(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1407/2002 z dne 23. julija 2002 o državni pomoči za premogovništvo preneha veljati 31. decembra 2010.

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1407/2002 z dne 23. julija 2002 o državni pomoči za premogovništvo preneha veljati 31. decembra 2010 in dokler ni novega okvira, ki bi državam članicam omogočal nekatere posebne vrste državne pomoči za premogovništvo, lahko pomoč dodeljujejo samo v mejah splošnih pravil o državni pomoči, ki veljajo za vse sektorje .

(1a)

Premog ni samo kurivo, pač pa tudi surovina v kemični industriji, ki bo v prihodnosti čedalje pomembnejša.

(1b)

Izgubljene proizvodne zmogljivosti premogovniške industrije v Uniji zaradi zapiranja rudnikov bo nadomestil uvoz premoga v Unijo, tako da bodo Unijo s premogom oskrbovale tretje države.

(2)

Majhni prispevek subvencioniranega premoga k mešanici energetskih virov ne upravičuje več ohranjanja takih subvencij zaradi zagotavljanja oskrbe z energijo na ravni Unije .

(2)

Majhni prispevek subvencioniranega premoga k mešanici energetskih virov v Uniji pomeni, da lahko subvencije za premogovništvo samo delno nadomestijo motnje v oskrbi z energijo. Vendar stopnja državne pomoči v tem sektorju ni tako majhna, da ne bi tudi utegnila izkrivljati konkurence. Minimalna proizvodnja premoga v Uniji bi pomagala ohraniti dostop do domačih virov, kar bi bilo v interesu oblikovanja strateške rezerve.

(2a)

Prenehanje veljavnosti Uredbe (ES) št. 1407/2002 bo prisililo nekatere države članice v hitro zaprtje premogovnikov, zaradi česar bodo utrpele velike socialne in regionalne posledice.

(2b)

Glede na izredno hude družbeno-gospodarski vpliv zapiranja rudnikov, zlasti v redkeje poseljenih regijah, bi bilo treba razmisliti o namenski podpori iz strukturnih skladov EU v prihodnjih proračunih, četudi bi šlo za prizadete regije v državah članicah, ki nimajo tako hudih gospodarskih težav.

(2c)

Po členu 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije imajo države članice pravico, da določijo pogoje za izkoriščanje svojih energetskih virov, da izberejo med različnimi viri in določijo splošno strukturo svoje energetske oskrbe.

(3)

Politike Unije za spodbujanje obnovljivih in nizkoogljičnih fosilnih goriv za proizvodnjo energije ne upravičujejo neomejene podpore nekonkurenčnim premogovnikom . Uporabe kategorij pomoči, ki so dovoljene z Uredbo (ES) št 1407/2002, zato ne gre dovoliti časovno neomejeno.

(3)

V zvezi s politiko Unije za spodbujanje obnovljivih in nizkoogljičnih fosilnih goriv za proizvodnjo energije bi morale države članice oblikovati načrt ukrepov za ublažitev okoljskega vpliva premoga, na primer na področju energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije ali zajemanja in shranjevanja ogljika. To velja za vse vrste premoga in vse vrste virov. Priznati bi bilo treba, da nadomestitev subvencioniranega premoga z nesubvencioniranim ni nič bolj okolju prijazna.

(3a)

Ker je domačih virov energije v Uniji malo, je podpora premogovništvu v okviru evropske politike dovoljena za spodbujanje obnovljivih virov in fosilnih virov z nižjimi emisijami ogljika za proizvodnjo električne energije. Kategorije pomoči, ki so dovoljene z Uredbo (ES) št 1407/2002, se ne bi smele ohranjati v nedogled. V vsakem primeru pa bi bilo treba ohraniti državno pomoč, namenjeno zmanjševanju onesnažujočega učinka premoga. Za premogovnike, ki zmorejo biti konkurenčni, pa še po izteku desetletnega obdobja zahtevajo državno pomoč za naložbe v okoljsko tehnologijo, bi morala veljati izjema glede omenjenega prenehanja subvenciniranja.

(5)

Ne glede na splošna pravila o državni pomoči bi morale imeti države članice možnosti sprejemati ukrepe za blaženje socialnih in regionalnih posledic zaprtja teh rudnikov, tj. za urejeno prenehanje določene dejavnosti v okviru nepreklicnega načrta za zaprtje in/ali financiranje izrednih stroškov, zlasti tistih iz preteklih obveznosti.

