13.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 277/156

—

pozdravlja program Ustvarjalna Evropa, novi okvirni program za področje kulture in ustvarjalnosti, ki je predviden v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (1) in združuje programe Kultura, MEDIA in MEDIA Mundus, hkrati pa uvaja nov instrument, ki izboljšuje dostop do virov;

—

močno poudarja, da ima kultura lastno vrednost, ki je ločena od gospodarskih vidikov kulturnih dobrin in kulturnih storitev, in da je treba pri pripravi tega programa upoštevati to dvojno naravo, tako da ne bi bil usmerjen izključno v ekonomsko vrednost kulture;

—

pozdravlja predlog Evropske komisije o znatnem povečanju dodeljene pomoči kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju za obdobje, ki ga zajema večletni finančni okvir 2014–2020, tako da bo ta znašala skupaj 1,801 milijarde EUR, kar pomeni znatno (37-odstotno) povečanje finančnih sredstev glede na sedanje odhodke;

—

opozarja, da je svobodna in neodvisna kultura temeljnega pomena za razvoj družbe ter jamstvo za svobodo izražanja mnenja in raznolikost. Poleg tega odpira možnosti za sodelovanje ter spodbuja kritične in neodvisne razprave, ki so pogoj za vitalno demokracijo.

Poročevalec

Gábor BIHARY (HU/PES), član splošnega sveta Budimpešte

Referenčni dokument

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa

COM(2011) 785 final

1.

pozdravlja program Ustvarjalna Evropa, novi okvirni program za področje kulture in ustvarjalnosti, ki je predviden v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (2) in združuje programe Kultura, MEDIA in MEDIA Mundus, hkrati pa uvaja nov instrument, ki izboljšuje dostop do virov;

2.

močno poudarja, da ima kultura lastno vrednost, ki je ločena od gospodarskih vidikov kulturnih dobrin in kulturnih storitev, in da je treba pri pripravi tega programa upoštevati to dvojno naravo, tako da ne bi bil usmerjen izključno v ekonomsko vrednost kulture;

3.

priznava, da z združevanjem kulture in medijev ta program lahko izboljša širjenje kulturnih del, ustvari enotni spletni trg za avdiovizualna dela in pomaga sprostiti potencial za ustvarjanje novih delovnih mest v kulturnem in ustvarjalnem sektorju;

4.

odobrava prizadevanja za poenostavitev okvirnega programa, ki želi zagotoviti lahko dostopno platformo za zaposlene v evropskem kulturnem in ustvarjalnem sektorju in jim omogočiti opravljanje dejavnosti v Evropski uniji in zunaj nje;

5.

se strinja z izsledki ocen učinka trenutnih programov, ki se odražajo zlasti v obliki štirih skupnih problemov, ki jih je za zagotovitev želenih rezultatov treba rešiti na evropski ravni s pomočjo združevanja programov in novega finančnega instrumenta, vse v okviru enotnega okvirnega programa:

6.

pozdravlja to, da bo z osredotočanjem zlasti na dejavnosti v kulturnem in ustvarjalnem sektorju zunaj nacionalnih meja in tesno navezavo na spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti program tako dopolnjeval dejavnosti v okviru drugih programov EU, kot so pomoč strukturnih skladov za naložbe v kulturni in ustvarjalni sektor, obnova kulturne dediščine, infrastruktura in storitve na področju kulture, skladi za digitalizacijo kulturne dediščine ter instrumenti za zunanje odnose in širitev;

7.

z zadovoljstvom ugotavlja tudi, da se bo program poleg tega opiral na pridobljene izkušnje v okviru uspešnih obstoječih pobud, kot so MEDIA, znak evropske dediščine in evropske prestolnice kulture;

8.

pozdravlja predlog Evropske komisije o znatnem povečanju dodeljene pomoči kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju za obdobje, ki ga zajema večletni finančni okvir 2014–2020, tako da bo ta znašala skupaj 1,801 milijarde EUR, kar pomeni znatno (37-odstotno) povečanje finančnih sredstev glede na sedanje odhodke;

9.

poudarja, da je to povečanje pomoči v skladu z duhom in prednostnimi nalogami strategije Evropa 2020 ter njenimi vodilnimi pobudami, saj naložbe v kulturni in ustvarjalni sektor neposredno prispevajo k ciljem strategije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter izboljšujejo dostop do virov za mala in srednja podjetja, ki so dejavna v kulturnem in ustvarjalnem sektorju;

10.

vendar meni, da bodo potrebne natančnejše opredelitve, zlasti glede pravnega okvira in meril za uporabo finančnega instrumenta;

11.

