7.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 166/52

—

močno obžaluje, da trije sklopi na splošno niso uravnoteženi glede števila predlaganih ukrepov, vrste ukrepov, jasnosti vsebine in tudi doseženega napredka pri izvajanju ukrepov; Komisijo poziva, naj natančneje pojasni svoje predloge iz 2. in 3. sklopa, med drugim s predložitvijo smernic za pripravo zakonodajnih predlogov, da bi zagotovili enako natančnost kot pri predlogih iz 1. sklopa;

—

Komisiji predlaga, da v okviru Akta za enotni trg uveljavi vse dosežke iz Lizbonske pogodbe, ki bi pomagali povrniti zaupanje državljanov EU v enotni trg, zlasti člen 3 PEU, ki določa nove socialne cilje za EU v zvezi z bojem proti socialni izključenosti in diskriminaciji, spodbujanjem pravice in socialne zaščite, enakostjo žensk in moških, solidarnostjo med generacijami ter zaščito otrokovih pravic, Listino temeljnih pravic, uporabo „horizontalne socialne klavzule“ in splošnim dostopom državljanov EU do osnovnih storitev v njihovem življenjskem okolju (člen 14 PDEU in Protokol 26);

—

Evropski komisiji predlaga, naj zagotovi večjo razumljivost, zlasti v delu, posvečenem „povrnitvi zaupanja evropskih državljanov“, in v prvi sveženj ukrepov ob upoštevanju dosežkov Lizbonske pogodbe vključi vse predloge glede dostopa do osnovnih storitev, ki je ena največjih vsakdanjih težav evropskih državljanov; priporoča, da se v prvi sveženj ukrepov vključijo predlogi v zvezi z izvajanjem Listine o temeljnih pravicah (št. 29), reformo priznavanja poklicnih kvalifikacij in oblikovanjem „evropskega potnega lista usposabljanj“ (št. 33 in 35), izboljšanjem izvajanja direktive o napotitvi delavcev (št. 30), poenostavitvijo predpisov v zvezi z javnimi naročili in storitvami splošnega gospodarskega pomena (št. 17 in 25), socialnim podjetništvom (št. 36), odpravljanjem fiskalnih ovir za državljane (št. 42) in dostopnostjo nekaterih osnovnih bančnih storitev (št. 40);

—

predlaga, naj se oblikujejo tudi teritorialni pakti, v okviru katerih bi lokalne in regionalne oblasti z uporabo prožnega regionalnega pristopa svoje dejavnosti in financiranje osredotočile na izvajanje strategije Evropa 2020 in njenih vodilnih pobud. Poseben poudarek je treba nameniti projektom, ki spodbujajo družbene inovacije v posamezni regiji in imajo čim večji družbeni vpliv. Za uporabo teritorialnih paktov in njihovo vsebino veljajo merila za dodeljevanje sredstev EU za projekte.

Poročevalec

Jean-Louis DESTANS (FR/PES), predsednik generalnega sveta departmaja Eure

Referenčni dokument

Sporočilo komisije K aktu za enotni trg

COM(2010) 608 konč.

1.

pozdravlja pobudo Komisije, da začne obsežno javno razpravo o predlogu dokumenta K aktu za enotni trg, ki temelji na visoko konkurenčnem socialnem tržnem gospodarstvu in zahtevi po resnični zavezanosti evropskih državljanov temu projektu; meni, da bi bil ta dokument lahko podlaga za pripravo časovnega načrta Evropske komisije do leta 2014 glede osrednjih notranjih politik Unije in da bo uspešnost Komisije ocenjena glede na dosežene rezultate na tem področju;

2.

se strinja z ugotovitvijo Komisije na podlagi sklepov iz poročila Maria Montija, da državljani EU kažejo vse večjo in zaskrbljujočo „nenavdušenost“ do enotnega trga, in meni, da je treba to stanje nujno odpraviti z učinkovitim uresničevanjem enotnega trga, ki ni cilj sam po sebi, ampak instrument, ki mora prispevati k ciljem iz Lizbonske pogodbe;

3.

potrjuje stališče Komisije, da mora enotni trg Evropski uniji omogočiti, da izkoristi priložnosti, ki jih ponuja globalizacija, uvede nova področja znanja in raziskav na podlagi digitalnega gospodarstva, zagotovi trajnostno rast za ustvarjanje delovnih mest za vse ter spodbuja socialno blaginjo;

4.

zato podpira pobudo Komisije, ki temelji na celovitem pristopu k enotnemu trgu in se ne omejuje zgolj na zapolnitev manjkajočih členov v verigi;

