15.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 169/132

—

ob upoštevanju prepovedi mučenja in drugega okrutnega, nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, ki velja za vse države v vseh okoliščinah in je brezpogojna norma mednarodnega prava,

—

ob upoštevanju praktične obrazložitve te prepovedi v številnih mednarodnih in regionalnih instrumentih ter dokumentih za varstvo človekovih pravic, tudi v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah ter v konvenciji Organizacije združenih narodov proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju (konvencija proti mučenju),

—

ob upoštevanju standardnih minimalnih pravil OZN o ravnanju z zaporniki,

—

ob upoštevanju konvencije OZN o statusu beguncev,

—

ob upoštevanju listine Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) o spodbujanju in varovanju človekovih pravic in temeljnih pravic, ki je začela veljati 15. decembra 2008, ter ustanovitve medvladne komisije združenja ASEAN o človekovih pravicah 23. oktobra 2009,

—

ob upoštevanju deklaracije združenja ASEAN o varovanju in spodbujanju pravic delavcev migrantov z dne 13. januarja 2007,

—

ob upoštevanju smernic politike EU do tretjih držav glede mučenja in drugega okrutnega, nehumanega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, ki so bile sprejete leta 2001 in prenovljene leta 2008,

—

ob upoštevanju strateškega dokumenta za EU in Malezijo za obdobje 2007–2013,

—

ob upoštevanju člena 122(5) svojega poslovnika,

A.

ker so vse oblike telesnega kaznovanja v vseh okoliščinah po mednarodnem pravu prepovedane,

B.

ker malezijska zakonodaja predvideva kaznovanje s šibanjem (bolj znano kot bičanje) za vsaj 66 kršitev in ker je po ocenah Amnesty International v malezijskih ječah vsako leto tako kaznovanih kar 10 000 malezijskih državljanov in vedno večje število beguncev in migrantov,

C.

ker so malezijske oblasti v zadnjih letih razširile seznam kršitev, ki se kaznujejo s šibanjem, in vanj vključile nezakonit vstop v državo in zlorabo mamil,

D.

ker je Svet OZN za človekove pravice, katerega članica je Malezija, sprejel resolucijo 8/8, v kateri je navedel, da se telesno kaznovanje enači z mučenjem, in ker šibanje povzroča močno bolečino in trpljenje ter dolgotrajne psihične in telesne travme,

E.

ker se šibanje, ki je preostanek kolonialne uredbe, še vedno izvaja v manjšem številu držav, Malezija pa je edina s številnim prebivalstvom in visoko razvitim človeškim čutom, ki še vedno izvaja to obliko kaznovanja,

F.

ker tuje žrtve pogosto niso obveščene o obtožbi, ki jih bremeni, in nimajo na voljo tolmačenja in pravne pomoči, kar pomeni kršitev njihove pravice do objektivnega in nepristranskega sojenja,

G.

ker zdravniki, ki so vključeni v ta proces, kršijo zdravniški etični kodeks, saj morajo potrditi, da so zaporniki primerni za šibanje in jih morajo prebujati, če izgubijo zavest,

H.

ker je malezijska odvetniška zbornica, ki šteje 8 000 članov, pozvala, naj se tovrstno kaznovanje prepove, saj je v nasprotju z vsemi mednarodnimi normami o človekovih pravicah in s številnimi konvencijami o mučenju,

1.

strogo obsoja šibanje in vse oblike telesnega kaznovanja ter slabo ravnanje z zaporniki; trdno verjame, da se Malezija ne more sklicevati na svoje domače zakone, da bi opravičila prakso, ki je izenačena z mučenjem in je nedvomno nezakonita po mednarodnem pravu;

2.

poziva Malezijo, naj uvede moratorij za šibanje in vse oblike telesne kazni v vseh primerih in jih nato tudi zakonsko in v praksi prepove;

3.

poziva malezijske organe, naj nemudoma prenehajo sedanjo prakso prisiljevanja zaporniškega in zdravstvenega osebja k sodelovanju pri slabem ravnanju z zaporniki med izvajanjem šibanja;

4.

poziva malezijski parlament, naj ratificira konvencijo OZN proti mučenju in njen izbirni protokol ter Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, naj spremeni zakonodajo tako, da bo obravnavala kršitve pri priseljevanju kot upravne kršitve, in ne kot kriminalna dejanja, ki se kaznujejo z zaporom ali telesno kaznijo, ter naj prepove telesno kaznovanje za kazniva dejanja v zvezi z mamili;

5.

poziva komisijo za človekove pravice v Maleziji (SUHAKAM) in odbor za reformo malezijske zakonodaje, naj vladi pripravita ustrezna priporočila o prepovedi telesnega kaznovanja v zakonodaji;

6.

poziva malezijske organe, naj izvajajo mednarodne standarde glede zaščite migrantov, beguncev in prosilcev za azil, prav tako pri kazenskih postopkih proti njim, da bi zagotovili njihovo učinkovito zaščito pred mučenjem in slabim ravnanjem;

7.

poziva visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisijo in Svet, naj pri svojih političnih kontaktnih osebah v državi redno načenjajo vprašanje o razmerah na področju človekovih pravic v Maleziji, zlasti vprašanja o morebitnih zlorabah in slabem ravnanju z migranti in prosilci za azil;

8.

poziva visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svet in Komisijo, naj nadaljujejo predstavitve za vse mednarodne partnerje Evropske unije in jih s tem spodbujajo, naj ratificirajo in izvajajo mednarodne konvencije, ki prepovedujejo mučenje in slabo ravnanje; poziva Evropsko unijo, naj boj proti mučenju in slabemu ravnanju obravnava kot prednostno nalogo svoje politike na področju človekovih pravic, zlasti prek izvajanja svojih smernic in vseh svojih instrumentov, kot je Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice;

9.

meni, da je oblikovanje mednarodne komisije združenja ASEAN o človekovih pravicah dobrodošel ukrep v smeri celostnega pristopa in učinkovitejšega izvajanja standardov na področju človekovih pravic po vsej regiji; meni, da lahko ta organ rešuje vprašanje šibanja v Maleziji, ki pogosto zadeva migrante in prosilce za azil iz drugih držav združenja ASEAN;

10.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Malezije, vladam držav članic združenja ASEAN, posebnemu poročevalcu OZN o mučenju in generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov.