52010DC0255

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 27.5.2010

COM(2010)255 konč.

POROČILO KOMISIJE

Statistični pregled državnih pomočiPoročilo o nedavnih dogajanjih glede krizne pomoči finančnemu sektorju– Posodobitev za pomlad 2010 –

VSEBINA

1. Uvod.. 4

1.1. Odziv Komisije na finančno krizo 4

1.2. Skupni znesek odobrenih ukrepov 6

2. Jamstva za financiranje zadolževanja bank 6

2.1 Stopnja uporabe pri bankah 7

2.2 Razvoj in znaki izhoda iz krize 7

3. Ukrepi za dokapitalizacijo 8

4. Oslabljena sredstva 9

5. Prestrukturiranje 9

6. Sklepna ugotovitev 10

PRILOGA 1 – Časovnica izvajanja jamstvenih shem in shem dokapitalizacije 11

PRILOGA 2 – Dinamika odobrenih jamstvenih ukrepov in ukrepov dokapitalizacije 12

PRILOGA 3 – Ukrepi v zvezi s finančno krizo glede na instrumente 13

PRILOGA 4 – Dodatne informacije 14

1. Uvod

Ta statistični pregled državnih pomoči (pomlad 2010) daje nove podatke o krizni pomoči sektorju finančnih storitev. Poročilo zajema zneske pomoči, ki jih je Komisija odobrila v obdobju od oktobra 2008 do 31. marca 2010. Ponuja tudi pregled uporabe jamstvenih ukrepov in ukrepov dokapitalizacije ter stanja na področju oslabljenih sredstev in prestrukturiranja.

Odziv Komisije na finančno krizo

Da bi Komisija pomagala državam članicam pri sprejemanju nujnih ukrepov za ohranitev finančne stabilnosti in zagotovitev pravne varnosti, je med oktobrom 2008 in julijem 2009 sprejela več sporočil, v katerih je opredelila uporabo pravil o državnih pomočeh za ukrepe držav članic, ki so namenjeni podpori bančnemu sektorju zaradi gospodarske krize. Te smernice so bile pripravljene predvsem z namenom, da bi z nujnimi ukrepi, potrebnimi za finančno stabilnost, zagotovili enake pogoje finančnim institucijam ne glede na to, ali prejemajo državno pomoč ali ne, pa tudi zagotoviti enakovreden položaj finančnih institucij v različnih državah članicah. Sporočilo o bančništvu[1] z dne 13. oktobra 2008 je bilo prvi odziv Komisije na finančno krizo, ki se je vedno bolj zaostrovala. Sporočilo o bančništvu na podlagi načel iz obstoječih smernic za reševanje in prestrukturiranje[2] zagotavlja usmeritve glede meril za ugotavljanje združljivosti podpornih ukrepov držav članic za finančnih sektor s členom 107(3)(b) PDEU v posebnih okoliščinah krize. Pokriva področja, kot je pomoč v obliki jamstev, dokapitalizacije in nadzorovane likvidacije finančnih institucij ter zagotavljanje drugih oblik likvidnostne pomoči. V sporočilu o bančništvu so podrobne smernice o državnih jamstvih za bančne obveznosti, ki so bila najbolj razširjen odziv na krizo v prvi fazi, ko je bilo treba oživeti trg medbančnega posojanja.

Vendar je vedno hujša recesija povzročala dodatne težave na finančnih trgih; naslednji neposredni problem je bil zagotavljanje dajanja posojil realnemu gospodarstvu, ko so banke začele zmanjševati delež posojilnih finančnih instrumentov, tj. začele so zmanjševati obseg posojil glede na višino svojega kapitala. To je povečalo potrebo številnih bank po okrepitvi lastnega kapitala, tudi zato, da bi ohranile svojo vlogo posojilodajalca v gospodarstvu. Državne dokapitalizacije so zato postale pomembno orodje, ki so ga države članice uporabljale za stabiliziranje trgov. Da bi opredelila natančne smernice o ocenjevanju ukrepov dokapitalizacije bank v trenutnih kriznih pogojih, je Komisija 8. decembra 2008 sprejela sporočilo o dokapitalizaciji[3].

