22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 350/1

1.

ugotavlja, da je leto 2010 pomembno za institucionalno konjunkturo zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe ter novega mandata Evropske komisije in Odbora regij. Nova pogodba Evropski uniji zagotavlja ustrezen politični in institucionalni okvir, vendar so sedanji izzivi na evropski in svetovni ravni pokazali, da je treba politično voljo, vizije in razprave čim hitreje spremeniti v rezultate, ki bodo vidni državljanom;

2.

meni, da sedanji izzivi zahtevajo dolgoročnejšo politično vizijo, okrepljeno sodelovanje med evropskimi institucijami, večjo odgovornost evropskih politik na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter priznanje načela upravljanja na več ravneh;

3.

poudarja, da je namen utrjevanja vloge Odbora v zakonodajnem postopku EU – vključno z novimi pooblastili, ki jih je dobil z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, zlasti v zvezi s subsidiarnostjo – prispevati k boljšemu upravljanju in uspešnosti zakonodajnih dejavnosti EU;

4.

ponovno poudarja svojo zavezo k tesnemu sodelovanju z Evropsko komisijo z namenom zagotoviti upoštevanje lokalne in regionalne razsežnosti med pripravo zakonodaje EU, zlasti s povečanjem občutljivosti glede lokalne in regionalne ravni v presojah vplivov;

5.

pozdravlja večletno perspektivo, dodano programu dela Evropske komisije za leto 2010, ki povečuje predvidljivost, spodbuja sodelovanje in medinstitucionalno načrtovanje ter omogoča učinkovito določanje strateških ciljev;

6.

izraža zaskrbljenost zaskrbljenost zaradi naraščanja števila ekstremističnih strank in meni, da je eden od ključnih načinov za reševanje te problematike zagotovitev sredstev lokalnim in regionalnim oblastem za boj proti revščini, neenakosti, diskriminaciji, medkulturnim konfliktom, pomanjkanju ustreznih stanovanj in finančnih virov za skupnosti, socialna podjetja ter mala in srednje velika podjetja, da se ustvari generacija trajnostne blaginje;

7.

se strinja s stališčem Evropske komisije glede nujnosti reševanja socialnih, gospodarskih in okoljskih izzivov, s katerimi se sooča EU. Potrjuje svojo namero prispevati k uspešnemu izvajanju prednostnih osi Komisije za ukrepanje: izhod EU iz trenutne gospodarske, finančne in socialne krize ter premik k trajnostni socialni in okoljski obnovi, ki državljane postavlja na prvo mesto in potrjuje EU kot globalnega akterja. Odbor ponovno poudarja svojo pripravljenost prispevati k optimizaciji uporabe obstoječih političnih instrumentov EU, med drugim s poenostavitvijo in zmanjšanjem upravnih bremen, kar predstavlja ključni del strateških prednostnih nalog Evropske komisije.

8.

poudarja, da kljub nekaterim znakom hitrega okrevanja v evropskem gospodarstvu še vedno vlada majhno povpraševanje, državljani pa se soočajo z visoko negotovostjo glede zaposlitve. Mesta in regije so neenakomerno prizadete, s tem pa se povečujejo teritorialne razlike, kar postavlja pod vprašaj celotno idejo socialne, ekonomske in teritorialne kohezije v Evropski uniji. Zato so potrebni strogi ukrepi za okrepitev vloge kohezijske politike;

9.

meni, da evropskega načrta za oživitev gospodarstva, ki je pomagal ublažiti posledice krize, še vedno ne bi smeli zaključiti. Treba je pripraviti izhodno strategijo, pri tem pa uskladiti potrebo po vzdržnosti javnega proračuna s preprečevanjem zmanjševanja davkov, dokler zasebno povpraševanje ne bo tako močno, da bo lahko ohranjalo gospodarsko dejavnost. Izhodno strategijo je treba osredotočiti na novo kakovost rasti in, kadar je to primerno, upoštevati razmislek o konceptu „več kot samo BDP“;

10.

je prepričan, da je potrebna večja kohezija, ne le zaradi solidarnosti, temveč tudi zato, ker je v interesu vseh Evropejcev. Gospodarska soodvisnost med državami članicami EU je močna in še narašča, zaradi česar imajo tako močna kot šibka gospodarstva v EU težave zaradi nezadostnega povpraševanja na njenem notranjem trgu;