želi ponovno opozoriti, da večino podjetij kulturnega in ustvarjalnega sektorja sestavljajo mikro, mala in srednja podjetja ter podjetja s samozaposlenimi delavci, ki potrebujejo pobude in organizacijo na lokalni ravni. Ta lokalni pristop je s stališča regij pozitiven, saj po eni strani spodbuja lokalno gospodarstvo (ustvarjalnost krepi konkurenčnost gospodarstva), po drugi pa prispeva k zadržanju talentov in ohranjanju ustreznih delovnih mest na kraju samem. Pri tem je treba upoštevati poseben položaj kulturnih delavcev in podjetnikov v kulturnem sektorju;

12.

pozdravlja ukrepe za povečanje zmogljivosti kulturnega sektorja ter tudi ukrepe za spodbujanje nadnacionalnega kroženja kulture znotraj ali zunaj evropskih meja, saj meni, da je kulturna raznolikost eden od virov razvoja;

13.

se strinja, da lahko kultura v času gospodarske in finančne krize ustvarjalno prispeva k uresničevanju ciljev socialne politike, in sicer s podpiranjem inovacij, ki so eden od nosilcev za doseganje rezultatov na socialnem področju (3);

14.

meni, da kultura in umetnost ter mediji in avdiovizualni sektor lahko privedejo do sprememb vedenjskih vzorcev z ustvarjanjem novih socialnih povezav in spodbujanjem ustvarjalnosti posameznikov. Hkrati lahko kultura in umetnost tudi zaščitita vrednote demokratične družbe;

15.

opozarja, da je svobodna in neodvisna kultura temeljnega pomena za razvoj družbe ter jamstvo za svobodo izražanja mnenja in raznolikost. Poleg tega odpira možnosti za sodelovanje ter spodbuja kritične in neodvisne razprave, ki so pogoj za vitalno demokracijo;

16.

poudarja, da imajo v vsej Evropski uniji lokalne in regionalne oblasti veliko odgovornost pri izvajanju kulturnih politik, saj lokalne in regionalne oblasti prevzemajo ključno nalogo za spodbujanje kulture in krepitev njenega vpliva, zlasti ko gre za ohranjanje kulturne dediščine in spodbujanje inovacij na področju umetnosti (4). Poleg tega so še posebej odgovorne za to, da otrokom in mladim omogočajo dostop do kulturnih dejavnosti in aktivno sodelovanje v kulturnem življenju;

17.

spominja, da je že v preteklosti poudaril vlogo, ki jo imajo lokalne in regionalne oblasti zaradi povezanosti z državljani, saj imajo strateško najboljši položaj, da se odzovejo na posebne potrebe in zahteve različnih kulturnih skupin v EU ter učinkovito mobilizirajo lokalne in regionalne skupnosti za spodbujanje boljšega medkulturnega dialoga (5);

18.

ugotavlja, da so bile lokalne in regionalne oblasti uspešne pri vključitvi kulturnega in umetniškega sektorja v svoje razvojne strategije, kar je prispevalo h krepitvi lokalnih gospodarstev; še posebej je na ravni lokalnih in regionalnih oblasti mogoče oblikovati mreže in podatkovne baze mladih umetnikov, spodbujati usposabljanje mladih na področju umetnosti in kulture, spodbujati profesionalizacijo mladih umetnikov, uvesti multimedijske in večkulturne eksperimente, ponuditi uporabo javnih prostorov za produkcije mladih umetnikov, pospešiti umetniško in kulturno bogatenje mlade publike, podpirati združevanje mladih na umetniškem in kulturnem področju ter spodbujati inovativnost na področju lokalnih tradicij in poklicev (6);

19.

izpostavlja, da avdiovizualni sektor ni izredno pomemben samo za razvoj, konkurenčnost in zaposlovanje, temveč je bistven tudi za ohranjanje in spodbujanje lokalne in regionalne kulturne identitete in raznolikosti. Zaradi te posebnosti je tudi ključni dejavnik pri razvoju evropskih socialnih vrednot in delovanju demokratičnih družb, saj imajo lahko avdiovizualna dela pomembno vlogo pri oblikovanju evropske identitete (7);