Ti sporočili sta zagotovili bistvene usmeritve za sprejemanje učinkovitih ukrepov za stabilizacijo finančnih trgov, njun namen pa je ohranjanje dajanja posojil realnemu gospodarstvu, ne da bi pri tem prišlo do izkrivljanja konkurence. Paketi za reševanje, ki so jih države članice sprejele od oktobra 2008, so preprečili zlom finančnega sistema, pri tem pa je Komisija zagotavljala usklajeno delovanje držav članic in določala pogoje, po katerih lahko banke prejmejo državno pomoč.

Vendar je kljub državnim jamstvom in dokapitalizacijam zaupanje vlagateljev ostalo na nizki ravni, zmanjševanje deležev posojilnih finančnih instrumentov pa se je nadaljevalo. Začelo je prevladovati mnenje, da se je treba lotiti temeljnih razlogov za nastanek krize, tj. oslabljenih sredstev v bilancah stanja bank. Tako se je osredotočenost na reševanje iz prvih mesecev krize preusmerila na izvajanje ukrepov, potrebnih za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja sektorja kot celote. To vključuje potrebo po prestrukturiranju številnih institucij, kar zajema tudi čiščenje bilanc stanja.

Komisija v sporočilu o oslabljenih sredstvih[4] z dne 25. februarja 2009 daje usmeritve državam članicam glede obravnavanja ukrepov finančne pomoči za oslabljena sredstva. Te usmeritve temeljijo na načelih preglednosti in razkrivanja, ustrezni porazdelitvi bremena med državo in upravičencem ter previdni oceni sredstev na podlagi njihove realne ekonomske vrednosti.

Številne institucije, ki so prejele državno pomoč, morajo preoblikovati poslovne modele, da bi obnovile svojo dolgoročno sposobnost poslovanja brez državne podpore. V sporočilih Komisije, ki se osredotočajo na jamstva, dokapitalizacije in oslabljena sredstva, je že podrobno opisano, kdaj mora institucija predložiti načrt prestrukturiranja. V sporočilu Komisije o prestrukturiranju[5] z dne 22. julija so pojasnjeni nekateri vidiki prestrukturiranja v zvezi s finančno krizo. Zlasti je podrobno opisano, kako naj se v načrtih prestrukturiranja obravnava dolgoročna sposobnost poslovanja, porazdelitev bremena med banko, njenimi delničarji in državo ter izkrivljanje konkurence, ki ga je povzročila pomoč.

Čeprav je stanje še vedno nestabilno, so se tržni pogoji po dveh letih od začetka krize znatno ustalili. Zaradi znakov okrevanja finančnih trgov in gospodarstev držav članic je zdaj v središču pozornosti postopno zmanjševanje odvisnosti bank od državne podpore. Ukinjanje ukrepov pomoči mora biti postopno, pregledno in usklajeno med državami članicami, da bi se izognili negativnim učinkom prelitja. Hkrati je treba upoštevati posebne razmere v različnih državah članicah. Zato je Svet Ecofin[6] 2. decembra 2009 sklenil, da je treba opredeliti strategijo za ukinjanje ukrepov pomoči, ki naj bi se načeloma začelo z odpravljanjem shem državnih jamstev, da bi se spodbudilo umikanje zdravih bank iz državne podpore, druge banke pa pripravilo do premagovanja lastnih pomanjkljivosti. Svet Ecofin je 18. maja 2010 pozdravil predhodno analizo služb Komisije o dejanski uporabi jamstvenih shem in namero Komisije, da uvede posebne pogoje glede ponovnega zagotavljanja jamstev po 30. juniju; med pogoje spadajo ustrezno povečanje stroškov pridobitve jamstva na podlagi kreditne sposobnosti bank, kar je namenjeno postopnemu izenačevanju stroškov financiranja tržnim razmeram, in zahteva po pregledu uspešnosti poslovanja bank, ki se še vedno močno zanašajo na državna jamstva[7].

Skupni znesek odobrenih ukrepov

Med oktobrom 2008 in 31. marcem 2010 je Komisija na podlagi člena 107(3)(b) PDEU sprejela 161 odločb in sklepov o finančnem sektorju. Od teh je bilo 78 odločb in sklepov sprejetih o približno 40 finančnih institucijah, 83 pa o skoraj 40 shemah.

Največji obseg ukrepov, ki jih je Komisija odobrila, vključno s shemami in ad hoc ukrepi, ki so jih vzpostavile države članice zaradi finančne krize, je znašal 4 131,1 mrd EUR. V spodnji preglednici je razčlenitev na sheme in ad hoc ukrepe.

