31.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 161/104

A.

ker prenovljena lizbonska strategija postavlja v ospredje raziskave in inovacije kot odgovor na izzive, kot so podnebne spremembe in vse večja globalna konkurenca; ker je v obdobju po krizi postalo spodbujanje rasti in ustvarjanja delovnih mest z raziskavami in inovacijami še bolj pomembno in je ključni cilj predlagane strategije EU 2020,

B.

ker je izvajanje raziskav in inovacij pomembno za vse družbene sloje in mora biti njihov namen izboljšati socialni in ekonomski položaj ljudi,

C.

ker se evropska podpora raziskavam in inovacijam zagotavlja zlasti iz raziskovalne, inovacijske in kohezijske politike, katerih osrednji instrumenti so strukturni skladi, Sedmi okvirni program za raziskave ter Okvirni program za konkurenčnost in inovativnost,

D.

ker je kohezijska politika bistveni steber v procesu evropske integracije in ena od najuspešnejših politik EU, ki prispeva k zbliževanju vse bolj raznolikih regij ter spodbuja rast in zaposlovanje,

E.

ker so inovacije najbolj učinkovito obravnavane na regionalni ravni z bližino akterjev, kot so univerze, javne raziskovalne organizacije in industrija, ki spodbujajo partnerstvo pri prenosu znanja in izmenjavo dobrih praks med regijami,

F.

ker se druga strateška smernica Skupnosti o koheziji za obdobje 2007–2013 nanaša na izboljšanje znanja in inovativnosti za rast in je bilo zato v proračunu predvidenih 25 % skupnih dodeljenih sredstev,

G.

ker je zaradi kompleksnosti današnjih izzivov potrebna kombinacija teh politik; ker družba znanja zahteva več kot le kopičenje dejavnosti različnih sektorjev, je bistvenega pomena sinergija med akterji in instrumenti, da lahko drug drugega krepijo in podpirajo trajnostno uresničevanje raziskovalnih in inovacijskih projektov, s tem pa prispevajo k višjemu vrednotenju rezultatov raziskav v obliki idej za konkretne izdelke v regijah,

H.

ker nekateri elementi teh instrumentov, denimo isti časovni okvir in usklajenost z lizbonsko strategijo, sicer omogočajo sinergijo, vendar so še vedno razlike, denimo različne pravne podlage, vsebinska oziroma območna usmerjenost in deljeno oziroma centralizirano upravljanje,

1.

ceni, da so v skladu z drugo strateško smernico Skupnosti o koheziji za obdobje 2007–2013 vse države članice namenjajo precejšen znesek svojih skupnih finančnih sredstev za razvoj in raziskave, inovacije in razvoj gospodarstva, ki temelji na znanju, iz česar je izšlo 246 nacionalnih ali regionalnih operativnih programov, za raziskave in inovacije pa je bilo namenjenih približno 86 milijard EUR, od tega 50 milijard za temeljne dejavnosti razvoja in raziskav ter inovacije; ugotavlja, da je kohezijska politika postala glavni vir evropske podpore na tem področju, katere proračun konkurira tako s sedmim okvirnim programom (50,5 milijard EUR) kot s programom za konkurenčnost in inovativnost (3,6 milijard EUR); opozarja na učinkovitost in možnost določitve ciljnih denarnih zneskov, ki naj bodo namenjeni za raziskave in razvoj;

2.

pozdravlja nove načine financiranja in opozarja na možnosti pobude JEREMIE in Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja Komisije in skupine Evropske investicijske banke pri povečevanju finančnih priložnostih za inovativna podjetja; priporoča, naj regionalni akterji poleg financiranja iz strukturnih skladov izkoristijo te nove priložnosti; pri tem poudarja, da je treba učinkovito usklajevati javne in zasebne naložbe;

3.