11.

zato meni, da je izboljšano usklajevanje gospodarskih politik na ravni EU, h kateremu je pozval spomladanski Evropski svet leta 2010, ključni pogoj ne samo za reševanje krize, krepitev regulacije finančnih trgov, preprečevanje špekulacij in zagotavljanje vzdržnosti javnega proračuna, temveč tudi za izvajanje strukturnih reform, potrebnih za začetek trajnostne rasti;

12.

poudarja, da bi morale strategije za boj proti krizi temeljiti na usklajenem in integriranem oblikovanju politik, pri čemer bi bile vključene vse ravni uprave – ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

13.

pozdravlja zavezanost Evropske komisije k sklenitvi sporazuma o strateških pobudah za učinkovit nadzor in regulacijo finančnih trgov;

14.

je prepričan, da je na splošno treba določiti globalen in trden pravni okvir za ponovno vzpostavitev primarnosti prava pred zlorabam nekaterih akterjev na finančnem trgu.

15.

pozdravlja dejstvo, da načrt Evropske komisije Evropa 2020 izpolnjuje nekatere ključne zahteve mest ter lokalnih in regionalnih oblasti v EU, ko navaja, (a) da morajo biti mesta ter lokalne in regionalne oblasti trajni partnerji pri oblikovanju in izvajanju nove strategije, (b) da je treba Odbor regij tesneje vključevati, (c) da morajo biti gospodarski, socialni in okoljski steber na isti ravni, (d) da bi morala biti strategija dovolj prožna za prilagoditev različnim izhodiščem ter (e) da je treba koristi gospodarske rasti razširiti v vse dele Unije, kar bo okrepilo teritorialno kohezijo;

16.

obžaluje, da predlog Komisije ne obravnava nekaterih drugih ključnih vprašanj, ki jih je zastavil Odbor regij, in sicer (a) kako obvezati vlade držav članic, da bodo zagotovile izpolnitev obljub nove strategije, (b) kakšno vlogo morajo imeti lokalne in regionalne oblasti pri oblikovanju in izvajanju predlaganih vodilnih pobud, (c) katere kazalnike za oceno napredka je treba dodati BDP in kako naj se ti vključijo v upravljanje nove strategije;

17.

podpira namero, da se strategija Evropa 2020 osredotoči na manjše število prednostnih nalog, in se strinja, da je treba poročanje o novi strategiji povezati s poročanjem o paktu za stabilnost in rast, vendar morata biti sama instrumenta jasno ločena in zagotovljena neodvisnost ECB;

18.

je odločen, da bo ta vprašanja postavil med razpravo v okviru priprav končnega sklepa o novi strategiji EU, ter pričakuje, da bo Evropski svet na junijskem zasedanju ustrezno upošteval predloge Odbora regij, ki zastopa regije in mesta EU.

19.

pozdravlja namen Komisije, da strategijo Evropa 2020 spremeni v konkretne vodilne pobude. Poudarja, da so potrebna skupna prizadevanja EU, držav članic ter regionalnih in lokalnih političnih akterjev. V ta namen bi morala EU v prihodnje spodbujati lokalne in regionalne oblasti, da si tudi one prizadevajo za doseganje teh ciljev z ambicioznejšimi dolgoročnimi naložbami v izobraževanje, usposabljanje, raziskave in inovacije; meni, da bi moral biti razvoj visoko kakovostnih javnih storitev, ki bi temeljil na kakovostni infrastrukturi, javnem prometnem omrežju in naložbah v energetsko učinkovitejše tehnologije, posebna vodilna pobuda.

20.

z zanimanjem pričakuje novo „evropsko digitalno agendo“ in priznava, da bo imela veliko posledic na področju gospodarstva „z nizkimi emisijami ogljika“ ter za javne storitve in večjo kakovost življenja. Poudarja, da digitalna agenda ponuja veliko možnosti za socialno vključevanje ter povezljivost podeželskih in oddaljenih območij.

