4.8.2009

SL

Uradni list Evropske unije

C 182/1

---

450. PLENARNO ZASEDANJE 14. IN 15. JANUARJA 2009

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odborao socialni in okoljski razsežnosti notranjega trga

(2009/C 182/01)

Poročevalec: Andrzej ADAMCZYK

Evropski ekonomsko-socialni odbor je 17. januarja 2008 sklenil, da v skladu s členom 29(2) poslovnika pripravi mnenje na lastno pobudo o naslednji temi:

Socialna in okoljska razsežnost notranjega trga.

Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 6. januarja 2009. Poročevalec je bil Andrzej ADAMCZYK.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 450. plenarnem zasedanju 14. in 15. januarja 2009 (seja z dne 14. januarja) s 94 glasovi za, 29 glasovi proti in 15 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi

1.1   Notranji trg ni namenjen samemu sebi, temveč je instrument, ki prispeva k vedno večji kakovosti življenja državljanov EU, spodbuja njihovo blaginjo ter izboljšuje njihov dostop do blaga in storitev, to pa povečuje kakovost in varnost njihovih delovnih mest, saj jim omogoča potovanje, življenje, delo in študij kjer koli znotraj meja EU.

1.2   Ta napredek je povezan z večjimi možnostmi, ki jih notranji trg ponuja tako gospodarstvu (zahvaljujoč širitvi trga za blago, storitve in svobodo naložb) kot tudi delavcem, saj jim, omogoča iskanje zaposlitve v kateri koli državi članici EU kot nikoli doslej.

1.3   Če Evropa želi ohraniti dolgoročno konkurenčnost, mora notranji trg zagotoviti trajnostno in dolgoročno rast, torej upoštevati tudi svojo okoljsko razsežnost. Ta pomemben izziv je zato treba obravnavati pri novih standardih, predpisih, proizvodih in zamislih, čeprav to lahko pripelje do neizogibnih napetosti v nekaterih industrijskih panogah, zlasti glede na to, da je vse to smiselno le, če bo imelo evropsko gospodarstvo možnosti za preživetje, tj. če ne bo oslabljena kratkoročna konkurenčnost.

1.4   Končni cilj je bistveno izboljšati delovanje notranjega trga v socialnem tržnem gospodarstvu, tj. ustvariti enake konkurenčne pogoje za vse zainteresirane strani in zagotoviti enotno pravno okolje za njihovo delovanje. To je bistvenega pomena za ustvarjanje pogojev poštene konkurence, povečanje števila delovnih mest in izboljšanje njihove kakovosti z vključevanjem socialne in okoljske razsežnosti v notranji trg z namenom okrepitve evropske konkurenčnosti.

1.5   Evropske institucije morajo pri svojem pristopu poglabljanja notranjega trga upoštevati legitimne interese gospodarstva in potrebo po spoštovanju temeljnih socialnih pravic, ki jih priznava zakonodaja EU, mednarodni delovni standardi in zakonodaje posameznih držav članic, vključno s pravico do kolektivnega pogajanja.

1.6   Za ustrezno delovanje notranjega trga je treba razrešiti nekatere nejasnosti glede uporabe zakonodaje EU. Natančen in predvidljiv pravni okvir je predpogoj za nadaljnji razvoj in poglabljanje notranjega trga.

1.7   Po natančnejšem pregledu se zdi, da nasprotja glede nedavnih sodb Evropskega sodišča o pravni razlagi direktive o napotitvi delavcev upravičujejo zahtevo, da se ta direktiva revidira ali da se sklene dodatni sporazum med socialnimi partnerji.

1.8   Mreža Solvit lahko ima na tem področju zelo pomembno vlogo kot posrednik med institucijami in javnostjo. Vendar ima ta mreža premalo finančnih sredstev in zaposlenih, zato je treba njeno vlogo in delovanje znova oceniti.