5.

poziva k odpravi ovir za digitalni enotni trg. Potrebno je takojšnje ukrepanje, da omogočimo rastoč, uspešen in dinamičen vseevropski trg za ustvarjanje in razširjanje zakonitih digitalnih vsebin in spletnih storitev. S tem bi omogočili ustanavljanje novih svetovnih podjetij, konsolidacijo že obstoječih in s tem hitro povečanje števila delovnih mest na podlagi evropske kulture ter strokovnega znanja, evropskim podjetjem pa zagotovili vse večji delež na svetovnem trgu digitalnih vsebin in storitev;

6.

podpira pristop Komisije, ki namerava ponovno vzpostaviti ravnotežje na področju enotnega trga na podlagi treh sklopov: sklopa o gospodarstvu za podporo rasti podjetij, sklopa o socialnem področju za vnovično pridobitev zaupanja državljanov EU in sklopa o boljšem upravljanju;

7.

vendar močno obžaluje, da trije sklopi na splošno niso uravnoteženi glede števila predlaganih ukrepov, vrste ukrepov, jasnosti vsebine in tudi doseženega napredka pri izvajanju ukrepov; Komisijo poziva, naj natančneje pojasni svoje predloge iz 2. in 3. sklopa, zlasti s predložitvijo smernic za pripravo zakonodajnih predlogov, da bi zagotovili enako natančnost kot pri predlogih iz 1. sklopa;

8.

poudarja potrebo po strukturni uskladitvi Akta za enotni trg s strategijo Evropa 2020. Akt za enotni trg namreč nima oblike platforme, ki jo ima strategija Evropa 2020, in ga Komisija obravnava zgolj kot preprost „vzvod“ za omenjeno strategijo – tako kot trgovinsko politiko ali splošno finančno podporo Unije. Poleg tega OR z obžalovanjem ugotavlja, da prednostne naloge za spodbujanje rasti podjetij (močna, trajnostna in pravična rast) niso v skladu s prednostnimi nalogami za spodbujanje rasti iz strategije Evropa 2020;

9.

Komisiji predlaga, da v okviru Akta za enotni trg uveljavi vse dosežke iz Lizbonske pogodbe, ki bi pomagali povrniti zaupanje državljanov EU v enotni trg, zlasti člen 3 PEU, ki določa nove socialne cilje za EU v zvezi z bojem proti socialni izključenosti in diskriminaciji, spodbujanjem pravice in socialne zaščite, enakostjo žensk in moških, solidarnostjo med generacijami ter zaščito otrokovih pravic, Listino temeljnih pravic, uporabo „horizontalne socialne klavzule“ in splošnim dostopom državljanov EU do osnovnih storitev v njihovem življenjskem okolju (člen 14 PDEU in Protokol 26).

10.

je prepričan, da lahko enotni trg uspešno deluje samo, če so podjetja konkurenčna in če trg ustvarja socialne koristi za državljane EU;

11.

obžaluje, da se v poglavju sporočila, ki obravnava rast podjetij, kot se zdi, pozornost namenja zgolj zasebnim podjetjem, čeprav je oživitev enotnega trga bistvenega pomena za socialno gospodarstvo. Pri načrtovanju ukrepov je treba upoštevati tako položaj lokalnih in regionalnih oblasti kot tudi pogoje za razvoj lokalnih podjetij;

12.

meni, da je storitveni sektor ključnega pomena za gospodarsko okrevanje EU, saj zajema 70 % vseh delovnih mest in vseh neto ustvarjenih delovnih mest na enotnem trgu;

13.

poudarja, da direktiva o storitvah prispeva k uresničevanju enotnega trga, vendar je njeno izvajanje v številnih državah članicah oteženo, in Komisijo poziva, naj še pred oblikovanjem novih zakonodajnih ukrepov na tem področju nadaljuje proces vzajemnega vrednotenja ob tesnem sodelovanju lokalnih in regionalnih oblasti, ki organizirajo in ponujajo najpomembnejše storitve;

14.

poudarja vlogo lokalnih in regionalnih oblasti ter zbornic pri vzpostavljanju storitev „vse na enem mestu“, ki so bistvena sestavina direktive o storitvah in ponudnikom storitev omogočajo, da pridobijo vse ustrezne informacije in vse postopke izvedejo prek enotne dostopne točke;

15.