21.

poudarja, da sta ustvarjalnost in inovativnost ključna spodbujevalca rasti, naložb in novih delovnih mest, zato je prepričan, da so dolgoročne naložbe v izobraževanje, usposabljanje, prekvalifikacijo in raziskave ključnega pomena tako za ohranjanje gospodarskega razvoja kakor tudi za boj proti brezposelnosti;

22.

podpira pripravo strategije za izboljšanje usklajevanja in sodelovanja med področjem raziskav in inovacij ter področjem informacijske in komunikacijske tehnologije;

23.

ponovno potrjujesvoje trdno prepričanje v potencialne sinergije med okvirnim raziskovalnim programom EU, strukturnimi skladi in drugimi javnimi sistemi financiranja za spodbujanje naložb v raziskave in razvoj ter ustvarjanje na znanju temelječih delovnih mest na lokalni in regionalni ravni. Meni, da je treba prednostno podpreti povezovanje različnih virov financiranja (javnih in zasebnih) z namenom spodbujati inovacije in tehnološko vodstvo;

24.

poudarja potrebo po ukrepih, usklajenih med vsemi ravnmi uprave, ki bodo malim in srednje velikim podjetjem pomagali, da tesneje povežejo temeljne raziskave z uporabnimi, in pozdravlja ukrepe za pripravo pobud na področju ustvarjalnosti in inovativnosti ter njihovo podporo, zlasti pa ukrepe za sodelovanje med univerzami in podjetji.

25.

je trdno prepričan, da je vlaganje v mladino – zlasti v okviru izobraževanja, usposabljanja, prostovoljnih dejavnosti in izmenjav – življenjskega pomena za uresničevanje ciljev Evropske unije glede zaposljivosti, socialnega vključevanja ter oblikovanja evropske identitete in aktivnega evropskega državljanstva;

26.

v celoti podpira krovni cilj v načrtu Evropa 2020, katerega namen je zmanjšanje stopnje osipa iz šol s sedanjih 15 % na 10 %.

27.

poziva, da se posebna pozornost nameni boju proti brezposelnosti, in sicer tako, da se regionalnim in lokalnim oblastem pomaga pri učinkoviti uporabi sredstev iz Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in vseh drugih razpoložljivih virov, namenjenih spodbujanju ustvarjanja novih delovnih mest, podpori malim in srednje velikim podjetjem ter spodbujanju okolju prijaznih inovacij;

28.

poziva, da se zagotovijo enake možnosti na področju zaposlovanja in da se posebna pozornost nameni potencialnemu prispevku starejših delavcev, ki imajo koristna znanja in izkušnje, za zagotavljanje uravnoteženega delovnega okolja ter inovativnih proizvodov in sistemov;

29.

pozdravlja zavezo Komisije, da predstavi predlog za revizijo direktive o delovnem času.

30.

poudarja, da morajo biti del boja za socialno vključenost tako ukrepi, namenjeni posebej ranljivim skupinam ali območjem, kakor tudi podpora gospodarstvu na splošno, pri tem pa je treba večjo pozornost nameniti zaposljivosti, prožni varnosti in dinamičnemu gospodarstvu;

31.

poudarja pomen povečanja prizadevanj za zmanjšanje števila Evropejcev, ki živijo pod nacionalno mejo revščine za 25 %, kot je navedeno v enem od krovnih ciljev Evrope 2020. Prepričan je, da se ni mogoče boriti proti revščini in socialni izključenosti brez sodelovanja nevladnih organizacij, socialnih partnerjev, lokalnih in regionalnih oblasti ter vseh tistih, ki delajo z revnimi. Zato zelo pozdravlja priložnosti za sodelovanje od spodaj navzgor, ki jih ponuja Evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti 2010, katerega namen je obnoviti zavezanost k solidarnosti, socialni pravičnosti in večji vključenosti.

32.

bo posebno pozornost namenil krepitvi strategije EU za trajnostni razvoj ob upoštevanju nove strategije Evropa 2020. Prispeval bo k razpravi o izboljšanju sinergije med obema strategijama ter o načinih racionalizacije izvajanja in spremljanja procesov teh dveh strategij;

33.

se zavezuje, da bo prispeval k prihodnjemu oblikovanju 7. akcijskega programa za okolje in da bo podpiral okoljsko politiko EU, ki spodbuja gospodarnejšo rabo naravnih virov in visoko kakovost življenja državljanov EU ter upošteva lokalne in regionalne oblasti;

34.

z zanimanjem pričakuje akcijski načrt Komisije za energetsko učinkovitost, ki bo predstavljen v začetku leta 2011. Odbor je zavezan k politikam EU, katerih cilj je varčevanje z energijo ter spodbujanje novih in obnovljivih virov energije, zlasti v zvezi z novo strategijo EU 2010–2014 za energetsko tehnologijo. Meni, da je zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji ključnega pomena, zato posebno pozornost namenja medsebojnemu povezovanju energetskih omrežij;

