52009DC0040

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 5.2.2009

COM(2009) 40 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o akcijskem načrtu Evropske skupnosti za ohranjanje in upravljanje morskih psov

{SEC(2009) 103}{SEC(2009) 104}{SEC(2009) 106}

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o akcijskem načrtu Evropske skupnosti za ohranjanje in upravljanje morskih psov

1. Uvod

Morski psi so na splošno znani kot plenilci, ki so na vrhu prehranjevalne verige v oceanih in morjih. So pa zelo občutljiva živalska vrsta in njihovim populacijam grozi precejšen upad, nekaterim vrstam pa celo izumrtje v vodah EU.

Skupino hrustančnic, kamor spadajo morski psi, skati, raže in morske podgane, lahko z biološkega vidika razvrstimo v dve glavni skupini – morske pse in skate ter morske podgane –, ki skupaj zajemata več kakor tisoč vrst[1]. Najdemo jih v vseh oceanih in morjih, zlasti v severnem Atlantskem oceanu, kjer plovila ES opravijo več kakor polovico vsega ulova.

Lov na morske pse še vedno obsega omejeni delež svetovnega ribolova, a se od sredine osemdesetih let 20. stoletja hitro povečuje. Vzrok za to tendenco je večje povpraševanje po proizvodih iz morskih psov (zlasti po plavutih, pa tudi po mesu, koži, hrustancu itd.), predvsem na azijskem trgu, omogočajo pa jo številni dejavniki, med drugimi izboljšave v ribolovni tehnologiji, predelavi in trženju pri potrošnikih ter upad pri drugih staležih rib. Vsi ti elementi so prispevali k temu, da so morski psi postali bolj cenjeni. Med letoma 1984 in 2004 se je svetovni ulov morskih psov s 600 000 ton povečal na več kakor 810 000 ton.

Nereguliran in intenziven ribolov posebej prizadene populacije morskih psov zaradi njihovih posebnih bioloških značilnosti. Nizek reproduktivni potencial in majhna zmožnost povečanja populacije omejuje sposobnost staležev, da si opomorejo od prekomernega ribolova ali drugih negativnih učinkov. Zato je potreben stabilen in učinkovit okvir za upravljanje lova na morske pse, da bi zagotovili trajnostno izkoriščanje njihovih staležev.

Za usklajeno upravljanje lova na morske pse si prizadevajo tudi na mednarodni ravni.

Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) je na podlagi Kodeksa odgovornega ribištva leta 1999 sprejela mednarodni akcijski načrt za ohranjanje in upravljanje morskih psov (IPOA SHARKS). Akcijski načrt organizacije FAO sicer ni zavezujoč, njegov namen pa je vsem zadevnim državam zagotoviti vodilo in smernice za sestavo lastnih načrtov za ohranjanje, upravljanje in dolgoročno trajnostno izkoriščanje morskih psov.

Čeprav ima lov na morske pse velik pomen za ladjevje ES, ga za zdaj še ne ureja noben vsestranski upravljalni okvir na ravni Skupnosti. Sčasoma so bili sprejeti številni ukrepi, katerih neposreden ali posreden namen je ohranjanje in upravljanje morskih psov. Niz obstoječih ukrepov pa je treba okrepiti, da bi zagotovili obnovo mnogih izčrpanih staležev, ki jih ladjevje ES lovi v vodah Skupnosti in zunaj njih. Poleg tega mora Skupnost zaradi svoje zavezanosti trajnostnemu ribolovu in pomena na mednarodni ravni prevzeti vodilno vlogo pri razvoju politik, katerih namen je racionalno izkoriščanje hrustančnic.

Zato je ustrezno in časovno primerno oblikovati in na ravni ES izvajati vsestransko, učinkovito in celovito politiko in regulativni okvir za lov na morske pse.

V tem sporočilu je opisan akcijski načrt za morske pse. V njem je podano ozadje, ob upoštevanju katerega je bil načrt zasnovan, razložena so temeljna načela, na katerih načrt temelji, in opisani so njegovi glavni elementi. Pregled načrtovanih ukrepov je na voljo v priloženi razpredelnici.

