52010PC0522

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 29.9.2010

COM(2010) 522 konč.

2010/0276 (CNS)

Predlog

UREDBE SVETA (EU) št. …/…

o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

Svetovna gospodarska in finančna kriza je razkrila in povečala potrebo po večjem sodelovanju in okrepljenem nadzoru gospodarskih politik v ekonomski in monetarni uniji (EMU). Obstoječi instrumenti in metode usklajevanja in nadzora so omogočili EU, da prebrodi težave, ki se jim nobena država članica ne bi mogla zoperstaviti sama. Evropske institucije in države članice so se hitro odzvale in še naprej sodelujejo, da bi premagale krizo, kakršne naša generacija še ni doživela.

Te zadnje izkušnje pa so tudi razkrile preostale vrzeli in šibke točke sedanjega sistema usklajevanja ter obstoječih postopkov nadzora. Obstaja široko soglasje, da je treba okvir EMU nujno okrepiti, da bi se utrdila makroekonomska stabilnost in vzdržnost javnih financ, ki sta predpogoj za trajnostno proizvodnjo in rast zaposlovanja.

Kriza je močno poslabšala ugodne gospodarske in finančne razmere, ki so prevladovale do leta 2007, in še enkrat jasno pokazala, da izredni prihodki, ki so se nabrali v času gospodarskega vzpona, niso bili uporabljeni v zadostni meri, da bi ustvarili manevrski prostor za obdobje recesije. V večini držav članic bo potrebna obsežna konsolidacija, da bi se javni dolg začel spet zmanjševati. To je še toliko nujnejše, ker se evropske družbe in gospodarstva soočajo z učinki starajočega se prebivalstva, kar bo povzročilo še večji pritisk na ponudbo delovne sile in javne proračune. Zmanjšanje ravni dolga je izredno pomembno za večino držav, saj s čedalje višjimi davki in premijami za tveganje negativno vplivajo na gospodarske spodbude in rast.

Glavni instrument usklajevanja in nadzora fiskalne politike je Pakt za stabilnost in rast (PSR), ki izvaja tiste določbe iz Pogodbe, ki se nanašajo na proračunsko disciplino. Okrepitev Pakta je pomembna tako za povečanje verodostojnosti sprejete fiskalne izhodne strategije, kot za izogibanje ponavljanju preteklih napak. Cilj niza predlogov, ki so zdaj predstavljeni, je okrepiti Pakt z: (i) izboljšanjem njegovih določb na podlagi izkušenj in nenazadnje tudi krize; (ii) vključevanjem učinkovitejših izvršilnih instrumentov v Pakt; in (iii) z dopolnitvijo Pakta z določbami o nacionalnih fiskalnih okvirih. Ta niz predlogov je del širše reforme gospodarskega upravljanja, ki se izvaja pod okriljem strategije Evropa 2020 in ki vključuje predloge za reševanje makroekonomskih neravnovesij z okrepljenim nadzorom, vključno z mehanizmi opozarjanja in sankcioniranja. Različne oblike usklajevanja gospodarske politike, vključno z nadzorom strukturnih reform, je treba vključiti v nov ciklus nadzora, tj. evropski semester, ki bo združil obstoječe procese, ki potekajo v okviru PSR in širših smernic gospodarske politike, vključno s sočasno predložitvijo programov za stabilnost in konvergenčnih programov ter nacionalnih programov reform.

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI

Komisija je kratek pregled sedanjih predlogov objavila v dveh sporočilih: Sporočilu o okrepitvi usklajevanja ekonomskih politik z dne 12. maja 2010 in Sporočilu o usklajevanju gospodarskih politik za stabilnost, rast in delovna mesta – Kako izboljšati gospodarsko upravljanje EU z dne 30. junija 2010. Z uradnim sporočilom je Komisija želela pokazati svojo zavezo spodbujanju dialoga z državami članicami, Evropskim parlamentom in vsemi zainteresiranimi stranmi ter obenem predstaviti dejanske predloge za ukrepanje.

Evropski svet se je junija 2010 dogovoril, da je treba nujno okrepiti usklajevanje naših gospodarskih politik. Dogovor je vključeval prve usmeritve, kar zadeva PSR in proračunski nadzor. Evropski svet je zlasti sklenil, da je treba: (i) okrepiti preventivni in korektivni del PSR, vključno s sankcijami, ob upoštevanju posebnih razmer v državah članicah euroobmočja; (ii) pri proračunskem nadzoru bolj upoštevati ravni in razvoj dolga ter splošno vzdržnost; (iii) zagotoviti, da vse države članice določijo nacionalna proračunska pravila in srednjeročne proračunske okvire v skladu s PSR; (iv) zagotoviti kakovost statističnih podatkov.

Evropski svet je pozval projektno skupino za gospodarsko upravljanje, ki ji predseduje predsednik Evropskega sveta in je bila ustanovljena marca 2010, ter Komisijo, naj te usmeritve hitro nadalje razvijeta in jih naredita operativne. Med Komisijo in projektno skupino za gospodarsko upravljanje se je razvil konstruktiven odnos. Komisija je prispevala k delu projektne skupine z zgoraj navedenima sporočiloma in drugimi občasnimi prispevki.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Pravna podlaga PSR je določena v členih 121 in 126 Pogodbe o delovanju Evropske unije. PSR vsebuje: Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (t.i. preventivni del), Uredbo Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (t.i. korektivni del) ter Resolucijo Evropskega sveta z dne 17. junija 1997 o Paktu za stabilnost in rast. Te uredbe so bile leta 2005 spremenjene z uredbama (ES) št. 1055/2005 in (ES) št. 1056/2005 ter dopolnjene s Poročilom Sveta z dne 20. marca 2005 z naslovom „Izboljšanje izvajanja Pakta stabilnosti in rasti“. Cilj sedanjih predlogov so nadaljnje spremembe uredb št. 1466/97 in (ES) št. 1467/97. Dodatni izvedbeni instrumenti so predlagani v novi uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju, in sicer na podlagi člena 136 Pogodbe v povezavi s členom 121(6) Pogodbe. Zahteve za proračunske okvire držav članic so predmet nove direktive Sveta na podlagi člena 126(14): namen direktive je predvsem opredeliti obveznosti nacionalnih organov glede izpolnjevanja določb iz člena 3 Protokola št. 12 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbama.