35.

bo podrobno obravnaval lokalne in regionalne vidike sedanje zakonodaje EU o podnebnih spremembah, zlasti izvajanje svežnja ukrepov za podnebne spremembe in energijo iz leta 2008 ter pozneje sprejete dopolnilne zakonodaje za to področje. V tem okviru bo preučil tudi vprašanje trajnostne rabe biomase in napredovanje v smeri povečanja energetske gospodarnosti, zlasti v stanovanjskem sektorju;

36.

predlaga, da v tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo nadaljujeta izvajanje pobude Konvencije županov za doseganje ciljev EU za leto 2020 na lokalni in regionalni ravni. Zato si bo prizadeval, da se Konvenciji županov pridružijo tudi regionalni akterji;

37.

si prizadeva, da bodo evropski in nacionalni akterji bolj priznavali ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri zmanjševanju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, ter poziva k priznanju njihove vloge pri sedanjih pogajanjih ZN o podnebnih spremembah;

38.

bo, glede na potrebo po boljši izrabi strukturnih skladov za energetske naložbe v okviru regionalnega razvoja, še naprej iskal načine za boljše usklajevanje in večjo skladnost regionalnih programov z nacionalnimi in evropskimi smernicami;

39.

bo tudi v prihodnje proučeval sinergije med gospodarsko politiko in politiko podnebnih sprememb ter bo v tem okviru iskal načine, kako povečati vlogo EIB pri financiranju čiste tehnologije, infrastrukture in varnosti oskrbe z energijo na lokalni in regionalni ravni po vsej EU;

40.

popolnoma podpira polno izkoriščanje informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) pri prizadevanjih za povečanje energetske gospodarnosti in bo skupaj z Evropsko komisijo in drugimi zainteresiranimi stranmi tudi v prihodnje pripravljal in razširjal praktična navodila o načinih, kako lahko lokalne in regionalne oblasti v celoti izkoristijo možnosti IKT v svojih načrtih s področja podnebnih sprememb;

41.

poudarja, da je treba za evropsko pomorsko politiko izbrati celostni in medsektorski pristop, ki temelji na pomorskem prostorskem načrtovanju. Poudarja pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri tej politiki, tako v vlogi organov financiranje kot tudi vlogi organov, ki so v najboljšem položaju za organizacijo skladnega soobstoja in uporabe morja. Zato opozarja na potrebo po poenostavljenem finančnem sistemu za celostno pomorsko politiko, ki bi združevala vsa pomorska vprašanja v okviru evropskega obalnega in otoškega sklada;

42.

se zaveda potrebe po boljšem usklajevanju med sektorskimi politikami, ki so pomembne za uporabo morskih območij. Zato poziva k ustanovitvi evropske pomorske platforme, ki bi združevala lokalne in regionalne oblasti ter zadevne akterje, da se zagotovi instrument, ki bo lahko pripomogel k razdelitvi odgovornosti in razširjanju dobre prakse;

43.

bo spremljal sedanjo reformo skupne ribiške politike (SRP) in bo ponudil svoj prispevek, ko bo Komisija predstavila svoje predloge reform v letu 2010. Poudarja, da je treba zagotoviti, da se prihodnja SRP osredotoči na trajnostne staleže rib ob hkratnem upoštevanju potreb obalnih regij EU in malih ribičev;

44.

se zavezuje, da bo aktivno prispeval k razmisleku o prihodnosti skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2013. Nasprotoval bo vsakršnemu poskusu odprave ali ponovne nacionalizacije SKP. Močno priporoča krepitev sinergij med politiko razvoja podeželja in drugimi politikami EU, zlasti kohezijsko politiko, saj je raznolikost pri razvoju podeželskih območij vzrok za zaskrbljenost z vidika kohezije v EU-27;

45.

meni, da bi morala nova SKP za obdobje po letu 2013 omogočiti podeželskim območjem, da se lahko kosajo z izzivi, s katerimi se trenutno soočajo, tj. z regionalnimi razlikami v dohodkih ter gospodarsko in družbeno uspešnostjo, nizko stopnjo zaposlenosti, težavami z dostopnostjo, tehnološkim „izgnanstvom“, demografskimi spremembami in upadanjem števila prebivalcev, postopnim zmanjševanjem podeželskega prostora itd;