pričakuje strateško poročilo Komisije iz člena 30(2) splošne uredbe; meni, da bo poročilo dalo celovit pregled nad uspešnostjo držav članic pri izpolnjevanju ciljev za obdobje 2007–2009 in bo temelj razprave o prihodnjih obetih kohezijske politike; ponavlja potrebo po celostnem večplastnem pristopu upravljanja konkretnih politik v EU;

4.

poudarja, da je delujoč sistem večplastnega upravljanja pogoj za učinkovito določanje in izvajanje ciljev namenske uporabe sredstev; poudarja, da je delujoč sistem upravljanja na več ravneh pogoj za učinkovito določanje in izvajanje ciljev namenske uporabe sredstev; ugotavlja, da so za izvajanje strukturnih skladov odgovorni nacionalni in regionalni organi, medtem ko program za konkurenčnost in inovativnost ter sedmi okvirni program centralno upravlja Komisija; se zaveda upravne raznolikosti, ki obstajajo na ravni držav članic, in meni, da je pomembno določiti raven sprejemanja odločitev, ki bo najučinkovitejša za državljane;

5.

meni, da je pomembno usklajevati politike Skupnosti, ki so pomembne za doseganje gospodarske, socialne in ozemeljske kohezije; meni, da je treba opraviti natančnejšo analizo njihovega učinka na ozemlje in kohezijo, da bi spodbudili učinkovite sinergije ter da bi bilo mogoče določiti in spodbujati najbolj primerna sredstva na evropski ravni za podporo lokalnih in regionalnih vlaganj v inovacije; opozarja, da je treba upoštevati različne socialne in gospodarske okoliščine treh vrst regij (konvergenca, tranzicija in konkurenčnost) kot tudi razlike v domiselnosti in inovativnosti ter podjetniškem duhu; v zvezi s tem poudarja, da bo vlaganje v raziskave in razvoj, kot tudi v inovacije, izobraževanje in tehnologije, ki učinkovito izrabljajo vire, koristilo tako tradicionalnim sektorjem in podeželju kot tudi storitvenim gospodarstvom z visoko dodano vrednostjo in bo posledično okrepilo gospodarsko, socialno in ozemeljsko kohezijo;

6.

opozarja na številne možnosti za razvoj in inovacije v mestih; meni, da bi pametnejša urbanistična politika, ki bi temeljila na tehnološkem napredku in upoštevala, da 80 % prebivalstva Evrope živi v mestih kjer najdemo tudi največje socialne razlike, prispevala k trajnostni gospodarski rasti; zato poziva k vključitvi urbane dimenzije v nadaljnjo kohezijsko politiko;

7.

priznava, da ima kohezijska politika prek določb o namenitvi sredstev za obdobje 2007–2013 več sredstev za ustvarjanje sinergij z raziskovalnimi in inovacijskimi politikami, hkrati pa je ozemeljska razsežnost vse pomembnejša za sedmi okvirni program ter program za konkurenčnost in inovativnost; poziva k premisleku o bolj vsebinsko naravnanem in na uspešnosti temelječem mehanizmu namenske uporabe sredstev, ki bi omogočal ustrezne odgovore politike na nove izzive;

8.

ugotavlja, da so sredstva za raziskave, razvoj in inovacije v okvirnem programu dodeljena na podlagi meril odličnosti, dostop do njih pa zahteva večjo tekmovalnost med udeleženci, ki morajo izkazati visoko tehnično zmogljivost ter dobro poznavanje upravnih in finančnih postopkov; poudarja, da ta položaj ustvarja visoko koncentracijo v gospodarskih grozdih in najboljših regijah EU, kar ovira pozitivne sinergije v skupini regij in držav članic, ki sicer gredo v pravo smer, vendar še niso dosegle cilja; poudarja, da sta naraščanje regionalnih razlik glede na možnosti raziskav in inovacij in zagotavljanje dejanske skladnosti politik izziva, ki ju morata obravnavati tako kohezijska politika kot politika na področju raziskav in inovacij, ne glede na to, da organi, pristojni za izvajanje, obstajajo na različnih ravneh (nadnacionalni, nacionalni, podnacionalni) in delujejo po različnih načelih (npr. kohezija ali odličnost);