Načrt temelji na izčrpnih prispevkih, ki so jih zainteresirane strani predložile med javnim in institucionalnim posvetovanjem, ki se je končalo marca 2008, podpira pa ga analiza, ki je podana v priloženi oceni učinka. Sporočilo in akcijski načrt v skladu z zahtevami mednarodnega akcijskega načrta organizacije FAO spremlja poročilo o oceni stanja staležev morskih psov, ki je priloženo kot delovni dokument služb Komisije.

2. Sedanje stanje

2.1. Lov na morske pse v Evropski skupnosti

2.1.1. Severni Atlantski ocean

Severni Atlantski ocean zajema številne ključne vrste lova na morske pse, tako v vodah v pristojnosti EU in tretjih držav (Norveška, Ferski otoki itd.) kot tudi v mednarodnih vodah v pristojnosti različnih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva (RFMO). Ribolov vključuje lov na morske pse in raže v plitvih vodah v severovzhodni Evropi, pridneni in pelagični ribolov v severovzhodnem Atlantiku in globokovodni lov na morske pse (obsežnejši tropski pelagični ribolov je posebej obravnavan v naslednji točki). V tej regiji (severozahodni in severovzhodni Atlantik, vključno s Sredozemljem) plovila EU nalovijo približno 56 000 ton morskih psov in skatov, in sicer večinoma pridnene vrste skatov, raž in manjših morskih psov, ulov večjih pelagičnih morskih psov pa je razmeroma majhen.

Eden glavnih problemov pri upravljanju morskih psov na tem območju je mešani značaj pridnenega ribolova, zaradi česar je zelo težko sprejeti ukrepe, ki bi zaščitili morske pse in ne bi imeli negativnih posledic za druge ulovljene vrste. Pomemben dejavnik pri problemih upravljanja morskih psov na tem območju je tudi znatna presežna zmogljivost ladjevja, pri katerem manjši morski psi, skati in raže pomenijo prilov pri pridnenem ribolovu.

2.1.2. Osrednji in južni Atlantski ocean

Pelagični lov na morske pse v osrednjem Atlantskem oceanu: Ker so glavne ciljne vrste tuni in mečarice, površinski lov na tuna in v določenem obsegu njegov glavni prilov pelagičnih morskih psov upravlja Mednarodna komisija za ohranitev atlantskega tuna (ICCAT). Z zapornimi plavaricami in opremo za lov z ribiško palico je redko mogoče ujeti morskega psa, površinski parangali pa imajo visoko stopnjo ulova, in sicer približno 68 odstotkov v primerjavi s 30 odstotki navedenega ciljnega ulova mečarice in tuna. Ulov morskih psov znaša približno 31 000 ton na leto in ga večinoma sestavljata sinji morski pes ( Prionace glauca ) in atlantski mako ( Isurus oxyrinchus ), pri čemer sinji morski pes zajema 75 % vsega ulova.

Poleg lova na tuna v tem predelu Atlantika plovila Skupnosti lovijo tudi v priobalnem pasu v vodah v pristojnosti tretjih držav. Poročani ulov plovil Skupnosti (verjetno ulov, obdržan na krovu) je razmeroma skromen in za zadnjih pet let znaša približno 2 300 ton na leto.

2.1.3. Indijski ocean

Dve glavni vrsti, ki jih je mogoče najti v sestavi ulova, sta mečarica (45 %, približno 7 000 ton na leto) in morski psi (40 %, približno 6 100 ton na leto). Pri deležu morskih psov prevladuje sinji morski pes ( Prionace glauca ), ki zajema do 88 % vsega ulova morskih psov. Druga pomembna vrsta je atlantski mako ( Isurus oxyrinchus ), ki zajema približno 9 % vsega ulova morskih psov.