20.

poudarja, da prehod na digitalno tehnologijo ponuja nove priložnosti za povezovanje različnih evropskih regij z izmenjavo avdiovizualnih del in raziskovanjem novih možnosti za ustvarjanje povezav in izmenjavo vsebin. Ta prehod utegne ustvariti priložnost za to, da se pritegnejo novi gledalci, izkoristijo alternativne vsebine, zagotovijo nove storitve in bolj izpostavijo vsebine iz različnih regij (8);

21.

ponovno poziva Svet in Evropski parlament, naj močneje poudarita ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri spodbujanju in razširjanju kulture v njihovih skupnostih, ter spodbudita večjo udeležbo lokalnih in regionalnih oblasti v programu (9);

22.

v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti dobro ravnovesje med namenjanjem sredstev za velike, globalne projekte ter financiranjem ukrepov in dejavnosti na lokalni in regionalni ravni;

23.

vztrajno poziva Svet in Evropski parlament, naj se pri izvajanju uredbe izogneta pretiranemu osredotočanju na finančni sektor in naj si raje prizadevata za večjo možnost vpliva kulturnih akterjev v postopku odločanja;

24.

priznava, da ukrepi v sedanjem predlogu niso v nasprotju z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti, vendar poudarja, da se je treba sistematično posvetovati z lokalnimi in regionalnimi oblastmi v zvezi z zasnovo, izvajanjem in upravljanjem ukrepov za financiranje kulturnega in ustvarjalnega sektorja v Evropi;

25.

želi prispevati k temu, da bi imel program Ustvarjalna Evropa čim močnejši vpliv v regijah Unije in v ta namen predlaga svoje sodelovanje; želi sodelovati tudi v postopku spremljanja programa;

26.

kot bistvena elementa ocenjuje razdelitev okvira na tri sklope (medsektorski sklop, sklop Kultura in sklop MEDIA) ter razdelitev okvirnega proračuna po posameznih sklopih, vendar opozarja, da je treba pri izvajanju programa nujno zagotoviti prožnost, ki je potrebna za morebitno prerazporeditev med sklopi glede na zahteve in izkušnje;

27.

ugotavlja, da si je treba prizadevati za to, da se v tej novi strukturi ne bi v ozadje potiskalo sektorjev umetnosti in kulturne dediščine.

28.

pozdravlja strateški in vključujoč pristop, ki ga je predlagala Komisija, da se podpre razvoj kulturnega in ustvarjalnega sektorja;

29.

poudarja, da morajo biti integrirane razvojne strategije, če naj bodo uspešne, opredeljene na ustreznih teritorialnih ravneh, in sicer na podlagi partnerstva med organi, pristojnimi za različne javne politike (kot so gospodarski razvoj, zaposlovanje, izobraževanje in kultura), in predstavniki civilne družbe, tj. združenji podjetij, delavcev in državljanov;

30.

ugotavlja, da bi bilo treba analizirati področja in teme, ki predstavljajo prednost za regije in lokalne oblasti ter jih je zato treba spodbujati, saj ima vsaka regija možnosti, ki jih je treba preučiti: velika mesta in bogate regije imajo veliko več možnosti in orodij, da se razvijejo v ustvarjalna in privlačna središča na več ravneh, medtem ko morajo biti manjše in slabše razvite regije, zlasti regije na obrobju Unije ali redko poseljene regije, zmožne uveljaviti svoj kulturni pomen v preostalem delu sveta;

31.

je v preteklosti že vztrajal, da so o globalnem stanju evropskega sektorja kulture (10) resnično potrebne bolj zanesljive informacije; zato pozdravlja ukrepe za podporo zbiranja podatkov, študij, strokovnega znanja za predhodne ocene, instrumentov za zaposlovanje, ocen, analiz politik in statističnih raziskav v povezavi z zadevnimi trgi. Vendar pa je treba ohraniti zbiranje in analizo podatkov, ki jih je treba deliti z nacionalnimi in evropskimi statističnimi organi, da se prepreči podvajanje virov, stroškov in obdelave podatkov;

32.

poudarja, da interdisciplinarno okolje zagotavlja najboljše pogoje delovanja kulturnega in ustvarjalnega sektorja, ter zato priporoča, da se spodbuja povezovanje umetnosti, filozofije, znanosti, raziskav in inovacij ter podjetništva;

33.

meni, da je bistvenega pomena, da se oblikujejo resnična ustvarjalna partnerstva med kulturnim in ustvarjalnim sektorjem ter drugimi področji, kot so izobraževanje, industrija, raziskave in javna uprava, ter vztraja pri tem, da se uvedejo učinkoviti mehanizmi, ki bi omogočili prenos ustvarjalnega znanja, npr. oblikovanja, v druge sektorje.