Komisijo poziva, naj kot prednostno nalogo izvede obsežno analizo posledic liberalizacije storitev z vidika kakovosti storitev in delovnih mest, varnosti pri delu, stopnje kvalificiranosti zaposlenih, cen, teritorialne kohezije in dostopnosti ter predloži akcijski načrt na podlagi ugotovitev te analize v luči ciljev strategije Evropa 2020;

16.

podpira predlog Komisije za pripravo statuta evropskih fundacij ob upoštevanju posebnega pomena teh fundacij za uspešno uresničitev visoko konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva;

17.

pozdravlja zavezanost Komisije, da še posebej upošteva potrebe MSP, ki so gonilo rasti in ustvarjanja delovnih mest ter njihove raznolikosti, vendar Komisijo poziva, naj okrepi instrumente za spodbujanje ustanavljanja novih podjetij, zlasti inovativnih in tehnoloških podjetij, ter instrumente financiranja za MSP in zagotovi, da se mehanizem jamstev iz Okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije ohrani tudi po trenutnem obdobju financiranja;

18.

poudarja, da je treba zmanjšati upravne obremenitve ne le za podjetja, temveč tudi lokalne in regionalne oblasti, ter Evropsko komisijo poziva, naj ta cilj v celoti upošteva pri pripravi svojih zakonodajnih predlogov, zlasti na področju storitev splošnega gospodarskega pomena, postopkov javnih naročil in koncesij v skladu z načeli samostojnega upravljanja lokalnih skupnosti, sorazmernosti in subsidiarnosti; glede predlogov za poenostavitev upravnih postopkov za javna naročila opozarja na mnenje OR o zeleni knjigi Komisije o modernizaciji politike EU na področju javnih naročil;

19.

pozdravlja pobude Komisije na področju boljše pravne ureditve in zmanjšanja upravnih obremenitev za podjetja, zlasti v okviru dela skupine na visoki ravni pod predsedstvom g. Stoiberja, v kateri je sodeloval tudi OR. Hkrati pa meni, da boljša pravna ureditev ne pomeni nujno deregulacije in da te dejavnosti ne smejo nadomestiti demokratičnega procesa;

20.

poziva, naj se Akt za mala podjetja oceni v tesni povezavi z gospodarskimi akterji, socialnimi partnerji ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi, da bi poudarili pomen najboljših praks na lokalni in regionalni ravni; predlaga, naj se ob podpori lokalnih in regionalnih oblasti za učinkovito izvedbo Akta kljub njegovi neobvezujoči naravi pripravi celovit program skupaj z natančnim časovnim razporedom in potrebnimi sredstvi v skladu s cilji iz strategije Evropa 2020; poudarja pomen uvedbe statuta evropske zasebne družbe za dejansko vključitev MSP v uresničevanje enotnega trga;

21.

Komisijo poziva, naj okrepi prizadevanja na področju davčne politike EU, ki je bistven element celovitega pristopa k enotnemu trgu in nadaljnjega povezovanja EU, predvsem tako, da pojasni okvir za DDV in predlaga izvajanje skupne konsolidirane osnove za davek od dobička pravnih oseb (CCCTB), da bi podjetjem olajšali poslovanje; v zvezi s tem pozdravlja namero Komisije, da v drugi polovici leta 2011 predstavi predlog o tej temi;

22.

se strinja s Komisijo, da je varstvo intelektualne lastnine bistvenega pomena za delujoč enotni trg. Učinkovito varstvo intelektualne lastnine spodbuja inovativnost in ustvarjalnost, konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest. Odbor Komisijo poziva, naj predloži celovito strategijo na področju intelektualne lastnine, ki mora biti jamstvo za večje razširjanje del in znanj ob spoštovanju legitimnih pravic ustvarjalcev. V zvezi s tem bi bilo zanimivo na primer proučiti sistem za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons) in njegov sistem licenc, ki se vse bolj uporablja na digitalnem področju in v ustvarjalni industriji;

23.

decembra 2010, ki odpira pot „okrepljenemu sodelovanju“ med čim večjim številom držav članic z namenom oblikovanja enotnega patenta v EU. Ta sistem enotnega patentnega varstva bi državam članicam, ki to želijo, omogočil, da uvedejo patent, ki bi ga bilo mogoče pridobiti ob predložitvi enega samega zahtevka in ki bi bil veljaven v vseh sodelujočih državah; pozdravlja sklep Sveta z dne 10. marca 2011, ki je odobril začetek okrepljenega sodelovanja na tem področju;

24.