2.1.4. Tihi ocean

Lov na tuna v Tihem oceanu upravljata dve regionalni organizaciji za upravljanje ribištva: v vzhodnem delu Tihega oceana IATTC, v osrednjem in zahodnem delu Tihega oceana pa WCPFC. Skupnost je pogodbenica WCPFC, v IATTC pa ima le status opazovalke. Med letoma 2001 in 2005 se je iztovor morskih psov enakomerno povečal s 400 ton na 6 100 ton. To kaže na večje obdržanje morskih psov na krovu zaradi rastočega gospodarskega potenciala njihovih vrst in proizvodov na mednarodnih trgih, je pa tudi rezultat širitve lova na morske pse na zahod od leta 2004.

Tako kot v Atlantskem in Indijskem oceanu sta sinji morski pes ( Prionace glauca ) in atlantski mako ( Isurus oxyrinchus ) prevladujoči vrsti pelagičnih morskih psov v ulovih in iztovorih plovil s površinskimi parangali v Tihem oceanu.

2.2. Trg morskih psov v Evropski uniji

Vrsti trnež ( Squalus acanthias ) in morske mačke ( Scyliorhinus spp .) zajema skupna ureditev trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, določena z Uredbo Sveta (ES) št. 104/2000[2], in ti vrsti sta upravičeni do intervencijskih ukrepov. Med letoma 2005 in 2007 so intervencije za umaknjene količine trneža v zvezi s proizvodnjo v EU-25 znašale med 0,76 % in 1,46 %. Po drugi strani se je umik morskih mačk s 4,04 % v letu 2005 povečal na 6,54 % proizvodnje v EU-25 v letu 2007.

Z vidika zunanje trgovine se je uvoz trneža in drugih morskih psov v EU-25 (celi, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni) s 19 439 ton v letu 2005 zmanjšal na 18 756 ton v letu 2007. Po drugi strani se je izvoz trneža in drugih psov v EU-25 (celi, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni) povečal, in sicer s 696 ton v letu 2006 na 2 704 tone v letu 2007.

2.3. Zakonodajni okvir, ki velja za morske pse v Evropski uniji

Morski psi so živi morski viri, zato načrt Skupnosti spada na področje skupne ribiške politike, kakor je opredeljena v členu 1 Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike.

Zakonodaja ES, ki ureja upravljanje ribolova, tehnične ukrepe, nadzor, politiko v zvezi z ladjevjem in trgovinsko politiko, je že vzpostavljena in ti vidiki bi lahko bili učinkoviti pri zagotavljanju trajnostnega izkoriščanja morskih psov. Tudi drugi ukrepi lahko pomembno vplivajo na morske pse, čeprav niso namenjeni posebej zanje, zlasti to velja za prilov morskih psov. To so ukrepi, sprejeti v okviru večletnih načrtov v skladu z Uredbo (ES) št. 1967/2006.

Na splošno dve vrsti uredb določata pravila za usmerjeni lov na morske pse in prilov morskih psov v zvezi z ribolovnimi možnostmi:

a) uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Skupnosti za nekatere globokomorske staleže rib, ki se sprejmejo vsaki dve leti in veljajo za vode EU in NEAFC (Severovzhodno atlantske komisije za ribištvo);

b) vsakoletne uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova, vključno s tistimi, ki spadajo v pristojnost NEAFC, NAFO in CCAMLR.

Poleg tega Uredba (ES) št. 2347/2002 z dne 16. decembra 2002[3] določa posebne pogoje dostopa in z njimi povezana pravila za lov na globokomorske staleže, vključno s številnimi globokomorskimi vrstami morskih psov.

Uredba Sveta (ES) št. 1185/2003[4] prepoveduje in preprečuje rezanje plavuti morskim psom, pri čemer se živalim odstranijo plavuti, ostanek pa je vržen v morje. V Uredbi je določeno, da masa plavuti, ki se obdržijo od ulova, v nobenem primeru ne presega teoretične mase plavuti, ki bi bila sorazmerna s preostalimi deli morskih psov, ki se obdržijo na krovu, pretovorijo ali iztovorijo. Za namene uveljavljanja te obveznosti je z Uredbo predpisano, da teoretična masa plavuti v nobenem primeru ne presega 5 % žive mase ulova morskih psov.