46.

obžaluje, da Komisija ne daje dovolj poudarka na spremljevalne ukrepe za sedanjo krizo v kmetijskem sektorju;

47.

meni, da je treba podnebne spremembe vključiti v kmetijstvo, da se zmanjša poraba energije in proizvodnje toplogrednih plinov, med drugim z zagotavljanjem ustreznih spodbud za kmete. Podpirati je treba celostne strategije preskrbe s hrano ter spodbujati regije k razvoju in podpori lokalne proizvodnje hrane in sorodnih izdelkov, kjer takšni načrti prispevajo k zmanjševanju ogljičnega odtisa;

48.

meni, da so lahko čezmerne koncentracije tržne moči v maloprodaji ali proizvodnji živil škodljive tako za kmete kot za potrošnike. EU mora obravnavati vse dokaze o zlorabi tržne moči v prehranski verigi, da se vsem udeležencem zagotovi poštena obravnava;

49.

meni, da je proizvodnja kakovostnih kmetijskih proizvodov še posebej pomembna za trajnostni razvoj podeželja in se zavzema za ohranitev obeh instrumentov (zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe). Poziva Evropsko komisijo, da si prizadeva za instrumente, ki so potrebni za upravljanje proizvodnje, povezane z zaščitenimi označbami porekla in zaščitenimi geografskimi označbami.

50.

pozdravlja pobudo Evropske komisije za nov zagon omrežja TEN-T v Evropi in z zanimanjem pričakuje predlog revidiranih smernic Komisije za TEN-T, ki bodo sledile zeleni knjigi iz leta 2009. Vztraja, da je treba lokalne in regionalne skrbi ne le upoštevati, temveč tudi uskladiti lokalne, regionalne in nacionalne instrumente prostorskega načrtovanja v evropskem okviru, da se zagotovi prispevek vseevropskega omrežja k izboljšanju dostopnosti vseh evropskih regij ob hkratnem povečevanju gospodarnosti in trajnosti celotnega evropskega prometnega sistema;

51.

ponovno izraža podporo političnim ciljem Komisije glede celostnejšega in varnejšega ter tehnološko naprednega in trajnostnega evropskega prometnega sistema. Z zelo velikim zanimanjem pričakuje belo knjiga o prometu, napovedano za leto 2010, ki bo določila naloge evropske prometne politike za obdobje 2010–2020;

52.

zahteva, da se ustrezno dopolni akcijski načrt o mobilnosti v mestih, pri čemer je treba upoštevati načelo subsidiarnosti.

53.

obžaluje, da se pomen kohezijske politike ne odraža dovolj v prednostnih nalogah političnih smernic za naslednjo Komisijo, kljub finančni in politični teži tega področja, ki zagotavlja temeljni prispevek k razvoju gospodarstva EU in krepitvi njenega socialnega modela. Poziva, da se v okviru procesa revizije proračuna EU zagotovi močna in ambiciozna zavezanost kohezijski politiki, pri čemer naj se prepreči kakršna koli oblika ponovne nacionalizacije, da se lahko ta glavna politika usmeri na osrednji cilj, tj. zmanjšanje gospodarskih in socialnih razlik med najmanj razvitimi regijami EU in ostalimi v EU ter usklajen razvoj vseh teritorijev EU, ki bo vsem državljanom EU – kjer koli živijo – omogočala enake možnosti za izrabo priložnosti, ki jih ponuja evropsko povezovanje;

54.

poudarja potrebo po priznanju kohezijske politike kot posebne razvojne politike in ne skupka sektorskih politik. Čeprav ni nobenega dvoma, da bi kohezijska politika morala in bo prispevala k ciljem strategije Evropa 2020, je to politika, katere namen je prispevati k izkoriščanju zelo različnih možnosti razvoja vseh regij, zaradi česar mora biti dovolj prožna za prilagoditev velikemu številu izzivov in okoliščinam na različnih teritorijih; meni, da je treba opraviti analizo namembnosti strukturnih skladov v obdobju 2007–2013, preden se ta nova strategija začne izvajati. V zvezi s tem meni, da je kohezijska politika utemeljena v Pogodbi in ne sme biti obravnavana kot običajen finančni instrument evropske strategije;