34.

pozdravlja ukrepe za povečanje zmogljivosti kulturnega sektorja in spodbujanje čezmejnega kroženja kulture znotraj in zunaj Evrope;

35.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je v sklopu Kultura programa večja pozornost namenjena krepitvi zmogljivosti in nadnacionalnemu kroženju, vključno z mednarodnimi gostovanji, ustvarjanju novih evropskih platform, ki imajo ogromen strukturni vpliv, ter sprejetju podpornih in strateških ukrepov za podporo literarnega prevajanja za založbe ter tudi promocijskih podpornih ukrepov;

36.

poudarja, da lahko kultura v gospodarstvu po krizi vlogo ustvarjalno prispeva k uresničevanju ciljev socialne politike, in sicer s podpiranjem inovacij, ki so eden od nosilcev rezultatov na socialnem področju;

37.

pozdravlja podporo, ki je predvidena za nadnacionalno kroženje kulture, in poudarja zlasti, kako pomembno je podpreti sorodne sektorje, ki kulturi pomagajo doseči ciljno javnost, ne glede na včasih neugodne geografske razmere posameznih regij in probleme zaradi številnosti jezikov;

38.

poudarja, da morajo naložbe v kulturo hkrati spodbujati umetniško produkcijo posameznikov in skupinsko umetniško produkcijo ter ključna področja za kulturni in umetniški sektor, pa tudi nove poslovne modele, ustvarjalnost in inovacije, digitalizacijo, sisteme certificiranja in razvoj človeškega kapitala ter ustvarjalna partnerstva z drugimi sektorji;

39.

vztraja, da je pomembno razviti skupne pobude za podporo javnim in zasebnim umetniškim eksperimentom, ki se lahko izkažejo kot vzajemno ugodne za krepitev kulture in dobičkonosnosti podjetij;

40.

ugotavlja, da bi si lokalne in regionalne oblasti lahko prizadevale za večjo učinkovitost, ko gre za obveščanje lokalnih podjetij o načinu in sredstvih za spodbujanje lokalnih in regionalnih dejavnosti;

41.

ugotavlja, da ima zasebni sektor pogosto pomembno vlogo pri spodbujanju kulture v okviru družbene odgovornosti gospodarskih družb, tj. prek donacij ali drugih oblik podpore, da pa lahko po drugi strani lokalne in regionalne oblasti prispevajo k ustvarjanju okolja, ki je naklonjeno čim boljši uporabi te pomoči;

42.

priznava pomen dolgoročnega ali srednjeročnega usklajenega pristopa pri načrtovanju ukrepov na področju kulture in v zvezi s tem navaja prepričljiv primer evropske prestolnice kulture (EPK), v okviru katere razvojna strategija dolgoročno spodbuja bolj trajnostne pristope kulturnega razvoja, krepi z EPK (11) povezan vpliv in učinke, ter opozarja na bogastvo kultur v Evropi, njihovo raznolikost in njihove skupne točke.

43.

ugotavlja, da imajo lahko lokalne in regionalne oblasti osrednjo vlogo pri promociji lokalne in regionalne avdiovizualne produkcije, če znatno podprejo avdiovizualni sektor in aktivno prispevajo k spodbujanju kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga (12);

44.

meni, da je oblikovanje programa razširjenega mednarodnega sodelovanja pomembno za avdiovizualni sektor, saj je cilj sodelovanja okrepiti tako kulturne kot tudi trgovinske odnose med filmsko industrijo v Evropi in tretjih državah;

45.

se strinja, da se bo treba spoprijeti z izzivi v povezavi s spremembami v svetovni avdiovizualni industriji, zlasti zaradi tehnološkega razvoja in strukturnih pomanjkljivosti, ki vplivajo na širjenje evropskih avdiovizualnih del na trge tretjih držav in evropskemu avdiovizualnemu sektorju onemogočajo, da bi izkoristil priložnosti na mednarodnem trgu, ter tako ogrožajo njegovo konkurenčnost;