poudarja, da je treba napredovati v smeri enotnega zelenega trga za novonastale ekološke in nizkoogljične tehnologije, storitve in proizvode, in sicer na podlagi razvoja standardov za emisije CO2, ki bi veljali za vso EU; vztraja, da morajo jasni standardi in označevanje energetsko učinkovitih proizvodov postopoma postati obvezni v vsej Uniji. Pri pripravi splošnih evropskih standardov je treba upoštevati, da bi se zaradi teh standardov lahko zvišali stroški za mala in srednje velika podjetja;

25.

poziva Komisijo, naj se v predlogih na področju prometa, zlasti v prihodnji beli knjigi o prometni politiki, ne omeji zgolj na odpravo še obstoječih ovir, ki so bile ugotovljene v različnih nacionalnih načinih in sistemih prevoza, ampak vanje vključi tudi okoljski cilj ter problematiko dostopnosti in vseevropskega omrežja; pri tem je treba posebno pozornost nameniti položaju obrobnih regij, saj so povezava teh regij z osrednjimi evropskimi osmi ter interoperabilnost in vključitev njihovih omrežij v evropsko bistvenega pomena za uresničitev resničnega in učinkovitega enotnega trga. Še posebej pa je treba spodbujati uporabo digitalne tehnologije pri inovacijah na področju pametnih prometnih sistemov ter njihovo preskušanje in široko uporabo na podlagi testnih rezultatov;

26.

poudarja, da je vseevropska infrastruktura pogosto sad politik in investicijskih načrtov, ki se pripravljajo na nacionalni ravni v državah članicah, zato je infrastruktura preveč omejena na nacionalni geografski okvir;

27.

meni, da je nujno omogočiti uvedbo obveznih evropskih projektnih obveznic (project bonds), da bi financirali obsežne projekte s srednjeročnimi ali dolgoročnimi gospodarskimi učinki. S tem mehanizmom bi povečali prepoznavnost ukrepov EU, zlasti pa njihovo učinkovitost. Mehanizem ima lahko zelo koristen vpliv na dinamiko notranjega trga in prispeva h krepitvi teritorialne kohezije;

28.

poudarja, da morajo evropske projektne obveznice strukturne sklade dopolnjevati in ne zamenjati;

29.

poziva Komisijo, naj čim prej pripravi predloge, kako bi bilo mogoče vzpostaviti povezana omrežja za oskrbo z energijo na ravni EU, da bi tako zagotovili zanesljivo oskrbo z energijo za vse državljane EU. Odbor želi, da bi ti predlogi zajemali tudi tiste regije EU, ki so v geografsko neugodnem položaju, kot so otoki in gorske regije;

30.

poziva, naj se podrobneje preuči zamisel o euroobveznicah (Euro-bonds), ki bi z združitvijo dela javnega dolga vsem državam članicam območja eura omogočile, da posojila najemajo po trenutno najugodnejših obrestnih merah, omejile špekulacije glede nacionalnih posojil in prispevale k večji kakovosti pri usklajevanju proračunskih politik;

31.

meni, da je treba predloge o elektronskem poslovanju in spletnih javnih naročilih povezati z vprašanjem hitrega in ultra hitrega širokopasovnega dostopa ter financiranja infrastrukture na celotnem ozemlju EU. Posebno pozornost je treba nameniti temu, da bodo vključene regije, ki so v geografsko neugodnem položaju in v katerih bi razvoj takšnih omrežij močno spodbudil gospodarski razvoj;

32.

opozarja, da sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi ponuja veliko možnosti za večjo učinkovitost in s tem koristi za državljane. Evropsko komisijo poziva, naj upravno sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi v skladu z načeli Pogodbe o delovanju Evropske unije obravnava kot nacionalne odločitve organizacijske narave, za katere ne veljajo predpisi o javnih naročilih;

33.

poudarja, da so zlasti za lokalne in regionalne oblasti predpisi Unije o javnih naročilih zelo pomembni. Izraža obžalovanje, da je Komisija v razlagalnem sporočilu o oddaji naročil, ki so pod mejnimi vrednostmi, žal pokazala premalo posluha za vprašanja lokalnih in regionalnih oblasti, ter vztraja, da je zato v prihodnjih razpravah o tej temi treba poiskati rešitve, ki bodo zagotovile pravno varnost za lokalne in regionalne oblasti, čim večjo preglednost in enostavnost postopkov izbire in oddaje javnih naročil, zlasti takrat, ko želi naročnik omejiti število kandidatov, pozvanih k vložitvi ponudbe;

34.