55.

poudarja potrebo po izvajanju načela teritorialne kohezije, ki (z Lizbonsko pogodbo) postaja eden od političnih ciljev Evropske unije in nova dimenzija regionalne politike. Opozarja, da vse sektorske politike morajo prispevati k temu cilju, in poziva Komisijo, da ga sistematično vključuje v analizo teritorialnega vpliva pri pripravi zakonodajnih predlogov. Glede na to ponovno poziva Komisijo, da pripravi belo knjigo o teritorialni koheziji;

56.

poudarja, da je teritorialno sodelovanje bistvena sestavina uresničevanja teritorialne kohezije. Zato ponovno opozarja, da ima novi pravni instrument, tj. evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS), velik potencial za izboljšanje kakovosti življenja državljanov ter za povečanje konkurenčnosti lokalnih in regionalnih oblasti kakor tudi kohezije na obmejnih območjih. OR bo leta 2010 pripravil mnenje na lastno pobudo, ki bo ocenilo dosedanje izkušnje z EZTS in predlagalo ukrepe za njegovo izboljšanje v okviru prihodnjega pregleda Uredbe o EZTS;

57.

ker so makroregije v okviru teritorialnega sodelovanja in izvajanja evropske politike na lokalni in regionalni ravni vse pomembnejše, poziva Komisijo, da pripravi zeleno knjigo o vlogi in funkciji makroregij.

58.

meni, da je treba postopoma povečevati uporabo sredstev iz strukturnih skladov EU za zmanjševanje neenakosti na področju zdravja v Evropi. Za zagotovitev večje učinkovitosti strukturnih sredstev pri zmanjševanju neenakosti na področju zdravja bi OR podprl „kazalnike zdravega življenja“ ali pristope, ki upoštevajo pomen zdravega življenja;

59.

poziva Evropsko komisijo, da prouči predlog o farmacevtskih izdelkih, da bi zagotovili visoko raven varovanja zdravja ljudi. Prikaz terapevtske koristi novega zdravila v odnosu do obstoječih bi moral biti v ospredju te politike. Opozarja tudi na potrebo po krepitvi sodelovanja z lokalnimi in regionalnimi mrežami farmakovigilance;

60.

poziva Evropsko komisijo, da prispeva k okrepitvi varstva potrošnikov s spodbujanjem skupinskih tožb in svoje pobude za okrepitev učinkovitega izvajanja pravil o varstvu potrošnikov; skupinske tožbe po zgledu ZDA in popolno uskladitev varstva potrošnikov pa zavrača, ker gresta predaleč.

61.

ponovno poudarja ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri zagotavljanju storitev splošnega pomena. V zvezi s tem opozarja na obljubo predsednika Komisije, da bo predloženo sporočilo o kakovostnem okviru za storitve splošnega pomena.

62.

potrjuje svoja prizadevanja za večje sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti pri nadaljnjem razvoju območja svobode, varnosti in pravice, zlasti v zvezi z izvajanjem stockholmskega programa, kadar so te pristojne za njegovo izvajanje;

63.

podpira prizadevanja za usklajen pristop do ukrepov vključevanja in izoblikovanja skupnega evropskega azilnega območja. Pozdravlja zavezanost Komisije h krepitvi prizadevanj Evropske unije v boju proti nezakonitemu priseljevanju in predlaga, da se posebno pozornost nameni upravljanju meja, ki je še posebej pomembno za mnoge lokalne in regionalne oblasti v Evropski uniji;

64.

ponovno poudarja odločilni pomen varovanja in spodbujanja temeljnih pravic in svoboščin v prizadevanjih za boj proti terorizmu in nasilni radikalizaciji ter poudarja, da imajo pri tem lokalne in regionalne oblasti glavno vlogo;

65.

priznava, da je državljanska pobuda v skladu s členom 24 Pogodbe o delovanju Evropske unije, pomembno novo orodje za demokratično mobilizacijo v evropskem procesu, ter se zavezuje k aktivnemu spremljanju izvajanja tega instrumenta z namenom zagotoviti, da lahko lokalne in regionalne oblasti odigrajo polno vlogo pri uresničevanju svojega potenciala.