Opozoriti je treba tudi na to, da sta mednarodna in Evropska skupnost sprejeli številne ukrepe za ureditev mednarodne trgovine z morskimi psi in proizvodi iz njih. Ti se izvajajo pod okriljem Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES).

Številne vrste morskih psov, in sicer morski pes orjak ( Cetorhinus maximus ), beli morski volk ( Carcharodon carcharias ) in morski pes kitovec ( Rhincodon typus ), so vključene v Dodatek II CITES, kar pomeni, da je trgovina s temi vrstami urejena s strogimi pravili.

Poleg tega sta morski pes orjak in beli morski volk navedena v dodatkih I in II Konvencije o selitvenih vrstah (CMS). Morski pes kitovec je naštet v Dodatku II navedene konvencije.

3. Akcijski načrt

3.1. Akcijski načrt Skupnosti: splošni namen, področje uporabe in operativni cilji

Izhodišče za ta akcijski načrt je mednarodni akcijski načrt za ohranjanje in upravljanje morskih psov (IPOA SHARKS) organizacije FAO, katerega namen je zagotoviti ohranjanje in upravljanje morskih psov ter njihovo dolgoročno trajnostno izkoriščanje po vsem svetu.

Namen akcijskega načrta Skupnosti je prispevati k doseganju splošnega cilja, in sicer z zagotavljanjem obnove številnih izčrpanih staležev, ki jih ladjevje ES lovi v vodah Skupnosti in zunaj njih. V akcijskem načrtu je opisano, kateri ukrepi so že sprejeti in kaj je še potrebno za zagotovitev vsestranske in usklajene zakonodajne politike in zakonodajnega okvira za ohranjanje in upravljanje morskih psov v vodah Skupnosti in zunaj njih.

Področje uporabe predlaganega akcijskega načrta zajema usmerjeni komercialni ribolov, komercialni prilov, usmerjeni rekreacijski ribolov in rekreacijski prilov vseh hrustančnic v vodah Skupnosti. Vključuje tudi ves ribolov, ki ga urejajo obstoječi in morebitni sporazumi in partnerstva med Evropsko skupnostjo in tretjimi državami, ribolov na odprtem morju in ribolov, ki ga urejajo RFMO, ki izdajajo nezavezujoča priporočila za območja zunaj voda Skupnosti.

Akcijski načrt ima naslednje tri posebne cilje:

1. izboljšati poznavanje lova na morske pse in vrst morskih psov ter njihove vloge v ekosistemu;

2. zagotoviti trajnost usmerjenega lova na morske pse ter ustrezno zakonsko ureditev prilova morskih psov pri lovu na druge vrste;

3. spodbujati usklajenost notranje in zunanje politike Skupnosti v zvezi z morskimi psi.

3.2. Akcijski načrt Skupnosti: vodilna načela in glavni ukrepi

3.2.1. Postopna strategija za reševanje vprašanj v zvezi z morskimi psi na podlagi tehtnih znanstvenih dokazov

Načelno je treba lov na hrustančnice tako kot vsak drug ribolov upravljati na podlagi tehtnih znanstvenih dokazov. Vendar je zaradi posebnih bioloških in ekoloških značilnosti večine zadevnih vrst pri njihovem upravljanju potreben previdnejši pristop. Izvajalski ukrepi morajo temeljiti na previdnostnem pristopu, ki je za upravljanje ribolova na osnovi ene vrste opisan v Sporočilu Komisije COM(2000) 803 konč[5].

Omeniti je treba, da bo delovna skupina ICES za morske pse (WGEF) sestavila ocene o stanju staležev glavnih vrst v obdobju 2007–2009. Ker bodo rezultati teh ocen podlaga za nadaljnje ukrepe v zvezi s posameznimi staleži, vseh želenih ukrepov v zvezi z ohranjevanjem morskih psov ne bo mogoče hkrati izvesti.