meni, da je treba okrepiti zunanjo razsežnost enotnega trga na podlagi načela vzajemnosti, da bi enotni trg postal „bazni tabor“ za spoprijemanje z globalizacijo in pripravo podjetij na mednarodno konkurenco, ter zato podpira vse pobude Komisije za uskladitev mednarodnih standardov in standardov EU, zlasti socialnih in okoljskih; v nasprotnem primeru bi se lahko zaradi evropskih standardov zmanjšala konkurenčnost gospodarstva EU;

35.

poziva, naj se v zakonodaji EU upoštevajo obveze glede dostopa na trg, ki jih je EU prevzela v okviru sporazuma o vladnih naročilih (STO). S tem bi zagotovili potrebno jasnost in pravno varnost za naročnike;

36.

opozarja, da enotni trg ponuja možnosti na področju zaposlovanja, rasti in konkurenčnosti – zlasti v zvezi s trgovino s storitvami – ter da je treba začeti izvajati odločne strukturne spremljevalne politike za polno izkoriščanje teh možnosti. Odločno vztraja, da je treba ta vidik čim prej vključiti v akt za oživitev enotnega trga v povezavi z okrepljeno kohezijsko politiko, ki je tudi politika podpore konkurenčnosti EU, saj je to obvezna sestavina enotnega trga, instrument za izboljšanje življenjskega standarda in bistveno sredstvo za povezavo strategij regionalnega razvoja z evropskimi prednostnimi političnimi nalogami EU iz strategije Evropa 2020;

37.

poudarja pomen industrije v gospodarstvu EU, ki krije 85 % stroškov za raziskave in razvoj podjetij ter je glavno gonilo povpraševanja po storitvah, in Komisijo poziva, naj ta vidik okrepi v končnem predlogu akta za enotni trg in ga ustrezno poveže z vodilno pobudo o industrijski politiki za dobo globalizacije;

38.

meni tudi, da politika konkurence odločilno prispeva k sposobnosti podjetij v EU, da se soočijo z izzivi globalizacije, na primer glede spojitev in združevanj, sodelovanja med podjetji, prenosa znanja in tehnologije, podpore izvozu in inovacijam, pa tudi glede birokratskih in upravnih ovir za MSP; izraža obžalovanje, da v sporočilu politika konkurence ni omenjena, prav tako tudi ne povezava med cilji politike konkurence in Aktom za enotni trg, ter poudarja, da mora politika konkurence prispevati k visoko konkurenčnemu socialnemu tržnemu gospodarstvu;

39.

meni, da prednosti notranjega trga niso enakomerno razporejene med posamezne regije v Evropi. To zadeva predvsem najbolj oddaljene regije, ki zaradi resnih omejitev, s katerimi se srečujejo, težje izkoristijo prednosti notranjega trga; zato priporoča diverzifikacijo evropske politike na področju notranjega trga v skladu s členom 349 PDEU, zlasti glede zagotavljanja storitev splošnega pomena in pojasnitve okvira za DDV.

40.

izraža obžalovanje, da se to sporočilo ne osredotoča dovolj na vsakdanje težave državljanov EU v njihovem življenjskem okolju (zaposlovanje, stanovanje, izobraževanje, zdravje, prevoz itd.) in da Evropska komisija ni uveljavila vseh dosežkov iz Lizbonske pogodbe;

41.

meni, da je evropski model, zlasti njegov socialni vidik, vir dolgoročne konkurenčnosti: spodbujanje motiviranih in uspešnih kvalificiranih delavcev ter podjetnikov, delodajalcev in raziskovalcev bo vedno bolj ključno za dolgoročno konkurenčnost na podlagi inovativnosti in kakovosti;

42.

priznava velik pomen izobraževanja in usposabljanja za ustanavljanje podjetij, ki zagotavljajo rast, delovna mesta in socialno vključevanje, ki so pogoji za uspeh enotnega trga;

43.

podpira predlog, da se oblikuje okvir kakovosti za pripravništvo, ki je lahko odločilen za vključevanje mladih v Evropi na trg dela in njihovo mobilnost. Ta okvir, pripravljen s pomočjo socialnih partnerjev, bi zagotavljal minimalno raven pravic in obveznosti na področju delovnih pogojev in socialnega varstva ter vseboval določbe o plačilu ali drugih oblikah nadomestil za pripravnike, ki bi se razlikovala glede na prihodke v posamezni državi članici;

44.

meni, da je treba spodbujati povezovanje in priznavanje diplom med državami članicami, ne da bi pri tem oblikovali enotni evropski model izobraževanja. Vendar pa meni, da bi bilo treba cilj Evropske komisije, da posodobi direktivo o poklicnih kvalifikacijah (Direktiva 2005/36/ES), uresničiti samo na podlagi temeljite ocene obstoječega sistema. Cilj bi moral biti poenostavitev obstoječih predpisov in večja povezanost poklicev v okviru enotnega trga;

