov na asirske krščanske družine v obliki serije bombnih napadov na krščanske domove v Bagdadu v Iraku povzročili najmanj 2 mrtva in 14 ranjenih; ker je 27. decembra 2010 v Dudžajlu v Iraku obcestna bomba povzročila smrt asirske kristjanke in ranila njenega moža; ker sta bila 22. novembra 2010 v Mosulu ubita dva iraška kristjana; ker so bili 10. novembra 2010 v Bagdadu v vrsti napadov, katerih tarče so bila območja s krščanskimi prebivalci, ubiti nedolžni civilisti; ker je v pokolu 1. novembra 2010 v sirski katoliški cerkvi odrešitve v Bagadadu umrlo 52 ljudi, med katerimi so bile ženske in otroci,

K.

ker je iranska vlada poostrila svojo kampanjo zoper kristjane v islamski republiki, saj jih je bilo v zadnjem mesecu aretiranih več kot sto, številni pa so bili prisiljeni zapustiti državo ali se soočiti z obtožbo v kazenskem postopku in morebitno obsodbo na smrt,

L.

ker se tudi v Vietnamu grobo zatirajo dejavnosti katoliške cerkve in drugih verskih skupnosti, kakor dokazujejo hude razmere, s katerimi se spopadajo vietnamske gorske skupnosti („motagnards“); ker lahko pozdravimo dejstvo, da si je vietnamski režim premislil glede očeta Ngujena Van Lija, kar je privedlo do njegove izpustitve,

M.

ker so napadi nasilnih islamskih skrajnežev tudi napadi na obstoječi režim zadevnih držav s ciljem povzročiti nered in začeti državljansko vojno med različnimi verskimi skupinami,

N.

ker se tudi v Evropi, tako kot drugod po svetu, dogajajo primeri kršitve svobode veroizpovedi, napadi na pripadnike verskih manjšin na podlagi njihovega verovanja in na veroizpovedi temelječa diskriminacija,

O.

ker je medskupnostni dialog ključnega pomena za spodbujanje miru in vzajemnega razumevanja med ljudmi,

1.

obsoja nedavne napade na krščanske skupnosti v različnih državah in izraža svojo solidarnost družinam žrtev; izraža svojo globoko zaskrbljenost zaradi širitve nestrpnosti, zatiranja in nasilnih dogodkov, uperjenih zoper krščanske skupnosti, zlasti v afriških in azijskih državah ter državah Bližnjega vzhoda;

2.

pozdravlja prizadevanja oblasti zadevnih držav, da se dožene identiteta avtorjev in materialnih izvršiteljev napadov na krščanske skupnosti; poziva vlade, naj zagotovijo, da se bodo storilci teh kaznivih dejanj in vse osebe, odgovorne za napade, pa tudi za druga nasilna dejanja zoper kristjane ali druge verske ali druge manjšine, preganjali in se jim bo pravično sodilo;

3.

obsoja vsako nasilje zoper kristjane in druge verske skupnosti, pa tudi vsako diskriminacijo in netolerantnost, ki temelji na veroizpovedi in prepričanju, zoper vernike, verske odpadnike in neverne osebe; ponovno poudarja, da je pravica do svobode misli, vesti in veroizpovedi temeljna človekova pravica;

4.

je zaskrbljen zaradi izgona kristjanov iz številnih držav, zlasti držav Bližnjega vzhoda, v zadnjih letih;

5.

izraža svojo zaskrbljenost zaradi dejstva, da se pakistanski zakon o bogoskrunstvu, kateremu se je javno upiral pokojni guverner Salman Tasir, še vedno uporablja za preganjanje vernikov različnih veroizpovedi, vključno s kristjani, kot so Asia Norin, kristjanka, mati petih otrok, ki je obsojena na smrt, in zaradi dejstva, da morilec guvernerja Salmana Tasirja v velikem delu pakistanske družbe velja za junaka;

6.

pozdravlja odziv egipčanske javnosti, ki je strogo obsodila teroristično dejanje in hitro doumela, da je bil napad načrtovan tako, da bi oslabil globoke tradicionalne vezi med kristjani in muslimani v Egiptu; pozdravlja skupne demonstracije koptskih kristjanov in muslimanov zoper napade v Egiptu; pozdravlja tudi dejstvo, da so egiptovski predsednik Hosni Mubarak, veliki šejk Al Azarja in veliki egiptovski mufti javno obsodili napad;