Znesek | % BDP EU-27[8] |

Sheme, ki jih je odobrila Komisija, skupaj | 3 181 mrd EUR | 25 % |

od tega jamstvene sheme | 2 747 mrd EUR | 22 % |

od tega ukrepi dokapitalizacije | 338,2 mrd EUR | 2,7 % |

od tega sheme finančne pomoči za oslabljena sredstva | 54 mrd EUR | 0,4 % |

od tega likvidnostni ukrepi, ki niso jamstvene sheme | 41,9 mrd EUR | 0,3 % |

Ad hoc ukrepi za posamezne finančne institucije | 950,1 mrd EUR | 7,6 % |

2. JAMSTVA ZA FINANCIRANJE ZADOLžEVANJA BANK

V sporočilu o bančništvu je bila izpostavljena nevarnost izkrivljajočih učinkov državnih jamstev na konkurenco in naglašena začasna dopustnost takih ukrepov pomoči.

Jamstvene sheme so se izkazale kot ustrezno in učinkovito orodje za reševanje likvidnostnih težav bank, ki so se soočile s posledicami sistemske krize. Omenjene sheme so imele pomembno vlogo pri preprečevanju zloma finančnega sistema. V prvi polovici leta 2009 je bila uporaba jamstev še zelo pomembna, nato pa se je njihova vloga znatno zmanjšala. Že sama razpoložljivost takih jamstvenih shem je imela pomirjevalen učinek na trg, čeprav se od poletja leta 2009 niso veliko uporabljale.

Na splošno so bile sheme odobrene za obdobje šestih mesecev z možnostjo podaljšanja. Od jeseni leta 2008 je Komisija odobrila in pozneje podaljšala 19 jamstvenih shem. Italija in Francija sta se odločili, da jamstvene sheme ukineta konec leta 2009, Združeno kraljestvo pa je to naredilo v začetku leta 2010. Nizozemska je 1. januarja spremenila cene svojih jamstvenih shem, da bi finančne institucije spodbudila k iskanju alternativnih načinov financiranja. Komisija je 16 veljavnih shem odobrila do najpozneje 30. junija 2010. Komisija v sodelovanju z državami članicami proučuje pogoje, pod katerimi bi se veljavnost navedenih shem lahko podaljšala tudi po tem datumu.

Približna vrednost jamstev, ki jih je Komisija odobrila po shemah od jeseni leta 2008 do 31. marca leta 2010, znaša 2 747 mrd EUR. Poleg shem, ki jih je odobrila Komisija, so nekatere države članice izdale še jamstva za posamezne institucije kot reševalni ukrep, da bi ohranile svojo finančno stabilnost. Do 31. marca 2010 so ad hoc jamstva, ki jih je odobrila Komisija, znašala 402,8 mrd EUR, od katerih jih je bilo 240,8 mrd EUR za Belgijo[9], sledile pa so Francija s 54,8 mrd EUR, Združeno kraljestvo s 53,8 mrd EUR in Nemčija s 47,8 mrd EUR. Analiza nedavno izdanih obveznic z državnim jamstvom po bonitetnih kategorijah izdajateljev obveznic dokazuje, da se jamstvene sheme od konca leta 2009 uporabljajo skoraj izključno za banke z nižjo bonitetno oceno (tj. bonitetno oceno A- ali nižjo) ali neocenjene banke.

2.1 Stopnja uporabe pri bankah

Stopnja uporabe jamstev, tj. dejanske uporabe ukrepa glede na odobreni proračun, znaša 32 %, kar med drugim vključuje posamezne ukrepe, ki niso del shem. To je 993,6 mrd EUR od skupnih 3 150 mrd EUR odobrenih jamstev.

Stopnja uporabe se med državami članicami zelo razlikuje. Nad 50 % je na Portugalskem (51 %), v Luksemburgu (51 %) in na Cipru (73 %). Pod 20 % je v Sloveniji (17 %), na Švedskem (16 %), v Belgiji (13 % – samo ad hoc ukrep), v Latviji (12 %) ali Grčiji (7 %)[10].