Namen preventivnega dela PSR je zagotoviti, da bodo države članice sprejemale preudarne fiskalne politike, da ne bi bilo treba sprejemati strožjih oblik usklajevanja, s čimer bi se izognile tveganjem za vzdržnost javnih financ, kar bi imelo potencialne negativne posledice za EMU kot celoto. Zato se od držav članic zahteva, da predstavijo programe za stabilnost in konvergenčne programe, v katerih bodo opisani načrti za doseganje srednjeročnih proračunskih ciljev (SPC), ki so v strukturnem smislu opredeljeni kot odstotek BDP (tj. prilagoditev cikličnemu učinku brez enkratnih in začasnih ukrepov) in ki se po državah razlikujejo glede na stanje skoraj uravnoteženega proračuna, da bi lahko prikazali raven javnega dolga in obveznosti, povezane s staranjem prebivalstva. Od držav članic, ki svojega SPC niso izpolnile, se pričakuje, da se bodo v strukturnem smislu temu cilju približale z 0,5 % BDP na leto.

Vendar pa je bil napredek pri izpolnjevanju SPC na splošno premajhen, zaradi česar so bile javne finance močno izpostavljene gospodarskemu nazadovanju. Poleg tega se je v praksi pokazalo, da je strukturno ravnovesje nezadosten pokazatelj osnovnega fiskalnega stanja države, in sicer zaradi težav pri ocenjevanju cikličnega stanja gospodarstva v realnem času ter nezadostnega upoštevanja izrednih prihodkov in njihovih upadov, ki niso neposredno povezani z gospodarskim ciklusom (predvsem razvoj stanovanjskega in finančnega trga). Zaradi tega je v številnih državah tudi na videz zdravo proračunsko stanje v času pred krizo prikrilo močno odvisnost od izrednih prihodkov za financiranje porabe, preobrat tega stanja pa je nato prispeval k hitro rastočim proračunskim primanjkljajem.

Da bi se odzvala na te pomanjkljivosti, predlagana reforma preventivnega dela ob ohranitvi sedanjih SPC in zahteve po letni konvergenci v višini 0,5 BDP prispeva k temu, da bodo ti cilji delovali na podlagi novega načela oblikovanja preudarne fiskalne politike. To načelo pomeni, da rast letne porabe ne sme preseči razumne srednjeročne stopnje rasti BDP – in če se SPC ne izpolni, potem mora seveda ostati pod njo -, razen če je bil SPC v veliki meri presežen ali če je presežek rasti porabe nad razumno srednjeročno stopnjo izravnan z diskrecijskimi ukrepi na strani prihodkov. Glavni cilj je zagotoviti, da se izredni prihodki ne bodo porabili, temveč se bodo namenili za zmanjševanje dolga. Novo načelo bo zagotovilo merilo, na podlagi katerega bodo pregledani fiskalni načrti države v programu za stabilnost in konvergenčnem programu. Če ne bo mogoče doseči dogovorjene stopnje rasti porabe in bo to povezano z določenimi ukrepi na področju prihodkov, potem bodo poleg tega za zadevne države članice veljala opozorila Komisije in, če bo stanje trajno in/ali posebej resno, priporočilo Sveta za sprejetje korektivnih ukrepov na podlagi člena 121 Pogodbe. Takšno priporočilo, ki se izda v okviru preventivnega dela, bi prvič in samo za države euroobmočja slonelo na izvedbenem mehanizmu iz člena 136 Pogodbe, in sicer v obliki obrestnega depozita v višini največ 0,2 % BDP. Za uvedbo obrestnega depozita se sprejme postopek mehanizma „obratnega glasovanja“: na podlagi priporočila bi bilo treba depozit položiti v skladu s predlogom Komisije, razen če bi Svet s kvalificirano večino v desetih dneh sprejel nasprotno odločitev. Svet bi lahko zmanjšal znesek depozita samo soglasno ali na podlagi predloga Komisije in utemeljene prošnje zadevne države članice. Depozit se povrne z obračunanimi obrestmi, ko Svet ugotovi, da so okoliščine, zaradi katerih je bil depozit potreben, odpravljene.

Korektivni del PSR je namenjen izogibanju velikih napak v proračunskih politikah, ki bi lahko povzročile tveganje za vzdržnost javnih financ in potencialno ogrozile EMU. To pomeni, da so se države članice obvezne izogniti čezmernim državnim primanjkljajem, ki so opredeljeni glede na številčni prag primanjkljaja (3 % BDP) in dolga (60 % BDP ali delež, ki se v zadostni meri zmanjšuje proti temu pragu). V okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, s katerim se izvaja prepoved čezmernih primanjkljajev, je opredeljeno zaporedje korakov, ki za države euroobmočja pomenijo morebitno uvedbo finančnih sankcij.