7.

obsoja dejstvo, da so turške oblasti božično mašo za 300 kristjanov, ki so še na severnem delu Cipra, nasilno prekinile;

8.

izraža svojo hudo zaskrbljenost zaradi dejstva, da storilci terorističnih dejanj na različnih območjih na svetu zlorabljajo religijo; obsoja instrumentalizacijo religije v različnih političnih konfliktih;

9.

poziva oblasti v državah, ki imajo zaskrbljujoče visoko število napadov na pripadnike drugih veroizpovedi, da prevzamejo odgovornost za to, da se zagotovijo normalni in javni verski obredi za vse veroizpovedi, da povečajo prizadevanja za zanesljivo in učinkovitost zaščito veroizpovedi v njihovih državah in da zagotovijo osebno varnost in fizično celovitost pripadnikov veroizpovedi v državi ter tako izpolnijo obveznosti, ki so jih že sprejele na mednarodnem prizorišču;

10.

ponovno poudarja, da je spoštovanje človekovih pravic in civilnih svoboščin, vključno s svobodo veroizpovedi ali verovanja, temeljno načelo in cilj Evropske unije ter skupna osnova za njene odnose s tretjimi državami;

11.

poziva Svet, Komisijo in visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednico Evropske komisije, naj bodo v sporazumih s tretjimi državami, pri sodelovanju z njimi in v poročilih o človekovih pravicah še posebej pozorni na vprašanje svobode veroizpovedi in položaj verskih skupnosti, vključno s kristjani;

12.

poziva prihodnji Svet za zunanje zadeve, naj 31. januarja 2011 razpravlja o vprašanju preganjanja kristjanov ter spoštovanja svobode veroizpovedi ali verovanja, kar bi moralo spodbuditi konkretne rezultate, zlasti kar zadeva sredstva, ki bi se lahko uporabila za nudenje varnosti in zaščite ogroženim krščanskim skupnostim povsod po svetu;

13.

poziva visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednico Evropske komisije, da nemudoma vzpostavi strategijo EU o izvrševanju človekove pravice do svobode veroizpovedi, vključno s seznamom ukrepov zoper države, ki zavestno ne ščitijo drugih veroizpovedi;

14.

poziva visoko predstavnico, naj ob upoštevanju nedavnih dogodkov in vse večje potrebe po analizi in razumevanju razvoja kulturnih in verskih dogodkov v mednarodnih odnosih in sodobnih družbah znotraj direktorata za človekove pravice Evropske službe za zunanje delovanje razvije stalne zmogljivosti za nadzor vladnih in družbenih omejitev svobode veroizpovedi in povezanih pravic in naj vsako leto poroča Parlamentu;

15.

poziva Svet, Komisijo, visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednico Evropske komisije in Parlament, naj v svoje letno poročilo o človekovih pravicah vključijo poglavje o svobodi veroizpovedi;

16.

poziva institucije EU, naj ravnajo v skladu z obveznostjo iz člena 17 PDEU, da ohranijo odprt, pregleden in reden dialog s cerkvami ter verskimi, filozofskimi in neverskimi organizacijami, da se zagotovi, da bo vprašanje preganjanja kristjanov in drugih verskih skupnosti prednostno vprašanje, o katerem se bo sistematično razpravljalo;

17.

poziva vodstva vseh verskih skupnosti v Evropi, naj na podlagi enakega spoštovanja vseh veroizpovedi obsodijo napade na krščanske skupnosti in druge verske skupine;

18.

ponovno izraža podporo vsem pobudam, katerih cilj je spodbujanje dialoga in vzajemnega spoštovanja med verskimi in drugimi skupnostmi; poziva vse verske oblasti, naj spodbujajo strpnost ter ukrepajo proti sovraštvu ter nasilni in ekstremistični radikalizaciji;

19.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednii Evropske komisije, parlamentom in vladam držav članic, parlamentu in vladi Egipta, parlamentu in vladi Irana, parlamentu in vladi Iraka, parlamentu in vladi Nigerije, parlamentu in vladi Pakistana, parlamentu in vladi Filipinov, parlamentu in vladi Vietnama in Organizaciji islamske konference.