Vendar stopnja uporabe ni verodostojen kazalnik delovanja shem. Visoka stopnja uporabe v neki državi članici ni nujno pokazatelj, ali je ukrep ustrezen. Nizka stopnja uporabe jamstev v nekaterih državah članicah je delno posledica dejstva, da so zneski, napovedani po nekaterih shemah, višji od poznejših dejanskih potreb, posamezna jamstva pa so na splošno bolj prikrojena dejanskim potrebam upravičencev.

Shema je lahko učinkovita pri ponovni vzpostavitvi finančne stabilnosti tudi brez uporabe jamstev, saj je pogosto del bolj obsežne strategije držav članic za pomiritev finančnih trgov prek najave zavezanosti držav članic, da bodo zagotovile podporo bankam. Na primer, na Finskem, Poljskem in Slovaškem imajo jamstvene sheme, ki še niso bile uporabljene.

2.2 Razvoj in znaki izhoda iz krize

Omenjeno je že bilo, da so se Francija, Italija in Združeno kraljestvo odločili, da ne podaljšajo veljavnosti shem, Nizozemska pa je poostrila cenovne pogoje svojih shem.

Vsekakor je opaziti, da uporaba državnih jamstev s strani bank upada od poletja leta 2009, tako v smislu števila izdanih jamstev kot vrednosti izdanih jamstev. Iz grafa 1, ki prikazuje izdane obveznice EU bank v eurih, pokrite z državnimi jamstvi, je razvidno, da je bila večina obveznic z državnim jamstvom izdanih v prvi četrtini leta 2009, pri čemer so izdane obveznice z jamstvom dosegle mesečno povprečje 30 % skupnega financiranja bank. Skupna vrednost novoizdanih obveznic z jamstvom je potem postopno upadala do decembra leta 2009, ko je v povprečju dosegla 4 % skupnega financiranja bank.

Graf 1: Spreminjanje eurskih obveznic z jamstvi glede na skupno vrednost financiranja bank v eurih (oktober 2008–december 2009)

[pic]

Vir: službe Komisije

Sr Unsec : navadne obveznice

3. Ukrepi za dokapitalizacijo

Države članice so se hitro odzvale na grožnje glede ravni kapitalizacije finančnih institucij, tako da so vzpostavile sheme dokapitalizacije ali dodelile ad hoc državno pomoč. Skupna vrednost odobrenih ukrepov dokapitalizacije (sheme in ad hoc ukrepi) je konec marca leta 2010 znašala 503,1 mrd EUR, kar je približno 4 % BDP Evropske unije, dejansko pa je bilo uporabljenih 241,6 mrd EUR ali 2 % BDP EU-27. Zato je povprečna stopnja uporabe pri ukrepih dokapitalizacije okoli 48 %.

Do 31. marca 2010 je skupni obseg odobrenih shem dokapitalizacije od jeseni leta 2008 znašal 338,2 mrd EUR, konec leta 2009 pa je bil 229 mrd EUR. Od 338,2 mrd EUR, kar je 2,7 % BDP EU-27, je bilo uporabljenih okoli 92,3 mrd EUR. Hkrati so odobreni ad hoc ukrepi dosegli 164,9 mrd EUR, od tega pa je bilo uporabljenih 149,2 mrd EUR. Kot je razvidno iz številk, je stopnja uporabe pri ad hoc ukrepih znatno višja (27 % za sheme in 90 % za ad hoc ukrepe). Ta je predvsem posledica dejstva, da so bili ad hoc ukrepi oblikovani za določeno finančno institucijo in jih je bilo treba implementirati takoj in v celoti.

Od konca leta 2008 je 14 držav članic uvedlo sheme dokapitalizacije. Osem od teh držav članic je sprejelo sheme čiste dokapitalizacije, druge pa so izbrale celostne sheme, ki so zajemale tudi jamstva ali likvidnostne ukrepe. Pet od navedenih 14 shem je do zdaj prenehalo veljati.

Tako kot jamstvene sheme je bila večina shem dokapitalizacije vzpostavljena med koncem leta 2008 in sredino leta 2009. Od sredine julija leta 2009 do 31. marca 2010 je bilo Komisiji priglašeno razmeroma malo novih shem: v tem obdobju je Komisija odobrila tri sheme dokapitalizacije in eno shemo, ki je zagotavljala jamstva in dokapitalizacijo. Vendar je bilo v istem obdobju podaljšanih devet obstoječih shem. V prvem četrtletju leta 2010 je bila odobrena samo ena nova shema dokapitalizacije in nekaj ad hoc ukrepov. Do zdaj shem dokapitalizacije ni vzpostavilo 13 držav članic. Osem držav članic ni sprejelo nobenih ukrepov dokapitalizacije (shem ali ad hoc ukrepov).