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem se redno uporablja v skladu z ustreznimi določbami, tudi v izjemnih okoliščinah finančne krize, s tem pa prispeva k utrditvi pričakovanj glede njenega pravilnega reševanja. Vendar pa so se pojavile tudi nekatere pomanjkljivosti. Medtem ko sta merilo primanjkljaja in merilo dolga načeloma enakovredna, vztrajno visoke ravni dolga pa dokazljivo predstavljajo resnejše tveganje za vzdržnost javnih financ kot samo občasno visoki primanjkljaji, je bil v praksi postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem skoraj izključno osredotočen na „3 % BDP“, dolg pa je do zdaj igral zgolj stransko vlogo. To je posledica manj neposredne narave praga dolga v primerjavi s primanjkljajem, vključno z dvoumnostjo pojma dovolj hitrega zmanjševanja in večjega vpliva spremenljivk izven nadzora držav, predvsem inflacije, na delež dolga. Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem načeloma sloni na trdnem izvedbenem mehanizmu, saj se finančne sankcije lahko in morajo uvesti v primeru nenehnega neuspeha pri zmanjševanju čezmernega primanjkljaja. Vendar se takšne sankcije dokazljivo uporabijo prepozno v procesu, da bi lahko učinkovito odvračale od velikih napak v fiskalni politiki, nenazadnje tudi zato, ker so se finančne razmere v zadevni državi lahko poslabšale do te mere, da bi lahko tveganje globe postalo manj verodostojno prav v času, ko bi moralo biti realno. Najnovejša kriza je tudi jasno pokazala, da če bo obveznost zmanjšanja čezmernega primanjkljaja prispevala k utrditvi pričakovanja, da bo solventnost države ohranjena, bo moral časovni okvir zmanjšanja in profila prilagoditve upoštevati razmisleke na ravni celotne EMU.

Da bi se te pomanjkljivosti popravile, so bili predstavljeni naslednji ključni predlogi reforme korektivnega dela.

Merilo dolga v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem mora postati operativno, in sicer s sprejetjem numeričnega merila, ki bi izmeril, ali se delež dolga v zadostni meri zmanjšuje proti pragu 60 % BDP. Delež dolga v BDP, ki presega 60 %, se dovolj hitro približuje pragu, če se je njegova oddaljenost od 60-odstotne referenčne vrednosti v predhodnih treh letih zmanjševala za eno dvajsetino na leto. Vendar ni nujno, da bo zaradi neupoštevanja tega numeričnega merila zadevna država končala s čezmernim primanjkljajem, saj bi bilo treba pri tej odločitvi upoštevati vse dejavnike, ki so pomembni predvsem za ocenjevanje razvoja dolga, kot na primer, ali zelo nizka nominalna rast ovira zmanjševanje dolga, skupaj z dejavniki tveganja, povezanimi s strukturo dolga, zadolženostjo zasebnega sektorja in posrednimi obveznostmi, povezanimi s starajočim se prebivalstvom. V skladu z večjim poudarkom na dolgu bi bilo treba v primeru neupoštevanja merila primanjkljaja, če je dolg nižji od praga 60 % BDP, večjo pozornost nameniti zadevnim dejavnikom.

Bolj prilagodljiv pristop, ki je bil predstavljen ob upoštevanju ustreznih dejavnikov v postopku ugotavljanja obstoja čezmernega primanjkljaja, bi lahko koristil tudi državam, ki izvajajo sistemske pokojninske reforme, in sicer tudi v času, ki bo sledil trenutno predvidenemu petletnemu prehodnemu obdobju. Posebne določbe PSR za sistemske pokojninske reforme v zvezi z merilom primanjkljaja sedaj veljajo tudi za merilo dolga, določi se namreč isto petletno prehodno obdobje za upoštevanje neto stroškov takšnih reform pri ocenjevanju upoštevanja merila dolga. Enako se obravnavata tudi delen ali celoten preobrat predhodno izvršenih sistemskih pokojninskih reform, in sicer tako v času začetka kot v času ukinitve postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

Izvrševanje podpira uvedba novega sklopa finančnih sankcij za države članice euroobmočja, ki bi se v skladu s postopnim pristopom lahko v procesu uporabile veliko prej. Predvsem bi se brezobrestni depozit v višini 0,2 % BDP uporabil po odločitvi, da se v državi ustvari čezmeren primanjkljaj, kar bi se pretvorilo v globo v primeru neupoštevanja prvotnega priporočila o zmanjšanju primanjkljaja. Znesek je enak nespremenljivemu delu sankcij, ki so že opredeljene v zadnjem koraku postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Prav tako je povezan s proračunom EU, kar bi moralo olajšati predviden premik k sistemu izvrševanja, ki temelji na proračunu EU, kot je opisano v zgoraj navedenem Sporočilu Komisije z dne 30. junija 2010. Nadaljnje neupoštevanje bo pripeljalo do pospešitve sankcij, kar je v skladu z že obstoječimi določbami PSR. Da bi se zmanjšala diskrecija pri izvrševanju, je predviden mehanizem „obratnega glasovanja“ za predpisovanje novih sankcij v zvezi z zaporednimi koraki postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Komisija bo posebej na vsakem koraku postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem podala predlog za ustrezne sankcije, ki bo veljal za sprejetega, v kolikor Svet s kvalificirano večino v desetih dneh ne bo sprejel nasprotne odločitve. Znesek brezobrestnega depozita ali globe lahko zmanjša ali prekliče samo Svet, in sicer soglasno ali po posebnem predlogu Komisije v izjemnih gospodarskih okoliščinah ali na podlagi utemeljene prošnje zadevne države članice.

Poleg tega se merila za oceno skladnosti s priporočili na vsakem koraku, vključno z možnostjo podaljšanja rokov za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, pojasnijo tako, da se očiten poudarek po analogiji s pristopom, predlaganim za preventivni del, nameni fiskalnim spremenljivkam, za katere je mogoče predpostaviti, da so pod neposrednim nadzorom vlade, tj. predvsem poraba. Poleg teh okoliščin, značilnih za posamezne države, je sprejeta tudi možnost podaljšanja rokov, in sicer tudi v primeru splošne gospodarske krize.