(5)

Ne glede na splošna pravila o državni pomoči bi morale imeti države članice možnosti sprejemati ukrepe za blaženje socialnih in regionalnih posledic morebitnega zaprtja teh rudnikov, tj. za urejeno prenehanje določene dejavnosti v okviru nepreklicnega načrta za zaprtje in/ali financiranje izrednih stroškov, zlasti tistih iz preteklih obveznosti.

(5a)

Nemudoma bi bilo treba poskrbeti za prekvalifikacijo delavcev, ki jih prizadene zaprtje rudnika, preučiti pa bi bilo treba tudi vse možnosti regionalnega, nacionalnega in evropskega financiranja na tem področju.

(5b)

Financiranje ukrepov za zaščito okolja in stroškov, povezanih z dolgoročnim zapiranjem rudnikov se bo moralo nadaljevati še po letu 2014. Prezgodnja ukinitev subvencij držav članic za premogovništvo bi v prizadetih regijah povzročila znatno okoljsko in finančno neravnovesje ter bi bilo navsezadnje veliko dražje kot postopno ukinjanje subvencij.

(6)

Ta uredba označuje prehod sektorja premogovništva od sektorskih pravil na splošna pravila o državni pomoči, ki veljajo za vse sektorje.

(7)

Da se zmanjša izkrivljanje konkurence na notranjem trgu, ki nastane zaradi pomoči, mora biti taka pomoč degresivna in strogo omejena na proizvodne enote, ki se nepreklicno zapirajo.

(7)

Da se zmanjša izkrivljanje konkurence na notranjem trgu, ki nastane zaradi pomoči, mora biti taka pomoč usmerjena v postopno zmanjševanje in omejena na proizvodne enote, ki se nepreklicno zapirajo , razen kadar te enote pred načrtovanim datumom zaprtja postanejo konkurenčne .

(7a)

Sanacija nekdanjih premogovnikov zahteva številne ukrepe, na primer odstranitev rudarske opreme, zagotovitev varnosti v rudniku in njegovo očiščenje ter odstranitev odpadne vode. Financiranje tovrstne sanacije je treba načrtovati dolgoročno.

(8)

Za zmanjšanje negativnega učinka pomoči premogovništvu na okolje morajo države članice zagotoviti načrt ustreznih ukrepov, na primer na področju energetske učinkovitosti, obnovljive energije ali zajetja in shranjevanja ogljika.

(8a)

Minimalna raven proizvodnje premoga bo skupaj z drugimi ukrepi, zlasti s pospeševanjem obnovljivih virov energije, pomagala ohraniti delež domačih primarnih virov energije, kar bo pomembno povečalo energetsko varnost Unije. Poleg tega bo ustrezen delež domačih primarnih virov energije pomagal uresničevati okoljevarstvene cilje v okviru trajnostnega razvoja. V okviru spodbujanja domačih virov energije v Uniji za izravnavo njene velike odvisnosti od energetskih virov iz tretjih držav je treba razmisliti o dopolnitvi teh virov – v mnogih državah članicah je to samo premog – z nefosilnimi viri.

(8b)

V mrežah termoelektrarn bodo domači premog zelo verjetno nadomestili z uvoženim, zaradi česar bodo stroški prevoza veliko višji, ogljikov odtis negativen, dejansko pa se emisije CO2 zaradi pridobivanja električne energije ne bodo zmanjšale.

(8c)

Razmere za pridobivanje premoga so v geološkem smislu zelo različne in so glede na socialne, varnostne in okoljske standarde (na prime pogrezanje in druga škoda v okolju) odvisni od političnih okoliščin. Učinki teh razlik manjšajo konkurenčnost, zlasti v razmerju med evropskim in uvoženim premogom, zaradi česar je v evropskem premogovništvu prišlo do obsežnih ukrepov prestrukturiranja, tudi velikega upada te dejavnosti v zadnjih desetletjih.

(8d)

Minimalna proizvodnja subvencioniranega premoga bo pomagala tudi ohraniti vodilni položaj evropske rudarske tehnologije in tehologije čistega premoga, zlasti pa bo omogočila njen prenos na pomembna premogovna območja v tretjih državah, ter bo prispevala k precejšnjemu zmanjšanju emisij onesnaževal in toplogrednih plinov na svetovni ravni.