4. Oslabljena sredstva

Številne banke so se morale ubadati s svojimi oslabljenimi sredstvi, pogosto tudi v kombinaciji z drugimi ukrepi prestrukturiranja. Do 31. marca 2010 je sedem držav članic uvedlo ukrepe finančne pomoči za oslabljena sredstva (Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija, Irska, Nizozemska in Združeno kraljestvo). Nominalni znesek vseh sredstev, zajetih v ukrepe finančne pomoči za oslabljena sredstva, je dosegel 376 mrd EUR[11]. Odobreni ukrepi finančne pomoči za oslabljena sredstva zajemajo sheme in ad hoc ukrepe.

V relativnem smislu so odobreni ukrepi finančne pomoči za oslabljena sredstva do 31. marca 2010 v povprečju dosegali 3 % BDP Evropske unije (v primerjavi z 0,8 % v juliju leta 2009). Znatno povečanje tega razmerja se lahko razloži z odobritvijo večje sheme finančne pomoči za oslabljena sredstva na Irskem in enega primera prestrukturiranja v Združenem kraljestvu. Ta ukrepa skupaj dosegata okoli 80 % celotnega zneska odobrenih ukrepov finančne pomoči za oslabljena sredstva.

Od jeseni leta 2008 sta samo Nemčija in Irska uvedli sheme finančne pomoči za oslabljena sredstva. Nemški shemi ni bil dodeljen poseben znesek, iztekla pa se je konec januarja leta 2010, ne da bi bila uporabljena. Skupni obseg finančne pomoči za oslabljena sredstva, odobrene po irski shemi, znaša 54 mrd EUR ali 29 % irskega BDP.

Od začetka finančne krize je šest držav članic (Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija, Nizozemska in Združeno kraljestvo) zaprosilo za odobritev individualnih primerov finančne pomoči za oslabljena sredstva, ki niso bili del sheme. V celoti je skupni obseg odobrenih primerov individualne finančne pomoči za oslabljena sredstva do 31. marca 2010 dosegel 322 mrd EUR, od tega pa je 77 % dodelilo Združeno kraljestvo in 10 % Nemčija. V relativnem smislu znašajo odobreni individualni ukrepi finančne pomoči za oslabljena sredstva v Združenem kraljestvu 14 % BDP, povprečje med državami članicami, ki so sprejemale ad hoc ukrepe, pa je bilo 2,6 % BDP.

5. Prestrukturiranje

Na splošno so bili začasni ukrepi pomembno orodje za spopadanje s krizo. Vendar je v številnih primerih tako, da bodo morale posamezne banke opraviti globoke strukturne reforme. To je potrebno, da se znova vzpostavi uspešno poslovanje posameznih bank in finančnega sektorja EU kot celote ter obnovijo enaki konkurenčni pogoji za institucije in nemoteno delovanja notranjega trga.

Merila in posebne okoliščine, ki določajo obveznost predložitve načrta prestrukturiranja

Merila in posebne okoliščine, ki določajo obveznost predložitve načrta prestrukturiranja, so bila pojasnjena v sporočilu o bančništvu, sporočilu o dokapitalizaciji in sporočilu o oslabljenih sredstvih.

Nanašajo se predvsem, vendar ne izključno, na primere, ko država dokapitalizira banko v težavah ali ko je banka, ki prejme finančno pomoč za oslabljena sredstva, že prejela državno pomoč v kakršni koli obliki, ki prispeva h kritju izgub ali preprečevanju njihovega nastanka (razen sodelovanja v jamstveni shemi) in ki skupaj presega 2 % skupne tveganju prilagojene tehtane aktive banke. Stopnja prestrukturiranja je odvisna od resnosti težav posamezne banke.