45.

v zvezi s tem ponovno opozarja, da svetovna konkurenca ter usmeritev v gospodarstvo znanja in storitveno gospodarstvo prinašata nove izzive za razvoj kvalifikacij in izobraževanje. Delovna mesta z zahtevanimi nižjimi kvalifikacijami in slabo plačano delo ne smejo ustvarjati nove skupine „zaposlenih revnih oseb“. Zato je treba socialne storitve nujno osredotočiti zlasti na podporo tistim, na katere se to nanaša, in sicer s pomočjo izobraževanja, pravičnega plačevanja in delovnih pogojev za vse ter z določbami za večjo socialno mobilnost;

46.

poudarja, da je treba nujno upoštevati specifičnost nalog javnih služb. Prednostni pomen storitev splošnega gospodarskega pomena, vključno s socialnimi storitvami, kot javnih dobrin prispeva k uspehu visoko konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva; poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti strateško vlogo pri spodbujanju rasti v Evropi, zlasti glede na pomen javnega sektorja na podnacionalni ravni, ki predstavlja 17,2 % BDP EU in 221 milijard eurov naložb, zato mora EU podpreti razvoj teh storitev;

47.

opozarja, da Protokol o storitvah splošnega pomena in člen 14 Pogodbe o delovanju Evropske unije priznavata hkrati posebnost in raznolikost storitev splošnega pomena, vključno s socialnimi storitvami splošnega pomena, in primarno pristojnost držav članic za njihovo zagotavljanje, izvajanje in organizacijo, ter kljub temu poudarja, da je za široko diskrecijo, ki jo morajo imeti v skladu z Lizbonsko pogodbo regionalne in lokalne oblasti, potrebna pravna podlaga sekundarne zakonodaje, ki določa interakcijo z drugimi politikami EU. V zvezi s tem obžaluje, da Komisija ni še ničesar storila v tej smeri glede na člen 14 PDEU, s čimer je odločanje o vprašanjih, o katerih bi moral po demokratičnih načelih odločati zakonodajalec, prepustila Evropskemu sodišču;

48.

opozarja, da pravo EU na različne načine učinkuje na nacionalne sisteme socialnih storitev. V preteklosti je EU z zakonodajo s področja javnih naročil, konkurence in državne pomoči močno posegala v oblikovanje storitev splošnega pomena na lokalni ravni, ne da bi ponudnikom in uporabnikom teh storitev zagotovila resnično pravno varnost;

49.

poudarja, da je bilo na 3. forumu o socialnih pravicah splošnega pomena, ki ga je organiziralo belgijsko predsedstvo EU, predloženih 25 konkretnih predlogov za prilagoditev prava EU posebnostim organizacije in financiranja socialnih storitev splošnega pomena, zlasti na področju državnih pomoči in načina sklepanja pogodb. Komisiji predlaga, da te predloge uporabi, zlasti v okviru revizije svežnja Monti-Kroes in poenostavitve veljavne zakonodaje Skupnosti, pa tudi ob upoštevanju, da se te storitve izvajajo predvsem na lokalni ravni in da obstaja zelo gosta mreža akterjev, ki so odgovorni za spodbujanje izvajanja teh storitev na lokalni ravni in za lokalne prebivalce;

50.

izraža obžalovanje, da v Aktu za enotni trg ni omenjen evropski status združenj, ki pa so vendarle ključni socialni in ekonomski akterji, zlasti na področju socialnih storitev splošnega pomena;

51.

poudarja, da v skladu s sodno prakso Sodišča EU koncesije za storitve ne sodijo v področje uporabe direktiv o javnih naročilih, ampak pod splošna načela iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (prepoved diskriminacije, načelo enake obravnave in preglednost), in da mora biti javnim naročnikom omogočeno, da storitve zagotavljajo na podlagi koncesije, če menijo, da je to najboljši način zagotavljanja te storitve splošnega pomena, in sicer tudi v primeru, ko je tveganje, povezano z uporabo storitev, četudi zelo omejeno, v celoti preneseno na imetnika koncesije (1). Zato meni, da ta sodna praksa zagotavlja ustrezno podlago za konsolidacijo zakonodaje, da bi ohranili ta status quo, in nasprotuje enotnemu postopku oddaje koncesij, ki bi oviral svobodo pri organiziranju in upravljanju lokalnih oblasti, zlasti z uveljavitvijo zahteve Skupnosti po predhodni objavi;