Ker imamo na voljo vse večje število znanstvenih in nadzornih podatkov, je pametno zagovarjati postopen pristop. V zvezi s tem je treba omeniti, da je Komisija z odločbo z dne 6. novembra 2008 sprejela večletni program Skupnosti v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 199/2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva, ki zajema vprašanja v zvezi z morskimi psi v okviru programov vzorčenja za zbiranje podatkov (staleži v skupini 1).

V zvezi s prepovedjo rezanja plavuti je pomembna morebitna vrzel pri izvajanju uredbe o odstranjevanju plavuti s strani držav članic ES tveganje, da države članice sprejmejo preveč splošne utemeljitve potrebe po ločeni predelavi plavuti morskih psov in preostalih delov morskih psov na krovu. Zato je ustrezno okrepiti in pojasniti elemente takšne utemeljitve, ki so določeni v členu 4(2) Uredbe (ES) št. 1185/2003.

V zvezi s tem je Komisija upoštevala tudi druge zadevne elemente, kot so odzivi na javno posvetovanje o osnutku akcijskega načrta Skupnosti, ki ga je organizirala Komisija, in priporočila mednarodnih strokovnjakov glede odstranjevanja plavuti, v skladu s katerimi bi bilo treba za učinkovito in praktično uredbo o odstranjevanju plavuti iztovarjati morske pse z nedotaknjenimi plavutmi.

3.2.2. Poudarek na regionalnem sodelovanju

Ker je veliko vrst morskih psov izrazito selivskih in naseljuje široka območja mednarodnih voda, so za upravljanje ribolova njihovih staležev odgovorne predvsem ustrezne regionalne organizacije za upravljanje ribištva. Ti organi morajo za vode v njihovi pristojnosti določiti ustrezne ukrepe. Zato je pomembno podpreti prizadevanja RFMO na tem področju, okrepiti obstoječe RFMO in pripomoči k takojšnji vzpostavitvi novih RFMO na območjih, kjer lov na morske pse še ni urejen.

Trenutno obstaja malo zavezujočih priporočil v zvezi z upravljanjem lova na morske pse, ki so jih sprejele RFMO, v katerih ima Skupnost status pogodbenice. Kadar ni nobenih priporočil ali niso predvideni nikakršni načrti upravljanja, mora Skupnost zadevne znanstvene odbore spodbujati k oblikovanju predlogov za izboljšanje razpoložljivosti podatkov in k pripravi predhodnih ocen.

Ključni sestavni del akcijskega načrta Skupnosti je okrepiti vlogo RFMO pri njihovi politiki upravljanja ribolova in pripomoči k zagotavljanju visoko kvalificiranega mnenja s strani njihovih znanstvenih odborov. Če RFMO ne podajo nobenih jasnih priporočil in mnenj glede upravljanja lova na morske pse, bi bil akcijski načrt usmerjen predvsem na izboljšanje poznavanja usmerjenega lova na morske pse in priložnostnega ulova morskih psov. Skupnost bo v skladu s tem še naprej sodelovala in podpirala RFMO pri njihovih prizadevanjih, da bi podatki o morskih psih postali široko dostopni, in sprejemanju ustreznih ukrepov upravljanja.

Prepoved odstranjevanja plavuti morskim psom, določena z Uredbo št. 1185/2003, velja za vse vrste ribolova, ki se izvajajo v vodah Skupnosti, in za vsa plovila Skupnosti, ki lovijo na območjih, ki niso opredeljena kot vode Skupnosti. Poleg tega je bilo v preteklih nekaj letih rezanje plavuti prepovedano v večini RFMO, ki so pristojne za vprašanja v zvezi z ohranjevanjem staležev morskih psov. Pogosto je bila takšna prepoved rezultat predloga Skupnosti, ki so ga podprle druge pogodbenice.