(8e)

Premog se v Uniji uporablja predvsem za proizvodnjo električne energije, manj pa za pridobivanje koksa za jeklarstvo. Iz okoljevarstvenih razlogov bi se morala proizvodnja električne energije iz premoga umakniti trajnostni proizvodnji. Po drugi strani bo premog v jeklarstvu v bližnji prihodnosti še vedno ostal nepogrešljiv. Zaradi zmanjševanja zalog nafte (vrhunec proizvodnje nafte) bo premog postajal vse pomembnejši kot nadomestna surovina v kemični industriji. Zato dolgoročno ne bi smeli izključiti nadaljnjega dostopa do zalog premoga v Uniji, da bi iz tehničniih razlogov ohranili minimalno proizvodnjo premoga, ki ne bi izkrivljala konkurence, pa čeprav bi bilo za nadaljnji dostop potrebno daljše obdobje državne pomoči.

(9a)

V skladu z načelom, da plača povzročitelj obremenitve, in potrebo po internalizaciji zunanjih stroškov bi morala podjetja prevzeti obveznost, da bodo krila stroške za odpravo kratkoročne in dolgoročne okoljske škode, ki jo povzročajo njihove dejavnosti.

(10)

Pri izvajanju svoje naloge mora Evropska komisija zagotoviti, da se vzpostavijo, vzdržujejo in spoštujejo normalni konkurenčni pogoji. V zvezi s trgom električne energije pomoč premogovništvu ne sme biti taka, da vpliva na proizvajalce elektrike pri izbiri virov za oskrbovanje s primarno energijo. Zato se morajo o cenah in količinah premoga prosto dogovoriti pogodbene stranke ob upoštevanju prevladujočih pogojev na svetovnem trgu.

(10)

Pri izvajanju svoje naloge mora Komisija zagotoviti, da se vzpostavijo, vzdržujejo in spoštujejo normalni konkurenčni pogoji. V zvezi s trgom električne energije pomoč premogovništvu ne sme biti taka, da bi vplivala na proizvajalce elektrike pri izbiri virov za oskrbovanje s primarno energijo. Zato se morajo o cenah in količinah premoga pogodbene stranke prosto dogovoriti ob upoštevanju prevladujočih pogojev na svetovnem trgu. Glede na zelo verjetno naraščanje cen energije bi morala Komisija izvajati redne revizije v zvezi z morebitnim prispevkom evropskega premoga k zanesljivi oskrbi z energijo.

(a)

obratovanje zadevnih proizvodnih enot je sestavni del načrta za zaprtje, katerega skrajni rok je najpozneje 1. oktobra 2014 ;

(a)

obratovanje zadevnih proizvodnih enot je sestavni del načrta za zaprtje, katerega skrajni rok je najpozneje 31. decembra 2018 ;

(b)

zadevne proizvodne enote se dokončno zaprejo v skladu z načrtom za zaprtje;

(b)

zadevne proizvodne enote se dokončno zaprejo v skladu z načrtom za zaprtje , razen če so do datuma, zastavljenega v načrtu, postale konkurenčne in če evropske energetske potrebe terjajo ohranitev teh enot ;

(f)

celotni znesek pomoči za zaprtje, ki jih država članica dodeli za vsako posamezno podjetje , mora upadati, pri čemer zmanjšanje med zaporednimi obdobji petnajstih mesecev ne sme biti manjše od 33 odstotkov pomoči iz začetnega petnajstmesečnega obdobja načrta za zaprtje ;

(f)

celotni znesek pomoči za zaprtje, ki ga dodeli država članica, mora upadati.

(h)

države članice morajo zagotoviti načrt ukrepov za zmanjšanje negativnega učinka uporabe premoga na okolje, na primer na področju energetske učinkovitosti, obnovljive energije ali zajetja in shranjevanja ogljika. Vključitev ukrepov, ki pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1), v navedeni načrt ne posega v uradno priglasitev in obveznost mirovanja, ki jo državam članicam v zvezi s temi ukrepi nalaga člen 108(3) PDEU, ter v skladnost teh ukrepov z notranjim trgom.