2.   Uvod

2.1   Čeprav se notranji trg še vedno razvija, je državljanom EU prinesel že precej konkretnih koristi in je najpomembnejši dosežek evropskega procesa združevanja (1). Postopno odpiranje trgov in odstranjevanje ovir pa je povzročilo številne težave in probleme, s katerimi se je treba spoprijeti, če želimo ohraniti podporo nadaljnjemu poglabljanju notranjega trga.

2.2   Poudariti je treba, da razvoj notranjega trga ni namenjen samemu sebi, temveč je sredstvo za zvišanje življenjskega standarda prebivalcev Evropske unije in njihove blaginje ter za izboljšanje dostopa do blaga in storitev kakor tudi kakovosti in varnosti njihovih delovnih mest, kar jim omogoča potovanja, življenje, delo in študij kjer koli znotraj meja EU (2). Te koristi so neločljivo povezane z večjo svobodo podjetij pri opravljanju dejavnosti, npr. prek širitve trga blaga in storitev ter svobode naložb.

2.3   Postopno odpravljanje ovir na področjih, neposredno povezanih s štirimi svoboščinami, bo povzročilo probleme in napetosti na področjih, na katerih se države razlikujejo; to se nanaša zlasti na vprašanja, kot so plače, socialna varnost, delovna zakonodaja in pravice socialnih partnerjev. Te napetosti se lahko (in so delno že) odpravijo z dodatnimi predpisi, namenjenimi:

—	razjasnitvi pravne zmede, ki izhaja iz uporabe predpisov različnih držav;

—	boju proti socialnemu dumpingu in nepošteni konkurenci;

—	varovanju pravic potrošnikov (3);

—	zagotavljanju učinkovitega dostopa proizvajalcev in dobaviteljev blaga ter ponudnikov storitev do evropskega notranjega trga;

—	zagotavljanju razpoložljivosti vseh vrst blaga in storitev, zlasti storitev splošnega pomena prek vsevključujočih politik (design-for-all policies) (4);

—	spodbujanju aktivnih politik za zagotavljanje enakopravnosti spolov in boju proti vsem vrstam diskriminacije.

2.4   Za zagotovitev ustreznega delovanja notranjega trga je treba razrešiti nekatere nejasnosti glede uporabe zakonodaje EU. Popolnoma nesprejemljivo je, da je mogoče socialne partnerje na področjih, ki so za njih ključnega pomena, prisiliti, da se zatečejo na Evropsko sodišče, katerega odločitve včasih povzročajo nerazumevanje ali nasprotja.

2.5   Glede na to je treba spoštovati odločitev Komisije, da socialne partnerje in države članice povabi k razpravi o vprašanjih, ki so jih sprožile nedavne sodbe Evropskega sodišča, ter da organizira forum za razpravo o spoštovanju socialnih pravic ob vedno večji mobilnosti delovne sile (5).

3.   Notranji trg: koristi in izzivi

3.1   Notranji trg je prinesel veliko različnih koristi, tako podjetjem in delojemalcem kot tudi širši javnosti, ki jim je koristilo uspešno delovanje notranjega trga na različnih področjih. Nesporni dosežki notranjega trga vključujejo rast in blaginjo, povezani z naraščanjem BDP, svobodo potovanj, prebivanja, dela ali študija v kateri koli državi EU, precej širšim dostopom do visokokakovostnega blaga in storitev, pogosto po nižjih cenah, kar je povezano z boljšim dostopom proizvajalcev, trgovskih subjektov in ponudnikov storitev do notranjega trga, nenazadnje pa tudi s povečanjem pravic potrošnikov, ki obsega celotno območje EU, ne glede na državo nakupa.

3.2   Omejitve, ki so jih nekatere države članice uvedle za prosti pretok oseb v „prehodnem obdobju“, so kljub časovni omejenosti še vedno problematične. Opozoriti pa je treba, da se je varovanje trga dela izkazalo za veliko težjo nalogo, kot so sprva pričakovali v državah, ki so določile prehodna obdobja; tudi množično izseljevanje usposobljenih delavcev zaradi zaposlitve je resničen problem za njihove matične države.