Če pa je bil dan omejen znesek pomoči bankam, ki so načeloma zdrave, morajo države članice v skladu z navedenimi sporočili (zlasti točko 40 sporočila o dokapitalizaciji in Prilogo V sporočila o oslabljenih sredstvih) Komisiji predložiti poročilo o uporabi državnih sredstev, ki vsebuje vse potrebne informacije za oceno uspešnosti poslovanja banke, uporabe prejetega kapitala in načrta za prenehanje odvisnosti od državne pomoči. Pregled uspešnosti poslovanja mora vključevati profil tveganja in prihodnjo kapitalsko ustreznost teh bank ter oceniti njihove poslovne načrte.

Do 31. marca 2010 je Komisija proučevala okoli 40 primerov prestrukturiranja v 13 državah članicah. Dva od teh se nanašata na dve različni državi članici, en primer pa se nanaša celo na tri države članice. Komisija je v 13 primerih navedenih prestrukturiranj sprejela sklep ali odločitev.

Komisija ne nalaga posebnih ukrepov prestrukturiranja od začetka in ni specifičnega poslovnega modela, ki se zavrne iz načelnih razlogov. Izhodišče analize je vedno načrt prestrukturiranja, ki ga je predložila država članica. Zato je prva prednostna naloga pri obravnavanju prestrukturiranja bank, da se ugotovi, ali lahko poslujejo z dobičkom brez državne podpore. Merilo dolgoročno uspešnega poslovanja lahko zahteva različne rešitve za različne banke, te pa so lahko od omejenega prestrukturiranja brez odprodaje dela poslovanja do urejene likvidacije poslovno neuspešnih subjektov.

Vsak načrt prestrukturiranja mora ustrezno upoštevati ukrepe za omejitev izkrivljanja konkurence. Ob upoštevanju tržnih okoliščin vsakega primera in obsega državne podpore lahko med ukrepe za omejevanje izkrivljanja konkurence spadajo odprodaje dela poslovanja, začasno omejevanje možnosti upravičencev do odkupov in drugi zaščitni ukrepi v zvezi z ravnanjem.

Za vse primere prestrukturiranja, ki jih je Komisija obravnavala, so se uporabljala načela iz sporočila o prestrukturiranju, vendar so se upoštevale tudi posebnosti vsakega od teh primerov. Doseganje ustreznega ravnovesja med številnimi vidiki posameznega prestrukturiranja zahteva poglobljeno poznavanje dejstev in posebnosti o vsaki banki. Vendar se načela, ki so podlaga pristopa Komisije, jasno in dosledno uporabljajo v vseh primerih.

6. Sklepna ugotovitev

Politika konkurence ter zlasti jasno in predvidljivo izvrševanje pravil o državnih pomočeh sta imela pomembno vlogo v odgovoru na krizo. Izjemni reševalni ukrepi na njenem začetku so bili uspešni, saj so ponovno vzpostavili finančno stabilnost in podprli gospodarsko okrevanje. Čeprav okrevanje, ki je še vedno nestabilno, dobro poteka, je treba nadaljevati s potrebnim prestrukturiranjem bančnega sektorja, med drugim tudi s čiščenjem bilanc stanja in krepitvijo sposobnost bank za odzivanje na tveganja, da bi te lahko funkcijo posojilodajalca realnemu gospodarstvu opravljale brez državne podpore. Tako je ob nadaljevanju stabilizacije gospodarskega okolja primerno, da se začne pregledno in usklajeno ukinjanje različnih shem podpore; začeti pa bi bilo treba z državnimi jamstvi, da bi se ustvarili pogoji za postopno vrnitev na običajno tržno delovanje.

PRILOGA 1 – Časovnica izvajanja jamstvenih shem in shem dokapitalizacije

[pic]

PRILOGA 2 – Dinamika odobrenih jamstvenih ukrepov in ukrepov dokapitalizacije

[pic][pic]

PRILOGA 3 – Ukrepi v zvezi s finančno krizo glede na instrumente

Ukrepi v zvezi s finančno krizo, odobreni do 31. marca 2010 (odobreni zneski v mrd EUR)

[pic]

Vir: GD za konkurenco.

* Visoki zneski odobrenih jamstev na Danskem in Irskem so posledica splošnih jamstev za bančne obveznosti. Za odobrene zneske irske jamstvene sheme: vir podatkov poročilo Sveta z dne 9. 6. 2009.