Učinkovito izvrševanje okvira EMU za proračunsko usklajevanje ne more izhajati samo iz določb, določenih na ravni EU. Posebna decentralizirana narava sprejemanja fiskalne politike na ravni EU ter splošna potreba po nacionalnem lastništvu pravil EU pomeni, da je temeljnega pomena, da se cilji okvira proračunskega usklajevanja EMU odražajo v okvirih nacionalnih proračunov. Nacionalni proračunski okvir je sklop elementov, ki tvorijo podlago nacionalnega fiskalnega upravljanja, tj. državni institucionalni okvir politike, ki določa oblikovanje fiskalne politike na nacionalni ravni. To vključuje javne računovodske sisteme, statistiko, prakse napovedovanja, numerična fiskalna pravila, proračunske postopke, ki urejajo vse ravni proračunskega procesa in predvsem srednjeročne proračunske okvire, kakor tudi fiskalne odnose med državnimi podsektorji. Medtem ko je treba spoštovati posebne potrebe in prednosti držav članic, se kaže potreba po upoštevanju nekaterih meril, ki so potrebna za zagotavljanje minimalne kakovosti in skladnosti s proračunskim okvirom EU: to so teme Direktive o nacionalnih proračunskih okvirih, za katero je bilo predlagano, da naj dopolni reformo PSR. Takšne lastnosti najprej zahtevajo, da morajo najosnovnejši elementi nacionalnih proračunskih okvirov, in sicer računovodska in statistična vprašanja ter prakse napovedovanja, biti skladni z minimalnimi evropskimi standardi, da bi se omogočila preglednost in spremljanje fiskalnega razvoja. Domači proračunski okviri morajo tudi sprejeti večletno perspektivo fiskalnega načrtovanja, da bi zagotovili, da izpolnjevanje srednjeročnih ciljev poteka na ravni EU. Poleg tega morajo države članice izvajati numerična fiskalna pravila, ki spodbujajo skladnost s pragi primanjkljaja in dolga. Države članice morajo zagotoviti, da se bodo te lastnosti uporabljale v vseh splošnih državnih podsektorjih. Nacionalni organi morajo tudi zagotoviti preglednost proračunskega procesa z zagotovitvijo podrobnih informacij o obstoječih izvenproračunskih sredstvih, davčnih izdatkih in pogojnih obveznostih.

2010/0276 (CNS)

Predlog

UREDBE SVETA (EU) št. …/…

o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti drugega pododstavka člena 126(14) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[1],

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (ECB),

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Pri usklajevanju gospodarskih politik držav članic v Uniji, kot je predvideno v Pogodbi, je treba upoštevati vodilna načela stabilnih cen, zdravih javnih financ in monetarnih pogojev ter uravnotežene plačilne bilance.

(2) Pakt za stabilnost in rast so prvotno sestavljale Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[2], Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem[3] ter Resolucija Evropskega sveta z dne 17. junija 1997 o Paktu za stabilnost in rast[4]. Uredbi (ES) št. 1466/97 in (ES) št. 1467/97 sta bili leta 2005 spremenjeni z uredbama (ES) št. 1055/2005 oziroma (ES) št. 1056/2005. Poleg tega je bilo sprejeto poročilo Sveta z dne 20. marca 2005 z naslovom „Izboljšanje izvajanja Pakta stabilnosti in rasti“.

(3) Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki jo podpira finančna stabilnost in ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest.

(4) Skupni okvir za gospodarsko upravljanje, vključno s proračunskim nadzorom, je treba okrepiti zaradi visoke stopnje povezanosti gospodarstev držav članic v Evropski uniji in zlasti v euroobmočju.

(5) Pravila o proračunski disciplini je treba zaostriti zlasti z večjim upoštevanjem višine in gibanja dolga ter splošne vzdržnosti javnih financ.

(6) Za izvajanje obstoječega postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem na podlagi merila primanjkljaja in merila dolga je treba opredeliti številčno merilo, na podlagi katerega se bo ocenjevalo, ali se razmerje med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom zadosti zmanjšuje in dovolj hitro približuje referenčni vrednosti.

(7) Ugotavljanje obstoja čezmernega primanjkljaja na podlagi merila dolga in korakov, ki vodijo do te ugotovitve, ne sme temeljiti samo na neizpolnjevanju številčnega merila, temveč je treba pri tem upoštevati številne pomembne dejavnike, obravnavane v poročilu Komisije na podlagi člena 126(3) Pogodbe.

(8) Če javni dolg v primerjavi z bruto domačim proizvodom ne presega referenčne vrednosti, je treba pri ugotavljanju obstoja čezmernega primanjkljaja na podlagi merila primanjkljaja in korakov, ki vodijo do te ugotovitve, upoštevati številne pomembne dejavnike, obravnavane v poročilu na podlagi člena 126(3) Pogodbe.

(9) Komisija mora v poročilu na podlagi člena 126(3) Pogodbe ustrezno obravnavati kakovost nacionalnega fiskalnega okvira, saj ima ključno vlogo pri podpiranju fiskalne konsolidacije in vzdržnih javnih financ.

(10) Da bi olajšali spremljanje upoštevanja priporočil in pozivov Sveta za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, je treba v teh priporočilih in pozivih navesti letne proračunske cilje, ki ustrezajo zahtevanemu fiskalnemu izboljšanju, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in začasnih ukrepov.

(11) Oceni učinkovitih ukrepov bo v pomoč, če se izpolnjevanje ciljev za javnofinančne odhodke uporabi kot referenčna vrednost v povezavi z izvajanjem načrtovanih ukrepov na strani prihodkov.

(12) Pri ocenjevanju, ali naj se rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja podaljša, je treba posebno pozornost nameniti resnim splošnim gospodarskim upadom.

(13) Primerno je povečati uporabo finančnih sankcij iz člena 126(11) Pogodbe, da bodo prava spodbuda za upoštevanje pozivov iz člena 126(9).

(14) Za zagotovitev, da sodelujoče države članice upoštevajo okvir Unije za fiskalni nadzor, je treba na podlagi člena 136 Pogodbe uvesti na pravilih temelječe sankcije, ki zagotavljajo poštene, pravočasne in učinkovite mehanizme za upoštevanje pravil Pakta za stabilnost in rast.