9.

trdi, da so uspešne inovacije odvisne od bližine doseženih sinergij, ter obžaluje, da obstoječe priložnosti za takšne sinergije še niso dovolj znane; poziva regije, ki imajo osrednjo vlogo pri informiranju in analiziranju, ter države članice, naj okrepijo ukrepe za boljše obveščanje; poudarja, da uspešne sinergije zahtevajo zapleten niz razmerij med akterji, ki proizvajajo, razširjajo, spodbujajo in izvajajo različne oblike znanja; poudarja tudi, da se morajo različni nacionalni, regionalni in lokalni organi, ki upravljajo sedmi okvirni program, program za konkurenčnost in inovativnost ter strukturne sklade, zavedati možnosti, ki jih ponuja vsak od teh instrumentov, ter poziva k boljšemu usklajevanju teh akterjev in politik;

10.

poudarja, da morajo posegi, usmerjeni v raziskave in inovacije, izkoristiti regionalna bogastva in možnosti ter na osnovi pametne inovativnosti tvoriti del regionalnih inovacijskih strategij; meni, da take strategije zahtevajo dejavnejše sodelovanje regij in mest v EU ter določanje nacionalnih prednostnih nalog in njihovo izvajanje; zato poziva k razmisleku o morebitni ponovni uvedbi inovativnih ukrepov znotraj strukturnih skladov za spodbujanje regionalnih inovacijskih strategij;

11.

opozarja na obstoječe možnosti kombiniranega financiranja; vendar poudarja, da mešano financiranje med strukturnimi skladi in okvirnimi programi ni dovoljeno; poudarja, da je mogoče instrumente kombinirati, da krijejo dopolnjujoče se, vendar ločene dejavnosti, denimo pri raziskovalni infrastrukturi, ali zaporedne dele sorodnih projektov, kot je razvoj nove raziskovalne ideje in dejavnosti v nadaljevanju, ter tudi projekte v istem omrežju ali grozdu;

12.

meni, da dejstvo, da ni dovoljeno mešano financiranje med strukturnimi skladi in okvirnimi programi, onemogoča regijam, da uporabljajo oba instrumenta hkrati, ter da učinkoviti strateški procesi s pristopom „od spodaj navzgor“ na regionalni in nacionalni ravni lahko pomagajo pri odpravljanju vrzeli ali preprečevanju prekrivanja pri financiranju iz strukturnih skladov, sedmega okvirnega programa in programa za konkurenčnost in inovacije;

13.

poudarja, da je sinergija še zlasti učinkovita pri krepitvi zmogljivosti; v tem smislu opozarja na projektno finančno upravljanje v Evropskem strateškem forumu za raziskovalno infrastrukturo (ESFRI) in potrebo po usklajevanju prednostnih nalog EU za financiranje raziskav na regionalni in nacionalni ravni;

14.

poudarja, da sinergija presega zgolj financiranje dopolnjujočih se projektov; meni, da so krepitev zmogljivosti, mreženje in prenos znanja pomembna oblika sinergije, in pripominja, da vsi instrumenti ponujajo priložnosti za take izmenjave;

15.

ugotavlja, da so dejanske sinergije z vidika neposrednega upravičenca do financiranja odvisne od njegove organizacijske in strateške sposobnosti za kombiniranje pomoči iz različnih instrumentov EU; poziva regionalne akterje, naj pripravijo regionalne strategije, ki lahko olajšajo kombiniranje financiranja;

16.