3.3   EESO meni (6), da je vključevanje na trg dela najboljša zaščita pred socialno izključenostjo. Komisija bi morala sodelovati s socialnimi partnerji, da bi se v naših hitro spreminjajočih se družbah izboljšalo izkoriščanje potenciala evropske delovne sile. Ena od težav, ki še ni razrešena, je medsebojno priznavanje kvalifikacij (7).

3.4   Koristi za podjetja vključujejo dostop do velikega trga s skoraj 500 milijoni prebivalcev, enostavnejšo čezmejno trgovino in manj zapletene postopke za ustanovitev podjetja, širšo uporabo evropskih standardov in oznak ter boljše čezmejno sodelovanje in lažji prenos tehnologije. Dodatna korist je lahek dostop do kapitalskih trgov, čeprav je treba delovanje finančnih storitev še izboljšati. Vsi ti dosežki notranjega trga – ne glede na to, ali vključujejo podjetja ali javnost neposredno – imajo svoje posledice in svoje izzive.

3.5   Čeprav je očitno, da je vzpostavljanje notranjega trga povzročilo gospodarsko rast brez primere, ki je pozitivno vplivala tudi na splošno socialno blaginjo, še vedno poteka veliko razprav o tem, ali sta stopnja odprtosti trga in obseg zakonskih določb na posameznih področjih družbeno zaželena oziroma sprejemljiva. Zaradi nasprotij glede nedavnih sodb Evropskega sodišča (Viking (8), Lava (9)l, Rüffert (10), Komisija proti Luksemburgu (11)), prejšnje razprave o direktivi o storitvah in težav v zvezi z odpiranjem trgov dela, socialnega dumpinga, nepoštene konkurence ter vpliva notranjega trga na delovanje evropskega socialnega modela je zagotovo potrebna analiza in, morda, sklepi o novi zakonodaji ali koregulaciji.

3.6   Notranji trg je povzročil znižanje cen za veliko proizvodov, kar je dobro ne samo za potrošnike, temveč tudi za konkurenčnost evropskega gospodarstva. Toda cene so se znižale na račun delojemalcev, ki jih odpuščajo zaradi prestrukturiranja podjetij ali prenosa delovnih mest v druge kraje. S socialnega vidika je zato treba uskladiti interese potrošnikov (nizke cene) z interesi delojemalcev (varnost delovnega mesta, standardi zaposlovanja ter delovni pogoji in plačne razmere).

3.7   Gospodarska rast, ki jo je povzročil notranji trg, je prispevala tudi k ustvarjanju novih delovnih mest. To bi bil zelo pozitiven pojav, če takšna delovna mesta zaradi potrebe po konkurenčnosti pogosto ne bi bila slabo plačana.

3.8   V zvezi s tem je treba poudariti, da je Evropa dosegla visoko konkurenčnost predvsem z naložbami v nove tehnologije, izobraževanjem in usposabljanjem delavcev, izboljšanjem organizacije dela, boljšimi zdravstvenimi in varnostnimi razmerami na delovnem mestu ter z aktivnim spodbujanjem socialnega dialoga in partnerstva. Ker pa so delavci tudi potrošniki in z nižjo ceno dela povečujejo konkurenčnost gospodarstva, se lahko zmanjša kupna moč, ali z drugimi besedami, zmanjšata se lahko potrošnja in rast.

3.9   Delno odpiranje trga dela za ekonomske migrante je povezano s posebnimi težavami. Nekatere države članice niso omogočile učinkovitega prilagajanja ekonomskih migrantov kolektivni ureditvi dela in/ali drugim pravilom, zakonskim določbam ali postopkom, kar ogroža lokalne delovne standarde in povečuje neformalno gospodarstvo. To vodi k poslabšanju delovnih razmer in socialnega dialoga, ki povzroča socialni dumping in nepošteno konkurenco, čemur se morajo sindikati in organizacije delodajalcev odločno zoperstaviti.