66.

poudarja, da mora EU kot prednostno nalogo določiti, da se regionalnim in lokalnim oblastem, ki jih večkrat prizadenejo naravne nesreče, zagotovi učinkovita pomoč v procesu razvoja in izvajanja lastnih preventivnih ukrepov. Ugotavlja, da imajo lokalne in regionalne oblasti pogosto vso potrebno izkustveno znanje, vendar finančna sredstva za preventivne ukrepe niso vedno na voljo. V zvezi s tem podpira zavezanost Evropske komisije konkretni dopolnitvi solidarnostne klavzule, predvidene v Lizbonski pogodbi, ki bo dosežena z določitvijo novega okvira za sposobnost hitrega odzivanja EU, vendar obžaluje, ker lahko Komisija s predstavitvijo zelene knjige po nepotrebnem zavleče sprejetje tega novega okvira. Odbor se strinja z zahtevo Evropskega parlamenta po reviziji uredbe o solidarnostnem skladu EU, da bi lahko bolj prožno in učinkovito obravnavali težave, ki jih povzročajo naravne nesreče.

67.

bo leta 2010, ki so ga Združeni narodi razglasili za mednarodno leto biotske raznovrstnosti, namenil posebno pozornost doseganju ciljev EU in mednarodnih ciljev na področju biotske raznovrstnosti do leta 2020. Še posebej poziva, da se v paket politik EU za biotsko raznovrstnost za leto 2020 vključijo odločni novi ukrepi, ki bi izboljšali povezovanje varstva biotske raznovrstnosti in ciljev prenove v politikah EU na področju prometa, razvoja podeželja, energije, kmetijstva, pomorstva in turizma. Zahteva veliko več aktivnega sodelovanja lokalnih in regionalnih oblasti pri razvoju in izvajanju politik. Zavzema se tudi za mednarodno strategijo, o kateri se bo odločalo na deseti konferenci pogodbenic (COP-10) Konvencije o biološki raznovrstnosti oktobra 2010, v kateri bo jasno navedena ključna vloga lokalnih in regionalnih oblasti v boju proti izgubi biotske raznovrstnosti.

68.

pozdravlja nedavni predlog Evropske komisije o uvedbi ukrepa Evropske unije za znak evropske dediščine ter opozarja Komisijo, da se člani Odbora regij zelo zavzemajo za pospeševanje in varovanje kulturne in jezikovne dediščine Evrope.

69.

pozdravlja vključitev športa med področja pristojnosti EU po Lizbonski pogodbi. Podpira razvoj programa za šport Evropske komisije, ki naj bi bil predstavljen leta 2012, ter poudarja pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri izkoriščanju možnosti športa kot elementa družbenega vključevanja in zdravega življenja.

70.

poudarja svojo stalno zavezo h krepitvi vloge lokalnih in regionalnih oblasti pri širitvi EU ter ponovno poudarja, da je treba prilagoditi instrument za predpristopno pomoč (IPA) potrebam lokalnih in regionalnih oblasti v državah upravičenkah;

71.

nadaljuje uspešno sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi predstavniki Zahodnega Balkana v okviru delovne skupine za Zahodni Balkan in v skupnem posvetovalnem odboru EU-Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. Napoveduje, da bo v letu 2010 ustanovljen skupni posvetovalni odbor EU-Hrvaška. Tudi v prihodnje si bo prizadeval za vzpostavitev skupnega posvetovalnega odbora EU-Turčija, da se zagotovi ustrezen okvir za pristopna pogajanja, pri tem pa zlasti poveča prepoznavnost in odgovornost;

72.

opozarja na ustanovitev Evro-sredozemske regionalne in lokalne skupščine (ARLEM) januarja 2010. Skupščina združuje 84 lokalnih in regionalnih predstavnikov iz EU ter njenih 16 sredozemskih partnerjev. Njen cilj je evro-sredozemskemu sodelovanju dodati teritorialno razsežnost, zlasti z izmenjavo najboljših praks in izvajanjem novih projektov sodelovanja. Poziva Unijo za Sredozemlje, da povabi ARLEM kot stalno opazovalko;

73.

ponovno izraža svojo močno podporo razvoju teritorialne in podnacionalne razsežnosti vzhodnega partnerstva. Podpira izmenjavo najboljših praks na področju reforme javne uprave;

74.

poudarja, da želi biti aktivno udeležen pri oblikovanju politike severne dimenzije, da bi izboljšal odnose z lokalnimi in regionalnimi oblastmi v partnerskih državah, ki sestavljajo severno dimenzijo;