52.

meni, da prosti pretok delavcev in storitev ne sme povzročiti socialnega dampinga. Štiri svoboščine enotnega trga je treba uskladiti s horizontalno socialno klavzulo, ki jo uvaja Lizbonska pogodba (člen 9 PDEU);

53.

poziva Komisijo, da v skladu s členom 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije in predlogom 29 Akta za enotni trg nemudoma izvede predhodno in poglobljeno oceno socialnega učinka vseh predlogov zakonodaje o enotnem trgu; izraža pripravljenost prispevati k delu Komisije in tako uporabiti regionalno znanje pri ocenah učinka, zlasti s sodelovanjem platforme OR za spremljanje strategije Evropa 2020 in mreže za subsidiarnost;

54.

ugotavlja, da sedanje tolmačenje in izvajanje direktive o napotitvi delavcev prinašata težave glede spoštovanja temeljnih pravic in načela prostega pretoka delavcev; izraža zadovoljstvo, da so se službe Komisije, skupaj z državami članicami in socialnimi partnerji, kot opazovalci, vključile v skupino strokovnjakov na visoki ravni za izvajanje te direktive, ki preučuje sedanje težave; meni, da je treba pri reviziji direktive upoštevati sklepe skupine strokovnjakov na visoki ravni ter pojasniti, kakšna sta ustrezna raven zaščite in manevrski prostor, ki ga morajo imeti socialni partnerji in države članice v primeru začasne mobilnosti delavcev.

55.

močno obžaluje razkorak med ciljem dobrega upravljanja in predlaganimi ukrepi. V okviru skupnih prizadevanj za okrepitev notranjega trga bi bilo treba vsekakor upoštevati povezavo z lokalno in regionalno ravnjo, ne pa se osredotočati predvsem na odnose med nacionalnimi upravami in upravo EU;

56.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti v okviru enotnega trga dvojno vlogo. Z vidika svojih pooblastil, pristojnosti in politik imajo vidno vlogo pri izvajanju enotnega trga. Poleg tega so državljanom EU najbližje, saj zagotavljajo različne storitve za prebivalce. Tako lahko najbolje prepoznajo nesporazume, ki jih ustvarja enotni trg, in se odzovejo na pričakovanja državljanov. Lokalne in regionalne oblasti se zato ne smejo obravnavati zgolj kot prenašalke pri uresničevanju enotnega trga (izvajanju) od zgoraj navzdol, ampak morajo imeti tudi vlogo prenašalk od spodaj navzgor (seznanjanje s pričakovanji državljanov) ter tako prispevati k opredelitvi ravnovesja na enotnem trgu in zagotoviti zavezanost državljanov enotnemu trgu. To je pomembno pri opredeljevanju celovite strategije za oživitev enotnega trga, pa tudi pri nadaljnjem pregledu vseh 50 predlogov, ki jih bo predstavila Komisija;

57.

meni, da je glede na število vpletenih akterjev z različnih ravni upravljanja in raznolikost zakonodajnih instrumentov s predložitvijo Akta za enotni trg zagotovljen primeren politični forum za učinkovito izvedbo načel upravljanja na več ravneh;

58.

podpira pripravljenost Evropske komisije, da proces vzajemnega ocenjevanja direktive o storitvah razširi tudi na drugo ključno zakonodajo na področju enotnega trga, hkrati pa poudarja, da bo ocena učinkovito izvedena, če bodo v postopek vključene tudi druge zainteresirane strani, vključno z lokalnimi in regionalnimi oblastmi na področjih, ki so zanje pomembna, da bi to postal večstranski postopek. Predlaga, naj se ta postopek prednostno izvede za vse pobude Komisije glede javnih naročil, koncesij za storitve, storitev splošnega pomena, učinkovitega izvajanja Listine temeljnih pravic in mobilnosti delavcev;

59.

predlaga, naj se organizirajo regionalni forumi o notranjem trgu, usmerjeni v osnovne potrebe evropskih državljanov in pogoje za njihov dostop – v njihovem življenjskem okolju – do storitev, povezanih z njihovimi bistvenimi potrebami: zaposlovanja, usposabljanja, stanovanj, izobraževanja, prevoza, zdravstvenih storitev itd.;

60.

meni, da predvsem EZTS zagotavljajo čezmejno preskušanje inovativnih praks na področju notranjega trga in zadovoljevanje osnovnih potreb državljanov;

61.