3.10   Nekatere zainteresirane strani so določene prakse podjetij, ki zaposlujejo napotene delavce, ocenile kot socialni dumping in nepošteno konkurenco. Poleg tega je Evropsko sodišče v zadevah Viking, Laval, Rüffert in Komisija proti Luksemburgu sklenilo, da je to zakonito in v skladu z direktivo o napotitvah delavcev, kar je povzročilo velika protislovja, zlasti glede na neskladje sodb z izrecnim ciljem direktive. Za spodbujanje čezmejnega izvajanja storitev je treba zagotoviti pošteno konkurenco in pravice delavcev. Zato bodo za zagotavljanje enakih možnosti in poštene konkurence ter za spoštovanje pravic delavcev potrebna dodatna pogajanja med socialnim partnerji, zlasti o problematiki napotenih delavcev.

3.11   Odbor meni (12), da je treba pred pripravo novih zakonodajnih aktov sprejeti ukrepe za zagotovitev ustreznega izvajanja Direktive 96/71/ES, zlasti zato ker 10 let po začetku veljavnosti njeni cilji niso bili v celoti doseženi.

3.12   Vprašanje odpiranja trga storitev in težave v zvezi s storitvami splošnega pomena, ki sodijo na področje uporabe nedavno sprejete direktive o storitvah, so še naprej ločena zadeva. Ta direktiva se izvaja in zato njenega vpliva ni mogoče oceniti. Jasno pa je, da socialna razsežnost osnovnih storitev precej presega problematiko delojemalcev in socialnega dialoga ter da ta razsežnost vključuje tudi zagotavljanje, da imajo vsi dostop do teh storitev (13).

3.13   Vprašanje dostopnosti storitev splošnega pomena je tesno povezano z vprašanjem cenovne dostopnosti, zlasti na področju energije. Vendar je treba problematiko oskrbe z energijo obravnavati ne samo glede na nedavna (in tudi zelo verjetna prihodnja) zvišanja cen, temveč tudi ob upoštevanju okoljskih vidikov porabe energije.

4.   Vpliv nedavnih sodb na notranji trg

4.1   Za pravilno delovanje notranjega trga je potrebna vrsta predpisov. Njegova nadaljnja integracija bo odvisna od tega, koliko sprejemljivega ravnotežja bo mogoče vzpostaviti med njegovimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi razsežnostmi v okviru natančnega in predvidljivega pravnega okvira.

Nedavne sodbe Evropskega sodišča so povzročile protislovja v gospodarskih krogih v celi Evropi. Jasne rešitve za nerazčiščena vprašanja so bistvenega pomena za ponovno vzpostavitev zelo potrebne skupne podlage za zaupanje javnosti.

4.2.1   V zadevi Viking sta Mednarodna federacija delavcev v prometu in Finski sindikat pomorščakov zagrozila s stavko zaradi načrtov družbe Viking Line, da bo ena njenih ladij plula pod estonsko zastavo in da bodo posadko zamenjali cenejši delavci iz te države. Sodišče je odločilo, da bi grožnja s stavko z namenom prisiliti delodajalca k sklenitvi kolektivne pogodbe v tem primeru omejevala svobodo ustanavljanja.

4.2.2   V zadevi Laval je latvijsko podjetje pošiljalo delavce na Švedsko po latvijskih pogojih, ki so precej manj zahtevni kot pogoji, doseženi v kolektivnih pogajanjih na Švedskem. Švedski sindikati so se odzvali s stavko in organizacijo bojkota dostav na gradbišče v Vaxholmu. Sodišče je zavzelo stališče, da je na področju uporabe direktive o napotitvi delavcev stavka, ki jo organizirajo sindikati zaradi pogojev, ki presegajo obvezne določbe te direktive o minimalni varnosti, nezakonita.