(15) Pri sklicih v Uredbi (ES) št. 1467/97 je treba upoštevati novo številčenje členov v Pogodbi o delovanju Evropske unije in da je Uredbo Sveta (ES) št. 3625/93 zamenjala Uredba Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti[5].

(16) Uredbo (ES) št. 1467/97 je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1467/97 se spremeni:

1. Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„ Člen 1

1. Ta uredba vsebuje določbe za pospešitev in razjasnitev postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem s ciljem preprečiti čezmerne javnofinančne primanjkljaje in nadalje spodbuditi njihovo zmanjšanje, kadar se pojavijo, pri čemer se na podlagi meril javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga preuči spoštovanje proračunske discipline.

2. Za namen te uredbe „sodelujoče države članice“ pomenijo države članice, katerih valuta je euro.“

2. Člen 2 se spremeni:

(a) v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1. Presežek javnofinančnega primanjkljaja nad referenčno vrednostjo se v skladu z drugo alineo člena 126(2)(a) Pogodbe šteje kot izjemen, kadar je posledica izrednega dogodka, na katerega država članica ni mogla vplivati in ki pomembno vpliva na državni finančni položaj, ali je posledica resnega gospodarskega upada.“

(b) vstavi se naslednji odstavek 1a:

„1a. V primeru preseganja referenčne vrednosti velja, da se razmerje med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom (BDP) zadosti znižuje in dovolj hitro približuje referenčni vrednosti v skladu s členom 126(2)(b) Pogodbe, če se je odstopanje od referenčne vrednosti v prejšnjih treh letih zmanjšalo za eno dvajsetino na leto. Pri uporabi tega kazalnika je treba v obdobju treh let od [začetka veljavnosti te uredbe – se vstavi] upoštevati njegov retrospektiven značaj.“

(c) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Pri pripravi poročila iz člena 126(3) Pogodbe Komisija upošteva vse pomembne dejavnike, navedene v zadevnem členu. V poročilu se ustrezno upoštevata razvoj srednjeročnega gospodarskega položaja (zlasti potencialna rast, obstoječi konjunkturni pogoji, inflacija, čezmerna makroekonomska neravnovesja) in razvoj srednjeročnega proračunskega stanja (zlasti prizadevanja za fiskalno konsolidacijo v času dobrih gospodarskih razmer, javne naložbe, izvajanje ukrepov v okviru skupne strategije Unije za rasti in izboljšanja splošne kakovosti javnih financ, zlasti skladnost z Direktivo Sveta […] o zahtevah za proračunske okvire držav članic). V poročilu se po potrebi analizira tudi razvoj srednjeročnega stanja dolga (zlasti se v njem ustrezno upoštevajo dejavniki tveganja, vključno s strukturo zapadlosti in valuto denominacije dolga, ukrepi za usklajevanje stanj in tokov, nakopičene rezerve in druga javna sredstva; jamstva, zlasti v povezavi s finančnim sektorjem; eksplicitne in implicitne obveznosti v zvezi s staranjem prebivalstva ter zasebni dolg, če lahko predstavlja pogojno implicitno obveznost vlade). Poleg tega Komisija ustrezno upošteva vse druge dejavnike, ki so po mnenju zadevne države članice pomembni za izčrpno kvalitativno oceno preseganja referenčne vrednosti ter ki jih je Komisiji in Svetu posredovala država članica. V zvezi s tem se posebna pozornost nameni zlasti finančnim prispevkom za spodbujanje mednarodne solidarnosti in doseganje ciljev politike Unije, vključno s finančno stabilnostjo.“

(d) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Komisija in Svet opravita uravnoteženo splošno oceno vseh pomembnih dejavnikov in pri tem ocenita zlasti, v kolikšni meri ti dejavniki vplivajo na oceno izpolnjevanja meril primanjkljaja in/ali dolga kot oteževalni ali olajševalni dejavnik. Če razmerje med javnim dolgom in BDP presega referenčno vrednost, se pri ocenjevanju izpolnjevanja na podlagi merila primanjkljaja ti dejavniki upoštevajo v korakih iz odstavkov 4, 5 in 6 člena 126 Pogodbe, ki vodijo do odločitve o obstoju čezmernega primanjkljaja, samo če je v celoti izpolnjen dvojni pogoj osnovnega načela – da ostaja javnofinančni primanjkljaj, preden se ti pomembni dejavniki upoštevajo, blizu referenčni vrednosti in da je referenčna vrednost presežena začasno.“

(e) odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. V primeru držav članic, v katerih presežek primanjkljaja ali neizpolnjevanje zahtev v zvezi z merilom dolga v skladu s členom 126(2)(b) Pogodbe odraža izvajanje pokojninske reforme, ki uvaja večstebrni sistem, ki vključuje obvezni, v celoti naložbeni pokojninski steber, Komisija in Svet pri oceni gibanja višine primanjkljaja in dolga v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem upoštevata tudi reformne stroške za javno financirani steber. Kadar delež dolga presega referenčno vrednost, se stroški reforme upoštevajo samo, če primanjkljaj ostaja blizu referenčni vrednosti. V ta namen se pet let od datuma začetka veljavnosti take reforme upoštevajo njeni neto stroški, kot so odraženi v gibanju primanjkljaja in dolga, na linearni degresivni osnovi. Poleg tega se ne glede na datum začetka veljavnosti reforme v prehodnem obdobju petih let [datum začetka veljavnosti te uredbe, se vstavi] upoštevajo njeni neto stroški, kot so odraženi v gibanju dolga, na enaki linearni degresivni osnovi. Tako izračunani neto stroški se upoštevajo tudi pri odločitvi Sveta po členu 126(12) Pogodbe o razveljavitvi nekaterih ali vseh odločitev Sveta, sprejetih v skladu z odstavki 6 do 9 in 11 člena 126 Pogodbe, če se je primanjkljaj znatno in stalno zmanjševal ter dosegel raven blizu referenčne vrednosti, in če se je v primeru neizpolnjevanja zahtev v zvezi z merilom dolga, dolg zmanjševal. Poleg tega se enako obravnava zmanjšanje teh neto stroškov zaradi delnega ali celotnega preobrata zgoraj navedene pokojninske reforme.“