opozarja, da neformalna orodja za reševanje težav, zlasti mreža Solvit, še vedno niso dovolj prepoznavna pri podjetjih in državljanih. Zato je treba izvesti strukturirano kampanjo obveščanja, da se MSP in državljani seznanijo s temi mehanizmi in zunajsodnimi rešitvami, ki jih omogočajo, ter da jim zagotovijo sredstva in dodatno osebje;

62.

vse lokalne in regionalne oblasti poziva, naj se vključijo v sistem obveščanja o notranjem trgu, ki prispeva k dobremu delovanju notranjega trga in ustvarja prostor za sodelovanje in izmenjave med oblastmi različnih držav članic, Komisijo pa spodbuja, naj izvajanje tega sistema ne omeji zgolj na direktivo o storitvah in direktivo o priznavanju poklicnih kvalifikacij.

63.

meni, da je treba zaradi strateške narave trenutnih izzivov preseči okvir predlogov Komisije in – kot je predlagal Mario Monti v svojem poročilu predsedniku Barrosu – skleniti pravi pakt med vsemi institucijami Skupnosti, državami članicami, njihovimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi, evropskimi državljani in podjetji, da bi skupaj ustvarili visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, ki se bo sposobno trajnostno odzvati na izzive;

64.

predlaga, naj se pakt sklene na podlagi načel ravnotežja, predvidenih v Pogodbah, med učinkovitim izvajanjem temeljnih svoboščin enotnega trga, zagotavljanjem temeljnih pravic evropskih državljanov, spoštovanja načel kohezije in solidarnosti med evropskimi državljani in dobre izvedbe nalog, ki jih javne oblasti, vključno z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, zaupajo službam splošnega pomena, da bo vsem zagotovljen dostop do osnovnih storitev;

65.

meni, da mora biti pakt razumljiv državljanom in njihovim MSP ter Komisiji služiti za podlago pri opredelitvi omejenega števila vodilnih pobud v njenem svežnju 50 predlogov, tako da se poveča prepoznavnost teh pobud pri državljanih in njihovih MSP, zlasti z vidika dejanskega učinka pobud na njihove življenjske in delovne pogoje v njihovem življenjskem okolju in na njihovem področju dela;

66.

predlaga, naj se te vodilne pobude posebej spremljajo z vidika njihovega izvajanja in dejanskega učinka na življenje državljanov in MSP ter obsežnega obveščanja javnosti, potrebnega za razumljivost pakta in njegovih glavnih smernic izvajanja;

67.

Evropski komisiji predlaga, naj zagotovi večjo razumljivost, zlasti v delu, posvečenem „povrnitvi zaupanja evropskih državljanov“, in v prvi sveženj ukrepov ob upoštevanju dosežkov Lizbonske pogodbe vključi vse predloge glede dostopa do osnovnih storitev, ki je ena največjih vsakdanjih težav evropskih državljanov; priporoča, da se v prvi sveženj ukrepov vključijo predlogi v zvezi z izvajanjem Listine o temeljnih pravicah (št. 29), reformo priznavanja poklicnih kvalifikacij in oblikovanjem „evropskega potnega lista usposabljanj“ (št. 33 in 35), izboljšanjem izvajanja direktive o napotitvi delavcev (št. 30), poenostavitvijo predpisov v zvezi z javnimi naročili in storitvami splošnega gospodarskega pomena (št. 17 in 25), socialnim podjetništvom (št. 36), odpravljanjem fiskalnih ovir za evropske državljane (št. 42) in dostopnostjo nekaterih osnovnih bančnih storitev (št. 40);

68.

predlaga, naj se poleg pakta, ki se uporablja za vse udeležene strani, kot je navedeno zgoraj, oblikujejo tudi teritorialni pakti, v okviru katerih bi lokalne in regionalne oblasti z uporabo prožnega regionalnega pristopa svoje dejavnosti in financiranje osredotočile na izvajanje strategije Evropa 2020 in njenih vodilnih pobud. Poseben poudarek je treba nameniti projektom, ki spodbujajo družbene inovacije v posamezni regiji in imajo čim večji družbeni vpliv. Za uporabo teritorialnih paktov in njihovo vsebino veljajo merila za dodeljevanje sredstev EU za projekte;

69.

meni, da bi morala Komisija na podlagi člena 349 PDEU izvesti dodatno in stvarno študijo ter pri tem upoštevati pomanjkljivosti in težave, s katerimi se srečujejo najbolj oddaljene regije, ko se želijo vključiti na evropski notranji trg, izkoristiti njegove prednosti in izpolniti cilje strategije Evropa 2020.