4.2.3   V zadevi Rüffert je dežela Spodnja Saška nemškemu podjetju oddala javno naročilo za gradbena dela v zaporu. Nemško podjetje je sklenilo podizvajalsko pogodbo s poljskim podjetjem, ki je delavcem izplačevalo plače, ki so znašale le 47 % minimalne plače, določene v panožni kolektivni pogodbi. Dežela Spodnja Saška je zato preklicala javno naročilo, vendar je Sodišče menilo, da lokalni predpisi, ki obvezujejo pogodbenike za javna dela, da spoštujejo kolektivne pogodbe, ni v skladu z direktivo o napotitvi delavcev, če pogodba ni razglašena za splošno veljavno.

4.2.4   Sodišče je v zadevi Luksemburg ugodilo pritožbi Komisije, da je Luksemburg pretiraval pri izvajanju direktive o napotitvi delavcev v zvezi s predpisi v tej državi, ki veljajo za domača podjetja glede, med drugim, maksimalnega delovnega časa in minimalnega počitka, avtomatične indeksacije plač ter spoštovanja kolektivnih pogodb.

4.3   Sodbe v zgornjih zadevah so povzročile tudi zaskrbljenost glede razlage, ki jo je ponudilo Evropsko sodišče za direktivo EU o napotitvi delavcev. Te zadeve so razdelile mnenje javnosti, veliko akterjev pa jih vidi kot spodbujanje plačnega dumpinga. V teh primerih so tuja podjetja zaobšla kolektivne pogodbe, pravne določbe in postopke ter veljavno ureditev v državi, v kateri so izvajali dejavnost na škodo lokalnih podjetij in na račun delojemalcev.

4.4   Notranji trg mora biti vir pravne gotovosti, in ne nejasnosti. Zato je bistvenega pomena dogovor o načelih, ki jih je treba pregledati v skladu besedilom in razlago zakonodaje, ter oblikovanje skupne podlage.

5.   Mehanizmi in instrumenti za izboljšanje delovanja notranjega trga

5.1   Doslej so delovanje notranjega trga postopoma dopolnili številni mehanizmi, ki so tudi okrepili njegovo delovanje. Ti mehanizmi so lahko koristni pri ugotavljanju načinov za izboljšanje vključevanja socialne in okoljske razsežnosti notranjega trga.

5.2   V zadnjih letih so se v okviru najnovejših širitvenih procesov znova začele razprave o usklajevanju in medsebojnem priznavanju. Obstaja široko soglasje, da bi se moralo usklajevanje osredotočiti na najnujnejše in da ni realistično prizadevati si za preveč usklajevanja v Evropski uniji 27 držav. Medsebojno priznavanje pa je skorajda v celoti spregledan, čeprav je to eden od stebrov notranjega trga. Usklajevanje je lahko koristno za vzpostavljanje evropskega socialnega modela, vendar pa je socialna razsežnost še vedno v veliki meri v pristojnosti 27 držav članic, velikokrat ob popolni podpori socialnih partnerjev in v skladu z načelom subsidiarnosti. Kljub temu bi lahko bilo medsebojno priznavanje na področju okolja koristno, saj bi se tako sprejeli predpisi za proizvode in postopke, kar je v skladu z ambicioznimi cilji, ki si jih je Unija zastavila.

5.3   Mreža Solvit lahko kot posrednik med institucijami in javnostjo odigra zelo pomembno vlogo na tem področju. Pristojna je za informiranje, svetovanje in obravnavo vprašanj, ki so povezana z notranjim trgom ter med drugimi zadevajo podjetja, potrošnike in delavce v državah članicah. Ta mreža razpolaga z ogromno količino podatkov ter znanja in izkušenj. Vendar na splošno ta mreža dobi premalo finančnih sredstev in ima premalo zaposlenih, zato je treba njeno vlogo in delovanje znova oceniti.