Zadevna pravila, ki so jih sprejele RFMO, prepovedujejo odstranjevanje plavuti morskim psom in določajo, da vsaka pogodbenica prepove svojim plovilom, da bi imele na krovu plavuti morskih psov, katerih masa presega 5 % „mase morskih psov na krovu“, do prve točke iztovarjanja (medtem ko zakonodaja Skupnosti trenutno navaja 5 % „žive mase ulova morskih psov“).

Komisija si bo še naprej prizadevala zagotoviti, da se ukrepi, sprejeti na ravni Skupnosti v zvezi z odstranjevanjem plavuti morskim psom, izvajajo v vseh zadevnih mednarodnih konvencijah, zlasti tudi v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva.

Poleg tega se bo Skupnost trudila za boljše mednarodno sodelovanje na podlagi CMS in CITES za nadzor nad lovom na morske pse in trgovino z njimi.

3.2.3. Celovit okvir ukrepov

Komisija meni, da je za pravilno upravljanje lova na morske pse potreben celovit niz različnih vhodno-izhodnih in tehničnih ukrepov. Na splošno je predlagana vsebina akcijskega načrta Skupnosti sestavljena v skladu z načrtom za morske pse organizacije FAO, ki je določen v Dodatku A FAO IPOA za ohranjevanje in upravljanje morskih psov.

Akcijski načrt bo vključeval ukrepe, namenjene izboljšanju zbiranja podatkov in znanstvenih mnenj, ukrepe za upravljanje in tehnične ukrepe ter poostritev nadzora nad izvajanjem prepovedi odstranjevanja plavuti pri morskih psih. Ukrepi se bodo izvajali na ravni Skupnosti in držav članic, Skupnost pa si bo prizadevala, da jih bodo potrdile vse ustrezne RFMO.

3.3. Sklepne ugotovitve

Predlagani akcijski načrt vsebuje širok niz pravnih in strateških ukrepov, vključno s prilagoditvijo številnih obstoječih predpisov. Nekateri od teh ukrepov se lahko izvajajo na ravni Skupnosti, pri drugih pa je potrebno ukrepanje na ravni držav članic ali pa jih morajo potrditi RFMO. Poleg tega so v akcijskem načrtu predvideni tako ukrepi, ki se lahko izvajajo nemudoma, kot tudi ukrepi, pri katerih je potrebna dolgoročnejša zavezanost ter morajo temeljiti na postopoma razpoložljivih dokazih in znanstvenih mnenjih. Časovno usklajevanje izvajanja akcijskega načrta bo zato odvisno od prispevkov vseh sodelujočih akterjev. Komisija akcijski načrt predlaga Svetu in Parlamentu in ju spodbuja, da podpreta predlagane ukrepe.

Akcijski načrt za morske pse

Posebni cilj Izboljšati poznavanje lova na morske pse in vrst morskih psov ter njihove vloge v ekosistemu. |

Cilj | Področje delovanja | Ukrep | Odgovorni nosilec | Časovni razpored |

Imeti zanesljive in podrobne kvantitativne in biološke podatke o ulovih in iztovorih po posameznih vrstah ter podatke o trgovini za zelo pomembne in srednje pomembne vrste ribolova. | na ravni Skupnosti | Povečati naložbe v zbiranje podatkov o morskih psih na mestih iztovarjanja in s strani predelovalne in tržne panoge. | Komisija, Svet in države članice | Postopno izvajanje z namenom doseči konkretne rezultate po treh letih izvajanja. |

Vzpostaviti sisteme za preverjanje podatkov o ulovu po posameznih živalskih vrstah in vrstah ribolova. |

Uvesti reprezentativni nadzor s strani opazovalcev na krovu ribiških plovil ES, ki so daljša od 24 m in pri katerih nedavni prilov znaša več kakor 10–15 % (odvisno od posamezne vrste ribolova) morskih psov v celotnem ulovu. |

Pri vsem ladjevju, ki opravlja ribolov v oddaljenih vodah in ne spada pod zgornji ukrep, vendar lovi morske pse kot prilov, morajo opazovalci do leta 2013 izvajati nadzor na vsaj 10 % ladij. | Postopno izvajanje z namenom doseči konkretne rezultate do leta 2013. |