** Nekateri skupni zneski vsebujejo ocene in približke.

PRILOGA 4 – Dodatne informacije

Dodatni podatki, statistike in kazalniki, predhodni statistični pregledi državnih pomoči, ki so na voljo na spletu

Podrobnejše informacije o dogajanju na področju politike državnih pomoči, dejstva in podatki so na voljo v statističnem pregledu državnih pomoči, ki ga pripravlja GD za konkurenco in se objavlja dvakrat letno (spomladi in jeseni):

http://ec.europa.eu/comm/competition/state_aid/studies_reports/studies_reports.cfm.

Primeri državne pomoči (register državnih pomoči)

Register Komisiji o državnih pomočeh zagotavlja podrobne informacije o primerih državnih pomoči, za katere je bil izdan končni sklep ali odločba od 1. januarja 2000, in o ukrepih na podlagi skupinskih izjem, ki so jih predložile države članice. Posodablja se dnevno, zato javnosti zagotavlja dostop do najnovejših sklepov o državnih pomočeh. http://ec.europa.eu/comm/competition/state_aid/register/

Letno poročilo o politiki konkurence

Komisija objavlja letno poročilo o politiki konkurence, ki povzema najpomembnejše dogodke na področju politik in prava ter najnovejšo sodno prakso. http://ec.europa.eu/comm/competition/annual_reports/

Bilten o politiki konkurence

Bilten o politiki konkurence, ki ga trikrat letno objavlja GD za konkurenco, med drugim vsebuje niz člankov o nekaterih novostih na pravnem področju ter zanimivi sodni praksi. http://ec.europa.eu/comm/competition/publications/cpn/

Tedenski e-bilten o državnih pomočeh

Tedenski e-bilten o državnih pomočeh, ki se izdaja od leta 2006, se brezplačno razpošilja več kot 3 500 naročnikom. V njem so objavljene dejavnosti Komisije na področju državne pomoči, med drugim tudi zadnje novosti na pravnem področju, sklepi Komisije, novice, prihajajoči dogodki, poročila in študije. http://ec.europa.eu/competition/state_aid/newsletter/index.html

Statistični pregled državnih pomoči Efte

Nadzorni organ Efte objavlja letni statistični pregled o obsegu državnih pomoči, dodeljenih na Islandiji, v Lihtenštajnu in na Norveškem.http://www.eftasurv.int/information/pressreleases/2008pr/dbaFile14074.html

[1] Uporaba pravil o državni pomoči za ukrepe v zvezi s finančnimi institucijami v okviru trenutne svetovne finančne krize, UL C 270, 25.10.2008, str. 8–14.

[2] Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, UL C 244, 1.10.2004, str. 2–17, kot so bile razširjene z UL C 156, 9.7.2009, str. 3.

[3] Sporočilo Komisije – Dokapitalizacija finančnih institucij v trenutni finančni krizi: omejitev pomoči na najmanjšo potrebno in zaščitni ukrepi za preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence, UL C 10, 15.1.2009, str. 2–10.

[4] Sporočilo Komisije o obravnavanju oslabljenih sredstev v bančnem sektorju Skupnosti, UL C 72, 26.3.2009, str. 1–22.

[5] Sporočilo Komisije o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči, UL C 195, 19.8.2009, str. 9-20..

[6] Glej 2981. srečanje Sveta za ekonomsko-finančne zadeve, Bruselj, 2. december 2009, 16838/09 (sporočilo za javnost št. 352): http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_Data/docs/pressdata/en/ecofin/111706.pdf.

[7] Glej 3015. srečanje Sveta za ekonomsko-finančne zadeve, Bruselj, 18. maja 2010, http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ecofin/114495.pdf , delovni dokument služb GD za konkurenco – Uporaba pravil o državni pomoči za jamstvene sheme držav, ki so namenjene pokrivanju bančnih dolgov in bodo izdane po 30. juniju 2010, 30. april 2010 http://ec.europa.eu/competition/state_aid/studies_reports/phase_out_bank_guarantees.pdf

[8] BDP po državah članicah, v mio EUR, 1992–2008.

[9] Belgija je sklenila, da ne bo uporabljala shem, ampak ukrepati na podlagi posameznega primera.

[10] Navedene stopnje uporabe zadevajo izključno na jamstva za nove dolgove bank in ne upoštevajo splošnih jamstev za bančne obveznosti v nekaterih državah članicah.

[11] Zajeta nominalna sredstva, zmanjšana za tranšo prve izgube, ki jo je zadržala banka.