5.4   „Novi pristop“ je zakonodajalce EU pripravil do zadržanosti pri določanju temeljnih zahtev in do prepuščanja tehničnih vidikov standardizacijskim organom. Čeprav se to težko ponovi v zvezi s socialno razsežnostjo, bi to lahko bilo – in je pravzaprav že – temeljnega pomena na področju okolja (standardi kakovosti itd.; koristno bi bilo, če bi Komisija posodobila nekatera zadevna področja).

5.5   Načelo matične države je še vedno sporna tema, kar ponazarja dejstvo, da organizacije potrošnikov z njim niso zadovoljne. Po tem načelu se za dejavnosti ali storitve, ki se izvajajo v eni državi za uporabnike v drugi državi, uporablja zakon države, v kateri se dejavnost ali storitev izvaja. Cilj tega načela je spodbuditi prost pretok blaga in storitev ter čezmejno sodelovanje. Kljub temu je bilo zavrnjeno v razpravi o direktivi o storitvah, ker bi od držav zahtevalo, da uporabijo različne pravne ureditve za podjetja in posameznike, upoštevajoč njihovo matično državo.

5.6   Proces Lamfalussy je dober primer za način, kako bi se lahko vseevropske regulativne zadeve izboljšale, saj je ponudil doslednejšo razlago in omogočil enostavnejše približevanje nacionalnih praks in tradicij, povezanih s posebnimi regulativnimi vprašanji. Če odmislimo primer finančnih storitev, je proces Lamfalussy izhodišče za vzpostavljanje sistema, ki zagotavlja kakovost in enostavnost. Ugotoviti je še treba, ali lahko zagotovi tudi učinkovitejši mehanizem za sprejemanje zakonodaje na drugih področjih, zlasti na področju okolja.

5.7   Klavzula Monti v kontekstu prostega pretoka blaga navaja dejstvo, da ne bi smeli sprejeti razlage, da direktiva na kakršen koli način vpliva na uresničevanje temeljnih pravic EU, vključno s pravico do sindikalnega delovanja. Nedavne sodbe Evropskega sodišča so veljavnost klavzule Monti postavile pod vprašaj, razjasniti pa je treba, kašne so njene meje in zakaj so takšne.

6.   Boljši okvir za vključevanje okoljske problematike v notranji trg

6.1   Energija in okolje sta postala (in bosta tudi v predvidljivi prihodnosti) glavni prednostni nalogi vlad in državljanov v Evropi. Žal se varovanje okolja pogosto obravnava kot breme za trg oziroma kot nov niz negativnih pogojev, ki neizogibno vplivajo na konkurenčnost podjetij.

6.2   Vendar se danes vsi strinjajo, da je eden od najučinkovitejših načinov zagotavljanja prihodnje konkurenčnosti Evrope doseganje znatnega napredka z oblikovanjem zamisli, proizvodov in standardov, ki se odzivajo na enega najpomembnejših izzivov, s katerim se človeštvo danes sooča, zato je razvoj notranjega trga, ki resnično upošteva okoljsko razsežnost, osrednji del tega cilja. S tem se pa ne zanika dejstva, da lahko nova zakonodaja na tem področju sproži napetosti v nekaterih industrijskih panogah, zlasti glede na to, da je tudi kratkoročna konkurenčnost še vedno bistvenega pomena.

6.3   Amsterdamska pogodba je okrepila zamisel o vključevanju okoljske razsežnosti v druge politike, saj je ključnega pomena za spodbujanje trajnostnega razvoja. Evropska komisija je proučila načine izboljšanja sinergij med enotnim trgom in okoljsko problematiko, tako da je obravnavala ukrepe, kot so javna naročila, učinkovito ocenjevanje posledic, standardizacija, finančno poročanje, ali gospodarske instrumente, kot je okoljski davek itd. Komisija je proučila tudi nove sektorje in težave, zaradi katerih bodo morda potrebni usklajevalni ukrepi.