priporoča, naj države članice in Komisija namenijo zadostna sredstva iz strukturnih skladov za raziskave in inovacije, zlasti trajnostne inovacije, ter okrepijo raziskovalne zmogljivosti; poudarja, da je treba spodbujati in uporabljati uspešne modele v trikotniku znanja ter zagotoviti trajnostni razvoj regionalnih raziskav in strateških okvirov za inovacije v sodelovanju s podjetji, raziskovalnimi središči, univerzami in javnimi organi; opozarja na potencial inovativnih regionalnih grozdov, ki temeljijo na znanju, pri spodbujanju regionalne konkurenčnosti in odobrava vključevanje razvoja grozdov v program za konkurenčnost in inovativnost in sedmi okvirni program (ukrepi v programu regij znanja v sedmem okvirnem programu); opozarja na nove skupnosti znanja in inovacij, ki so bile vzpostavljene v okviru Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) in povezujejo vodilne evropske regijske grozde, ki temeljijo na znanju; opozarja, da je izmenjavo znanja v regionalnih grozdih mogoče pospešiti s strukturnimi skladi; poudarja, da takšni grozdi predstavljajo veliko priložnost, še zlasti za prikrajšane regije;

17.

poziva regionalne in lokalne organe, naj bolje uporabijo strukturne sklade, da bi v svojih regijah povečali zmogljivosti na področju raziskav, znanja in inovacij, na primer z vzpostavljanjem raziskovalne infrastrukture, s katerimi bi lahko sodelovali v dejavnostih Evropske unije na področju raziskav in inovacij; spodbuja regije, naj določijo prednostne naloge na področju strukturnih skladov za raziskave in razvoj, ki bodo dopolnjevale prednostne naloge v sedmem okvirnem programu, ter poziva k dolgoročnemu načrtovanju na regionalni ravni za dosego sinergij, ki izhajajo iz tematskega dopolnjevanja med finančnimi instrumenti;

18.

poudarja pomen analiziranja, izmenjave in povezovanja najboljše prakse o sinergijah med instrumenti politike; v zvezi s tem odobrava prizadevanja Komisije za izboljšanje sodelovanja med oddelki ter jo poziva, naj okrepi analizo raziskovalnih in inovacijskih možnosti in potreb na regionalni ravni, zlasti glede zbiranja razpoložljivih kvalitativnih podatkov ter analizo medsebojnih odnosov z drugimi instrumenti v ocenjevalni študiji katerega koli od treh instrumentov financiranja, da bi zagotovili skupne smernice;

19.

je zadovoljen s Praktičnimi navodili glede možnosti financiranja raziskav in inovacij v EU; priporoča, da se v prihodnje tovrstna navodila zagotovijo takoj po uveljavitvi zakonodajnega okvira; pričakuje delovni dokument osebja Komisije s primeri sinergij v praksi; poziva Komisijo, naj pospešuje in spodbuja izmenjavo dobrih praks ter naj oceni možnost za zagotavljanje dodatne strokovne pomoči o možnostih financiranja s strani Skupnosti preko predhodnih smernic in navodil za praktično vodenje in upravljanje raziskovalnih in inovacijskih projektov, da bi dosegli načrtovane rezultate;

20.

poziva Komisijo, naj poenostavi birokracijo sedmega okvirnega programa ter programa za konkurenčnost in inovacije, da bi povečali učinek sinergij s strukturnimi skladi;

21.

poziva Komisijo, naj opravi študijo, kako bi bilo mogoče s pomočjo računalniških programov z enotnimi priročniki poenostaviti vlaganje zahtevkov za podporo v okviru različnih programov;

22.

spodbuja Komisijo, naj nadaljuje svoje dejavnosti za spodbujanje sinergije ter Evropski parlament obvešča o njihovem napredku, zlasti o vertikalnem sodelovanju med EU ter nacionalnimi in regionalnimi subjekti;

23.

podpira tesnejše sodelovanje med nacionalnimi kontaktnimi točkami za sedmi okvirni program, vodji programov za raziskave in razvoj ter agencijami za inovacije, da bi lahko različne vidike ali stopnje v projektih raziskav in inovacij financirali iz različnih virov;

24.