75.

opozarja na svoj cilj povečati udeležbo lokalnih in regionalnih oblasti pri razvojnem sodelovanju ter spodbujati politični dialog za večje vključevanje lokalne in regionalne razsežnosti v opredeljevanje, izvajanje in ocenjevanje strategij razvojnega sodelovanja. Naznanja, da bo v drugi polovici leta 2010 organiziral drugo „konferenco o decentraliziranem sodelovanju“, katere cilj je olajšati izmenjavo in politični dialog med lokalnimi in regionalnimi oblastmi iz EU, državami v razvoju ter institucijami EU;

76.

ponovno potrjuje svojo zavezanost, da bo v sodelovanju z Evropsko komisijo, oblikoval spletni portal decentraliziranega sodelovanja za razvoj, vključno z atlasom decentraliziranega sodelovanja, borzo in e-knjižnico o politikah in programih, ki jih predlagajo kateri koli akterji;

77.

ponovno potrjuje svojo podporo doseganju razvojnih ciljev tisočletja in agende o učinkovitosti pomoči. Poudarja dodano vrednost lokalnih in regionalnih pobud za dosego teh ciljev ter hkrati poziva k večjemu sodelovanju lokalnih in regionalnih oblasti pri delitvi dela in k boljšemu usklajevanju ukrepov med vsemi akterji;

78.

potrjuje svojo zavezanost k pospeševanju lokalne in regionalne demokracije v Evropi in tretjih državah. Poudarja svojo ambicijo pridobiti mednarodno priznanje pristojnosti Odbora regij za opazovanje volitev.

79.

poudarja pomen krepitve upravljanja na več ravneh, tj. vključevanja vseh ravni oblasti v oblikovanje in izvajanje politik Skupnosti. Ponovno poudarja, da je spoštovanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti v zakonodajnem postopku osrednjega pomena za učinkovito in demokratično upravljanje na več ravneh;

80.

meni, da bosta boljša priprava zakonodaje in zmanjšanje upravne obremenitve spodbudila rast in ustvarjanje delovnih mest. Odbor je odločen prispevati tako k izboljšanju zakonodajnega okolja in poenostavitvi pravnega reda Skupnosti kakor tudi k okrepljenemu sodelovanju in metodam ocenjevanja vpliva. Odbor bo tudi v prihodnje tesno spremljal delo skupine na visoki ravni neodvisnih zainteresiranih strani za upravne obremenitve, zlasti v zvezi s potrebami lokalnih in regionalnih oblasti in vplivom nanje.

81.

ponovno poudarja svojo zavezanost k pospeševanju in spodbujanju demokratične udeležbe v evropskem procesu prek svojih članov in dejavnosti v njihovih mestih in regijah. Lokalni in regionalni politiki imajo zelo pomembno posredniško vlogo pri izgradnji Evropske unije iz dveh razlogov: zato, ker zagotavljajo splošno upoštevanje teritorialne razsežnost pri pripravi zakonodaje EU, in zato, ker z državljani v svoji volilni bazi sodelujejo v dialogu o dodani vrednosti evropskega povezovanja. Odbor potrjuje svojo ključno odgovornost za učinkovito komuniciranje o tej dvojni vlogi;

82.

poudarja v zvezi s tem pomen vsakoletnih „dni odprtih vrat“ (Open Days) kot idealnega okvira za regije in mesta, da pokažejo dobre prakse na področju krepitve kohezije, regionalne konkurenčnosti in teritorialnega sodelovanja ter da vplivajo na politične razprave med institucijami EU in državami članicami;

83.

je pripravljen združiti moči z Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom pri spodbujanju treh glavnih prednostnih nalog na področju komuniciranja, opredeljenih v programu dela Evropske komisije za leto 2010. Te prednostne naloge so gospodarsko okrevanje in obnova rasti, boj proti podnebnim spremembam in energetska vprašanja ter olajšanje izvajanja Lizbonske pogodbe. Poudarja ključno vlogo regij pri izvajanju teh treh prednostnih nalog;

84.

svetuje svojemu predsedniku, da to resolucijo predloži Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu, Svetu, sedanjemu španskemu predsedstvu ter njegovim belgijskim in madžarskim partnerjem v trojki predsedstev za obdobje 2010–2011.