6.4   Glede na raznolikost sektorjev in praks pri razsežnosti trajnostnega razvoja vključevanje okoljskih vidikov v enotni trg doslej ni bilo povsem jasno vprašanje. To vpliva na pomembna politična področja, kot sta energija in promet, vprašanja, ki so bila sprva omejena na prosti pretok blaga, pa so se razširila tudi na druga področja. Zato in ob upoštevanju velikega pomena, ki ga ima okolje na današnji politični agendi, bi bilo treba doseči veliko večji napredek pri teh posebnih vprašanjih, ki se lahko izboljšajo, ter ugotoviti, katera sredstva notranjega trga bi bila najbolj ustrezna za doseganje teh ciljev.

7.   Sklepne ugotovitve

7.1   Notranji trg je tekoči proces. Končni cilj je vzpostaviti notranji trg brez ovir. Izoblikovan notranji trg pomeni, da imajo vse zainteresirane strani enak dostop do vsakega nacionalnega trga. Enak dostop do trga vsake države članice nazadnje pomeni tudi to, da podjetja, delavci in ponudniki storitev opravljajo dejavnosti v istem pravnem okolju, s čimer se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji ter prepreči nepoštena konkurenca znotraj meja Evropske unije in slabitev konkurenčnosti notranjega trga v celoti.

7.2   Odbor je izrazil mnenje (14), da je uspeh notranjega trga skupna odgovornost Evropske unije in držav članic, ki si morajo zanj še bolj prizadevati. Poudariti je treba tudi vlogo, ki jo imajo pri njegovem oblikovanju socialni partnerji.

7.3   Tekoča razprava o mejah evropskega združevanja in razprava o direktivi o storitvah sta pokazali, kako je težko uskladiti načela notranjega trga s potrebo po visokih socialnih standardih, socialnim varstvom, funkcionalnimi in dostopnimi javnimi službami ter s pošteno konkurenco. Razprave o notranjem trgu bi se morale osredotočiti predvsem na oblikovanje odgovorov na ta legitimna vprašanja. Evropske institucije morajo v odgovorih na ta vprašanja upoštevati legitimne interese gospodarstva in dejstvo, da morajo biti gospodarske svoboščine zakonsko urejene, saj se s tem zagotovi, da njihovo uresničevanje ne slabi temeljnih socialnih pravic, ki jih priznavajo zakonodaja EU, mednarodni standardi za delo in zakonodaja posamezne države članice, vključno s pravico do pogajanja in pravico do sklepanja in izvajanja kolektivnih pogodb.

7.4   Nedavno Sporočilo Komisije o prenovljeni socialni agendi (15) poudarja močno zavezanost Evrope usklajeni, kohezivni in vključujoči družbi, ki spoštuje temeljne pravice v zdravem socialnem tržnem gospodarstvu. Komisija je izrazila tudi svojo zavezanost k preprečevanju protislovij med temeljnimi svoboščinami iz Pogodbe in varstvom temeljnih pravic.

7.5   Delovanje notranjega trga glede na določbe Lizbonske pogodbe še vedno ni ocenjeno; EESO v svoji prvi oceni besedila Pogodbe navaja, da notranji trg sicer ne kaže strukturnih sprememb, je pa bolj socialno opredeljen.

---

(1)  COM(2007) 724 konč.

(2)  UL C 93, 27.4.2007, str. 25.

(3)  UL C 175, 27.7.2007, str. 14.

(4)  UL C 175, 27.7.2007, str. 14.

(5)  COM(2008) 412.

(6)  UL C 77, 31.3.2009, str. 15.

(7)  UL C 224, 30.8.2008, str. 100.

(8)  UL C 51, 23.2.2008, zadeva C-438/05.

(9)  UL C 51, 23.2.2008, zadeva C-341/05.

(10)  UL C 128, 24.5.2008, zadeva C-346/06.

(11)  UL C 209, 15.8.2008, zadeva C-319/06.

(12)  UL C 151, 17.6.2008, str. 45.

(13)  UL C 161, 13.7.2007, str. 80.

(14)  UL C 77, 31.3.2009, str. 15.

(15)  COM(2008) 412.

---

---