odobrava poudarek na soodvisnosti med politikami, pomenu povezovanja politik ter potrebi po boljših sinergijah in močnejšem partnerstvu pri zasnovi in izvajanju javnih politik v osnutku strategije EU 2020; poziva k obravnavi potrebe po bolj celovitem okviru na vseh treh področjih politik, ki so jo izrazila mesta in regije, v ključno s tehnično povezovalno strukturo v okviru Komisije, ki bi bila namenjena spremljanju in usklajevanju sinergij med programi za inovacije ter raziskave in razvoj ter bi bila vključena v zasnovo in izvajanje finančnih instrumentov EU in predpisov za državno pomoč; poziva, naj ima teritorialna kohezija pri tem posebno vlogo;

25.

meni, da bi morali prihodnji programi na področju raziskav, razvoja in inovacij dopolnjevati nacionalna prizadevanja ter jih usmerjati in spodbujati za ponovno oživitev vodilne vloge in za multiplikacijski učinek znanja, inovacij, razvoja in nacionalnih vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije;

26.

poudarja, da bi bilo treba za okrepitev znanja in inovacij kot gonilne sile prihodnje gospodarske rasti izboljšati kakovost izobraževanja, graditi na rezultatih raziskav, spodbujati inovacije in prenos znanja po vsej Uniji, čim bolje izkoriščati informacijske in komunikacijske tehnologije, zagotavljati, da se inovativne zamisli udejanjijo v novih izdelkih in storitvah, ki ustvarjajo rast in kakovostna delovna mesta ter prispevajo k obvladovanju izzivov družbenih sprememb v Evropi in po vsem svetu, spodbujati podjetništvo, razvrščati potrebe uporabnikov in priložnosti na trgu po pomembnosti ter zagotavljati dostopno in primerno financiranje na osnovi ključne vloge strukturnih skladov;

27.

podpira tri vodilne pobude strategije EU 2020 za doseganje pametne rasti: „Unija inovacij“, „Mladi in mobilnost“ in „Evropski program za digitalne tehnologije“, pri izvajanju katerih bodo igrali ključno vlogo strukturni skladi;

28.

meni, da je trdna in finančno dobro podprta regionalna politika EU, od katere imajo korist vse regije EU, nujen pogoj za izvajanje ciljev strategije EU 2020, da se zagotovi pametna, trajnostna in vključujoča rast z visoko stopnjo zaposlenosti in produktivnosti, ter za ustvarjanje socialne, ekonomske in teritorialne kohezije; v zvezi s tem poudarja, kako velik pomen je pripisan raziskavam in inovacijam v strategiji EU 2020;

29.

poudarja, da je treba pregledati in okrepiti vlogo instrumentov EU, ki podpirajo inovacije, tj. strukturne sklade, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, okvirni program za raziskave in razvoj, program za konkurenčnost in inovacije ter evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo, da bi bilo mogoče racionalizirati upravne postopke, olajšati dostop do financiranja, zlasti za mala in srednja podjetja, in uvesti inovativne spodbujevalne mehanizme na podlagi doseganja ciljev, povezanih s pametno, trajnostno in vključevalno rastjo, ter spodbujati tesnejše sodelovanje z Evropsko investicijsko banko;

30

meni, da so strukturni skladi primeren instrument za podpiranje lokalnih in regionalnih organov pri njihovem prizadevanju za spodbujanje domiselnosti in inovativnosti; poudarja potrebo po večji prilagodljivosti, da bi zagotovili hitro uporabo teh finančnih sredstev za spodbujanje inovativnih podjetniških pobud; v zvezi s tem poudarja dodano vrednost kohezijske politike, zlasti za mala in srednja podjetja v širokem obsegu, saj nudi lahko dostopno podporo in zagotavlja boljši dostop do uporabnih raziskav, prenosa tehnologije in inovacij;

31.

priporoča, naj se celotna finančna sredstva, ki se ne porabijo v določeni regiji po pravilu N+2 in N+3, prerazporedijo v regionalne projekte in pobude Skupnosti;

32.

opozarja, da je teritorialna kohezija horizontalnega in večsektorskega značaja, zato morajo politike Unije prispevati k njej; ponovno poudarja, da ta koncept ni omejen na učinke regionalne politike, temveč se usmerja tudi v usklajenost z drugimi politikami Unije, ki obravnavajo trajnostni razvoj in zagotavljajo oprijemljive rezultate na regionalni ravni, da bi razvili in v celoti izkoristili specifične regionalne možnosti ter povečali njihov učinek na terenu, posledično pa bi pospešili konkurenčnost in privlačnost regij ter dosegli ozemeljsko kohezijo; meni, da so „koncentracija, sodelovanje in povezovanje“ glavne koordinate teritorialne kohezije za bolj uravnotežen ozemeljski razvoj v Evropski uniji;

33.

poudarja potrebo po krajevnih politikah in meni, da bi se morale regije odločiti za premišljeno in trajnostno specializacijo z določitvijo nekaterih prednostnih področij inovacij na podlagi ciljev EU in svojih potreb, kot so opredeljene v njihovih regionalnih inovacijskih strategijah, ter namenska sredstva EU usmeriti na ta prednostna področja; meni, da je zmožnost regionalnih nosilcev odločanja in podjetnikov, da pritegnejo in pretvorijo znanje v trajnostno konkurenčno prednost, odločilna za regionalno gospodarsko uspešnost z dodano vrednostjo tudi za okoliške regije, vključno z območji sosednjih držav članic;

34.

poudarja, da so raziskave in inovacije, zlasti za doseganje nizkih ali ničnih emisij ogljika ter prihranek energije, zelo pomembne za spoprijemanje z globalnimi izzivi, kot so podnebne spremembe in zanesljiva oskrba z energijo, pa tudi za izboljšanje konkurenčnosti na regionalni in lokalni ravni;

35.

podpira predlog Odbora regij za vzpostavitev „virtualnega ustvarjalnega omrežja“, ki bi bilo odprto za vse (poslovne, lokalne in regionalne organe, osrednje javne organe, zasebni sektor in državljane) in bi nudilo pomoč, podporo in dostop to tveganega kapitala in tehničnih storitev; poudarja, da virtualno omrežje ponuja dodatno prednost, ki omogoča prebivalcem otokov, oddaljenih regij, podeželja, gorskih regij in redko naseljenih območij lažji dostop do strokovnega svetovanja, izobraževanja in informacij ter podpore podjetjem in finančnih smernic;

36.

poudarja, da je nadnacionalno sodelovanje bistvo sedmega okvirnega programa in programa za konkurenčnost in inovativnost ter da je teritorialno sodelovanje (prek nadnacionalnih, medregionalnih in čezmejnih programov) vključeno v strukturne sklade; poziva Komisijo, naj v prihodnosti okrepi cilj evropskega ozemeljskega sodelovanja s svojim nadaljnjim vključevanjem; poziva Komisijo, naj oceni možnosti za krepitev ozemeljskega sodelovanja na področju inovacij v okviru vseh ciljev kohezijske politike; poudarja, da bi boljše poznavanje rezultatov sedmega okvirnega programa in programa za konkurenčnost in inovativnost na regionalni ravni olajšalo praktično usklajevanje med regionalno politiko EU in tema programoma; odločno poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni takemu usklajevanju; spodbuja države članice k sprejemanju nadaljnjih ukrepov za učinkovito mednacionalno sodelovanje z razvijanjem skladnih regionalnih ali nacionalnih strategij za doseganje sinergij; poziva Komisijo in države članice, naj hkrati olajšajo razvoj in dostop do s tem povezanih podatkov;

37.

poudarja, da sedmi okvirni program na številnih tematskih področjih, ki ustrezajo glavnim področjem znanja in tehnologije, znotraj katerih je treba podpirati in krepiti kakovostne raziskave, da bi se bilo mogoče spopadati s socialnimi, gospodarskimi, okoljskimi in industrijskimi izzivi v Evropi, zagotavlja podporo različnim oblikam nadnacionalnega sodelovanju tako znotraj kot zunaj EU;

38.