46.

opozarja na to, da je za popolni družbeni izkoristek programa razvijanje medijske pismenosti skupaj s prilagoditvijo metod medijske vzgoje v šolah in preko tega še posebej pomembno; pri tem bo šlo tudi za spodbuditev poučevanja novih komunikacijskih tehnologij, ki so temeljnega pomena za socialno in poklicno vključevanje (13);

47.

ponovno opozarja na vlogo kinematografije pri izgradnji evropske identitete in vključevanju regij (14);

48.

poudarja, da lahko zahvaljujoč programu zdrava kulturna industrija razvije ustvarjalna partnerstva med kulturnim in drugimi sektorji (IKT, raziskave, turizem, socialni partnerji itd.) za krepitev socialnega in ekonomskega vpliva naložb v kulturo in ustvarjalnost (15), zlasti glede spodbujanja rasti in ustvarjanja delovnih mest ter razvoja in privlačnosti regij in mest;

49.

poudarja, da je potrebnih več ukrepov, s katerimi bo mogoče v celoti izkoristiti potencial evropskih ustvarjalnih vsebin (16). Namen teh ukrepov je okrepitev oblikovanja, razpoložljivosti in kroženja evropskih inovativnih in kakovostnih del, spodbujanje evropske kulturne raznolikosti in povečanje evropske konkurenčnosti na področju medijev;

50.

ponovno poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti odločilno vlogo pri upravljanju svoje kulturne in jezikovne dediščine s spodbujanjem novih podjetniških modelov v lokalnih podjetjih ustvarjalnih vsebin in lokalnih medijih ter s spodbujanjem ustvarjalnih del, ki jih (so)financirajo medijske organizacije (17);

51.

opozarja, da čeprav Ustvarjalna Evropa ni socialni program, politike glede novih storitev in digitalnih medijev ter tudi ustvarjalnih vsebin ne smejo biti oblikovane samo na podlagi gospodarskih meril, temveč morajo upoštevati tudi kulturna in družbena merila (18). Zato morajo ustvarjalne vsebine podpirati socialno kohezijo in vključevanje, zlasti za nekatere skupine, ki jim grozi izključitev ali so drugače socialno zapostavljene.

52.

izpostavlja, da bo treba zagotoviti zlasti sinergije na ravni izvajanja med programom ter nacionalnimi in regionalnimi strategijami za pametno specializacijo;

53.

priznava, da je treba pri oceni rezultatov izvedbe upoštevati, da so rezultati odvisni od dopolnilnega učinka drugih dejavnosti, ki potekajo na evropski in nacionalni ravni ter vplivajo na kulturni in ustvarjalni sektor, ter da posledično vsi različni kazalniki niso nujno povezani z učinkom programa Ustvarjalna Evropa;

54.

se strinja z opredelitvijo merljivih kazalnikov v povezavi s splošnimi in posebnimi cilji v zvezi z kulturnimi in ustvarjalnimi deli, tj. zaposlovanje, dostopnost, partnerstva, možnosti za učenje, nadnacionalno kroženje, mobilnost akterjev, gledanost filmov in delež evropskih avdiovizualnih del, hkrati pa se sprašuje o regionalni razsežnosti teh kazalnikov. Vendar pa obžaluje, da se kazalniki programa preveč osredotočajo na gospodarsko rast, dobiček in konkurenčnost, kar res ni ustrezno orodje za oceno ali pa za spremljanje dejavnosti nekomercialnega sektorja kulture;

55.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je treba glede uresničitve cilja krepitve finančne zmogljivosti evropskega kulturnega in ustvarjalnega sektorja poleg obsega dodeljenih posojil upoštevati tudi število in geografsko porazdelitev finančnih institucij, ki omogočajo dostop do finančnih sredstev;

56.

Svet in Evropski parlament poziva, naj zagotovita, da - poleg rednega spremljanja - Komisija Odbor regij zaprosi za mnenje o ocenjevalnem poročilu, ki ga mora Komisija oblikovati najpozneje do konca leta 2017, da se oceni učinkovitost programa z vidika uresničevanja ciljev, njegove uspešnosti in evropske dodane vrednosti.