3. Člen 3 se spremeni:

(a) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Če Komisija ob popolnem upoštevanju mnenja iz odstavka 1 meni, da obstaja čezmerni primanjkljaj, Svetu predloži svoje mnenje in predlog v skladu s členom 126(5) in (6).“

(b) V odstavku 3 se sklic na „člen 4(2) in (3) Uredbe (ES) št. 3605/93“ nadomesti s sklicem na „člen 3(2) in (3) Uredbe (ES) št. 479/2009“.

(c) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. V priporočilu Sveta, pripravljenem v skladu s členom 126(7) Pogodbe, se določi rok največ šestih mesecev za sprejetje učinkovitih ukrepov s strani zadevne države članice. V priporočilu Sveta se določi tudi rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, ki se mora doseči v letu, ki sledi letu ugotovitve obstoja čezmernega primanjkljaja, razen če obstajajo posebne okoliščine. Da se zagotovi zmanjšanje čezmernega primanjkljaja v roku iz priporočila, Svet v priporočilu zahteva, da država članica doseže letne proračunske cilje, ki na podlagi napovedi, na kateri temelji priporočilo, ustrezajo minimalnemu letnemu izboljšanju, pri čemer je merilo 0,5 % BDP in so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in začasnih ukrepov.“

(d) vstavi se naslednji odstavek 4a:

„4a. Zadevna država članica predloži Komisiji in Svetu najpozneje v roku šestih mesecev iz odstavka 4 poročilo o ukrepih, ki jih je sprejela na podlagi priporočila sveta v skladu s členom 126(7) Pogodbe. Poročilo vključuje cilje za javnofinančne odhodke in diskrecijske ukrepe na strani prihodkov v skladu s priporočilom Sveta na podlagi člena 126(7) Pogodbe ter informacije o sprejetih ukrepih in naravi ukrepov, predvidenih za dosego ciljev. Poročilo se objavi.“

(e) odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Če so bili v skladu s priporočilom na podlagi člena 126(7) Pogodbe sprejeti učinkoviti ukrepi in če po sprejetju priporočila nastopijo nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance, se lahko Svet na priporočilo Komisije odloči sprejeti revidirano priporočilo na podlagi člena 126(7) Pogodbe. Revidirano priporočilo lahko ob upoštevanju pomembnih dejavnikov iz člena 2(3) te uredbe zlasti podaljša rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja praviloma za eno leto. Svet na podlagi gospodarske napovedi iz svojega priporočila oceni, ali obstajajo nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance. V primeru resnega splošnega gospodarskega upada se lahko Svet na priporočilo Komisije tudi odloči, da bo sprejel revidirano priporočilo na podlagi člena 126(7) Pogodbe.“

4. V členu 4 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Svet pri presojanju, ali so bili sprejeti učinkoviti ukrepi na podlagi njegovih priporočil v skladu s členom 126(7) Pogodbe, svojo odločitev opre na poročilo, ki ga predloži zadevna država članica v skladu s členom 3(4a) te uredbe, in njegovo izvajanje ter vse druge javno objavljene odločitve vlade zadevne države članice.“

5. Člen 5 se spremeni:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Sklep Sveta o pozivu zadevni sodelujoči državi članici, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja v skladu s členom 126(9) Pogodbe, se sprejme v dveh mesecih od ugotovitve Sveta, da učinkoviti ukrepi v skladu s členom 126(8) niso bili sprejeti. Da se zagotovi zmanjšanje čezmernega primanjkljaja v roku iz poziva, Svet v pozivu zahteva, da država članica doseže letne proračunske cilje, ki na podlagi napovedi, na kateri temelji poziv, ustrezajo minimalnemu letnemu izboljšanju, pri čemer je merilo 0,5 % BDP in so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in začasnih ukrepov. Svet navede tudi ukrepe, ki so potrebni za dosego teh ciljev.“

(b) vstavi se naslednji odstavek 1a:

„1a. Po pozivu Sveta v skladu s členom 126(9) Pogodbe zadevna država članica predloži Komisiji in svetu poročilo o ukrepih, ki jih je sprejela na podlagi poziva Sveta. Poročilo vključuje cilje za javnofinančne odhodke in diskrecijske ukrepe na strani prihodkov ter informacije o ukrepih, sprejetih na podlagi posebnih priporočil Sveta, da lahko Svet po potrebi sprejme sklep v skladu s členom 6(2) te uredbe. Poročilo se objavi.“

(c) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Če so bili v skladu s pozivom na podlagi člena 126(9) Pogodbe sprejeti učinkoviti ukrepi in če po sprejetju poziva nastopijo nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance, se lahko Svet na priporočilo Komisije odloči sprejeti revidiran poziv na podlagi člena 126(9) Pogodbe. Revidiran poziv lahko ob upoštevanju pomembnih dejavnikov iz člena 2(3) te uredbe zlasti podaljša rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja praviloma za eno leto. Svet na podlagi gospodarske napovedi iz svojega poziva oceni, ali obstajajo nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance. V primeru resnega splošnega gospodarskega upada se lahko Svet na priporočilo Komisije tudi odloči, da bo sprejel revidiran poziv na podlagi člena 126(9) Pogodbe.“

6. Člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

1. Svet pri presojanju, ali so bili sprejeti učinkoviti ukrepi na podlagi njegovega priporočila v skladu s členom 126(9) Pogodbe, svojo odločitev opre na poročilo, ki ga predloži zadevna država članica v skladu s členom 5(1a) te uredbe, in njegovo izvajanje ter vse druge javno objavljene odločitve vlade zadevne države članice.

2. Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo člena 126(11) Pogodbe, Svet uvede sankcije v skladu s členom 126(11). Vsak tak sklep se sprejme najpozneje v štirih mesecih po sklepu Sveta o pozivu zadevni sodelujoči državi članici, naj sprejme ukrepe v skladu s členom 126(9).“

7. V členu 7 se sklic na „člen 4(2) in (3) Uredbe (ES) št. 3605/93“ nadomesti s sklicem na „člen 3(2) in (3) Uredbe (ES) št. 479/2009“.

8. Člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„ Člen 8

Sklep Sveta o zaostritvi sankcij v skladu s členom 126(11) Pogodbe se sprejme najpozneje v dveh mesecih po datumih za poročanja iz Uredbe (ES) št. 479/2009. Sklep Sveta o razveljavitvi nekaterih ali vseh njegovih odločitev v skladu s členom 126(12) Pogodbe se sprejme čimprej in v vsakem primeru najpozneje v dveh mesecih po datumih za poročanje iz Uredbe (ES) št. 479/2009.“

9. V tretjem odstavku člena 9 se sklic na „člen 6“ nadomesti s sklicem na „člen 6(2)“.

10. Člen 10 se spremeni:

(a) uvodni stavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Komisija in Svet redno spremljata izvajanje ukrepov, ki jih sprejme:“

(b) v odstavku 3 se sklic na „Uredbo (ES) št. 3605/93“ nadomesti s sklicem na „Uredbo (ES) št. 479/2009“.

11. Člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„ Člen 11

Kadarkoli Svet sprejme sklep o uvedbi sankcij proti sodelujoči državi članici v skladu s členom 126(11) Pogodbe, se praviloma zahteva globa. Svet se lahko odloči za dopolnitev te globe z drugimi ukrepi iz člena 126(11) Pogodbe.“

12. Člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„ Člen 12

1. Znesek globe je sestavljen iz nespremenljivega dela v višini 0,2 % BDP in spremenljivega dela. Spremenljivi del znaša eno desetino razlike med primanjkljajem kot odstotkom BDP v prejšnjem letu in ali referenčno vrednostjo javnofinančnega primanjkljaja ali, če nespoštovanje proračunske discipline vključuje merilo dolga, javnofinančnim saldom kot odstotkom BDP, ki bi se moral v skladu s pozivom na podlagi člena 126(9) Pogodbe doseči v istem letu.

2. Vsako naslednje leto do razveljavitve sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja Svet oceni, ali je zadevna sodelujoča država članica sprejela učinkovite ukrepe na podlagi poziva Sveta iz člena 126(9) Pogodbe. V tej letni oceni se Svet v skladu s členom 126(11) Pogodbe odloči zaostriti sankcije, razen če je zadevna sodelujoča država članica ravnala v skladu s pozivom Sveta. Če se odloči za dodatno globo, se ta izračuna na enak način kot spremenljivi del globe v skladu z odstavkom 1.

3. Posamezna globa iz odstavkov 1 in 2 ne presega zgornje meje 0,5 % BDP.“

13. Člen 13 se razveljavi, sklic nanj v členu 15 pa se nadomesti s sklicem na „člen 12“.

14. Člen 16 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 16

Globe iz člena 12 te uredbe pomenijo druge prihodke iz člena 311 Pogodbe in se porazdelijo med sodelujoče države članice, ki nimajo čezmernega primanjkljaja, kot ga določa člena 126(6) Pogodbe, in ki niso predmet postopka v zvezi s čezmernim neravnovesjem v smislu Uredbe (EU) št. […/…], sorazmerno z njihovim deležem v skupnem bruto nacionalnem dohodku (BND) upravičenih držav članic.“

15. Vsi sklici na „člen 104“ v Uredbi se nadomestijo s sklici na „člen 126 Pogodbe“.

16. V točki 2 Priloge se sklici v stolpcu I na „člen 4(2) in (3) Uredbe Sveta (ES) št. 3605/93“ nadomestijo s sklici na „člene 3(2) in (3) Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V,

Za Svet

Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1. Naslov predloga/pobude

Uredba Sveta o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

1.2. Zadevna področja v strukturi ABM/ABB [6]

Gospodarske in finančne zadeve

1.3. Vrsta predloga/pobude

( Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep

( Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[7]

( Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa

( Predlog/pobuda se nanaša na nadaljevanje obstoječega ukrepa z novo usmeritvijo

1.4. Cilji

1.4.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki jih obravnava predlog/pobuda

Spodbujanje rasti, ustvarjanje novih delovnih mest in trajnostni razvoj v EU

1.4.2. Specifični cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB

Posebni cilji : Št. 1 in 3.

– zagotavljanje učinkovitega usklajevanja politik in splošne skladnosti politik pri razvoju odziva EU na gospodarsko krizo v okviru doseganja ciljev agende EU 2020 in trajnostnega razvoja ter za povečanje potenciala držav članic za rast in konkurenčnosti EU;

– spodbujanje prizadevanj držav članic za zdravo proračunsko stanje in javne finance, ki so vzdržne in visokokakovostne v smislu njihovega prispevka k rasti.

Zadevne dejavnosti AMB/ABB

Ekonomska in monetarna unija

1.4.3. Pričakovani izid in učinki

Navedite, kako naj bi predlog/pobuda učinkovala na upravičence/ciljne skupine.

Sporočilo Komisije COM(2010)367 poudarja potrebo po dobro opredeljenem pristopu politike EU za (i) okrepitev oživitve gospodarstva, (ii) ponovno vzpostavitev zdravih javnih financ in (iii) aktivno spodbujanje trajnostne rasti in ustvarjanja novih delovnih mest.