poziva Komisijo, naj analizira vpliv že sprejetih poenostavitvenih ukrepov za upravljanje strukturnih skladov, da bi bilo mogoče pripraviti prihodnji zakonodajni okvir;

39.

priznava, da so tako za deljeno kot za centralizirano upravljanje potrebna specifična pravila ter da imata pristop od zgoraj navzdol v sedmem okvirnem programu in programu za konkurenčnost in inovativnost ter pristop od spodaj navzgor v strukturnih skladih vsak svoje prednosti; poudarja pa, da je treba uskladiti pravila, postopke in prakse (pravila o upravičenosti, standardne stroške na enoto, pavšale itd.) v zvezi z različnimi instrumenti ter izboljšati usklajevanje (časovnic razpisov za zbiranje predlogov, tematik in vrst razpisov itd.); poziva Komisijo, da preuči možnosti za to, ne glede na pristojnosti držav članic in regij skladno z deljenim upravljanjem, ter hkrati spodbuja kulturo upravljanja, ki bo pospeševala večdisciplinaren pristop preko enotnih medsektorskih strategij na številnih področjih ter z neprekinjenim dialogom med različnimi skupnostmi, da bi povečali skladnost njihovih politik; poziva Komisijo, naj poenostavi upravljanje zadevnih skladov; poziva tudi k spodbujanju posameznih prednosti obeh stebrov podpore ob hkratnem izkoriščanju sinergij in povečanju njihovega učinka;

40.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo pri pripravi prihajajočega načrta za raziskave in inovacije upoštevana okrepitev sinergij med strukturnimi skladi in okvirnimi programi za raziskave in inovacije (sedmi okvirni program, program za konkurenčnost in inovacije);

41.

ponovno poziva Komisijo, naj razvije posebna merila ocenjevanja za inovativne projekte ter premisli o tem, da bi predlagala prihodnje ureditvene pobude za uresničevanje inovativnih ukrepov;

42.

vidi jasno potrebo po večji strokovnosti na regionalni ravni glede na zahteve po financiranju, upravne in finančne postopke, upravljanje skladov in finančno inženirstvo; poziva Komisijo, naj preuči možnosti za nudenje dodatne strokovne pomoči in zagotavljanje tesnejšega sodelovanja med evropsko podjetniško mrežo in organi, ki upravljajo strukturne sklade, ter tesnejšo povezanost med pobudo za vodilni trg, tehnološkimi platformami in regionalnimi tehnološkimi načrti;

43

vztraja, da je treba upoštevati enake možnosti pri ocenjevanju primernosti projektov in določanju dostopa do financiranja iz strukturnih skladov in drugih instrumentov Skupnosti;

44.

poudarja pomen boljše pomoči pri uresničevanju politik in programov, ki krepijo sinergijo znotraj povezave med raziskovalnimi in razvojnimi infrastrukturami, inovacijami ter ustvarjanjem delovnih mest;

45.

meni, da mora velike raziskovalne infrastrukture, ki jih sofinancirajo strukturni skladi, podrobneje oceniti mednarodni organ za medsebojni pregled, kar bo pozitivno vplivalo na učinkovito porabo namenskih strukturnih skladov;

46.

je prepričan, da je zaveza političnih voditeljev potrebni pogoj za skladnost politike za raziskave in inovacije ter instrument za njeno krepitev; zato poziva k oblikovanju strateškega političnega okvira za raziskave in inovacije, prilagojenega napredku, novim informacijam in spreminjajočim se okoliščinam ter skladne z nacionalnimi cilji in prednostnimi nalogami za gospodarski in družbeni napredek;

47.

znova poudarja, da bi bilo treba neformalne mehanizme, ki urejajo teritorialno kohezijo in prostorsko načrtovanje v Svetu, zamenjati z bolj formalnimi strukturami; zavzema stališče, da bo razvoj, ki ga spremlja ustvarjanje in krepitev povezanih in medsektorskih struktur, pripeljal do boljšega usklajevanja politik;

48.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.