Predlagana sprememba uredbe, ki je korektivni del Pakta za stabilnost in rast, je del uradnih zakonodajnih predlogov, napovedanih v zgoraj navedenem sporočilu. Namen teh sprememb je okrepiti usklajevanje gospodarskih politik, zlasti z obravnavanjem potrebe po učinkovitem izvrševanju gospodarskega nadzora nad fiskalnimi politikami držav članic z ustreznimi spodbudami in sankcijami ter dajanjem večjega poudarka na javni dolg in fiskalno vzdržnost.

1.4.4. Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Doseganje splošnega cilja Komisije za spodbujanje rasti v EU, ustvarjanje novih delovnih mest in trajnostni razvoj se meri z naslednjimi kazalniki učinkov:

– mera, do katere države članice beležijo proračunske rezultate v skladu s Paktom za stabilnost in rast;

– potencialna rast/realizacija.

Doseganje zgoraj navedenega posebnega cilja št. 3 se meri z naslednjim kazalnikom izida: odstotek posameznih priporočil Komisije v zvezi s Paktom za stabilnost in rast, ki jih izvedejo države članice (pod pogojem, da jih je sprejel Svet).

1.5. Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1. Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti, kratkoročno ali dolgoročno

Zakonodajni predlog je del ukrepov, ki jih je Komisija napovedala v Sporočilu (2010) 367 z dne 30. junija 2010, s katerim se nadalje razvijajo ideje politik, zastavljene v Sporočilu Komisije COM(2010) 250 z dne 12. maja 2010, in ki temelji po smernicah, o katerih se je 17. junija 2010 dogovoril Evropski svet.

1.5.2. Dodana vrednost posredovanja EU

Usklajevanje gospodarskih politik držav članic je sestavni del pristojnosti EU, kot so določene v naslovu VIII (o ekonomski in monetarni politiki) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

1.5.3. Izkušnje, pridobljene iz podobnih projektov v preteklosti

Pretekle izkušnje so pokazale, da je treba izboljšati usklajevanje gospodarske politike ter zlasti okrepiti preventivni in korektivni del Pakta za stabilnost in rast.

1.5.4. Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi zadevnimi instrumenti

Ta zakonodajni predlog je eden od elementov celovitega svežnja gospodarskih reform, ki je bil predstavljen v Sporočilu (2010) 367 z dne 30. junija 2010.

1.6. Trajanje ukrepa in finančnih posledic

( Časovno omejen predlog/pobuda

- ( Trajanje predloga/pobude od [DD.MM.]LLLL do [DD.MM.]LLLL

- ( Finančne posledice med letoma LLLL in LLLL

( Časovno neomejen predlog/pobuda

- Izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma LLLL in LLLL,

- ki mu sledi polno delovanje.

1.7. Načrtovani načini upravljanja [8]

( Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija

( Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

- ( izvajalske agencije

- ( organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[9]

- ( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve

- ( osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe

( Deljeno upravljanje z državami članicami

( Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami ( navedite )

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2. UKREPI UPRAVLJANJA

2.1. Pravila spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje.

n.r.

2.2. Sistem upravljanja in nadzora

2.2.1. Ugotovljena tveganja

n.r.

2.2.2. Načrtovani načini nadzora

n.r.

2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

n.r.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Zakonodajni predlog ne zahteva uporabe dodatnih človeških ali finančnih virov.

- Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrsti , v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira | Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Prispevek |

Številka [Opis………………………...……….] | dif./nedif. ([10]) | držav Efte[11] | držav kandidatk[12] | tretjih držav | v smislu člena 18(1)(a) finančne uredbe |

[XX YY YY YY] | dif./nedif. | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE |

- Zahtevane nove proračunske vrstice: jih ni

Po vrsti , v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira | Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Prispevek |

Številka [Razdelek…………………………………..] | dif./ nedif. | držav Efte | držav kandidatk | tretjih držav | v smislu člena 18(1)(a) finančne uredbe |

[XX YY YY YY] | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE |

3.2. Ocenjeni učinek na odhodke

3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: | Številka | [Razdelek ……………....……………………………………………………….] |

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

-

3.2.3.2. Ocenjene potrebe po človeških virih

- ( Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov

- ( Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

Leto N | Leto N+1 | Leto N+2 | Leto N+3 | …vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) |

( Načrt delovnih mest (za uradnike in začasne uslužbence) |

XX 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) |

XX 01 01 02 (delegacije) |

XX 01 05 01 (posredne raziskave) |

10 01 05 01 (posredne raziskave) |

( Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa EPDC)[20] |

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) |

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) |

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) |

Druge proračunske vrstice (navedite) |

SKUPAJ |

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci |

Zunanji sodelavci |

3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

- ( Predlog/pobuda je skladna z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

- ( Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

- ( Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembo večletnega finančnega okvira[23].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

- ( V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb

- ( V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto N | Leto N+1 | Leto N+2 | Leto N+3 | …vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) | Skupaj |

Leto N | Leto N+1 | Leto N+2 | Leto N+3 | …vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) |

Člen …. | | | | | | | | | |Za razne namenske prejemke, na katere bo vplival predlog/pobuda, navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

[1] UL C , , str. .

[2] UL L 209, 2.8.1997, str. 1.

[3] UL L 209, 2.8.1997, str. 6.

[4] UL C 236, 2.8.1997, str. 1.

[5] UL L 145, 10.6.2009, str. 1.

[6] ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[7] Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[8] Podrobnosti o načinih upravljanja in sklicevanja na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[9] Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[10] dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[11] Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[12] Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

[13] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[14] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[15] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[16] Realizacije se nanašajo na dobavljene proizvode in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest…).

[17] Kakor je opisano v oddelku 1.4.2 „Posebni cilji“.

[18] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[19] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), neposredne raziskave, posredne raziskave.

[20] PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[21] V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[22] V glavnem za strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[23] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[24] Za tradicionalna lastna sredstva (carine, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.