Pri zelo pomembnih vrstah ribolova v plitvi vodi v severovzhodnem Atlantiku do leta 2013 uvesti pilotni program opazovanja (npr. približno 25 opazovalcev). |

Zagotoviti, da so vsi iztovori plavuti, mesa in olja morskih psov ter trgovanje z njimi zabeleženi ločeno (po proizvodih in, če je to mogoče, po vrstah) za glavne vrste ribolova in glavne živalske vrste. | Postopno izvajanje z namenom doseči konkretne rezultate po treh letih izvajanja. |

Ukrepi, ki jih je treba spodbujati v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva | Spodbujati izboljšane podatke o ulovih in iztovorih po posameznih živalskih vrstah ter boljši nadzor nad ulovom morskih psov po vrstah ribolova. | Komisija, Svet, države članice in RFMO | postopno izvajanje |

V sodelovanju z organizacijo FAO in ustreznimi organi za upravljanje ribištva izboljšati nadzor nad ulovom, prilovom, zavržki, podatki o trgu in mednarodni trgovini (po posameznih živalskih vrstah, kjer je to mogoče) ter izboljšati poročanje o njih. |

Od organizacije FAO oziroma regionalnih organizacij za upravljanje ribištva zahtevati, da sestavijo in izvajajo regionalne načrte za morske pse in z njimi povezane ukrepe, da bi tako do sredine leta 2009 pripomogle k identifikaciji in spremljanju vrst (kot se zahteva v IPOA SHARK) in o tem poročale na 15. zasedanju Konference pogodbenic CITES. |

Spodbujati identifikacijo in sporočanje bioloških in trgovinskih podatkov po posameznih vrstah, vsaj za glavne vrste. |

Spodbujati reprezentativni nadzor s strani opazovalcev na krovu ribiških plovil, ki so daljša od 24 m in pri katerih nedavni prilov znaša več kakor 10–15 % (odvisno od posamezne vrste ribolova) morskih psov v celotnem ulovu. Pri drugem ladjevju, ki ne spada pod zgornji ukrep, vendar lovi morske pse kot prilov, je treba spodbujati, da opazovalci do leta 2013 izvajajo nadzor na vsaj 10 % ladij. |

na ravni držav članic | Nadzorovati rekreativni ulov in razlikovati med ribolovno umrljivostjo zaradi rekreativnega in komercialnega ribolova. | države članice |

Zmožnost učinkovito nadzorovati in ocenjevati staleže morskih psov po posameznih vrstah ter razviti ribolovne strategije v skladu z načeli biološke trajnosti in racionalnega dolgoročnega gospodarskega izkoriščanja. | na ravni Skupnosti in RFMO | Izboljšati raziskovalne programe Skupnosti in RFMO z namenom olajšati zbiranje podatkov, nadzor in oceno staležev po posameznih živalskih vrstah. | Komisija, Svet, države članice in RFMO | Postopno izvajanje z namenom doseči konkretne rezultate po treh letih izvajanja. |

na ravni držav članic | Razviti strokovno znanje na nacionalni ravni | države članice | postopno izvajanje |

Izboljšati in oblikovati okvire za uvedbo in usklajevanje učinkovitega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi na področju raziskav, upravljanja staležev in izobraževalnih pobud. | na ravni Skupnosti | Pospeševati ozaveščanje zainteresiranih strani in posvetovanje z njimi glede upravljanja morskih psov in najboljših praks za zmanjšanje neželenega prilova prek programov regionalnega svetovalnega sveta (RAC). | Komisija, države članice in zainteresirane strani | postopno izvajanje |

na ravni držav članic | Spodbujati države članice, da javnosti omogočijo dostop do ustreznih združenih podatkov za ladjevje in informacij o lovu na morske pse ob varovanju zaupnosti podatkov. | Komisija in države članice |

Izvajati izobraževalne programe, katerih namen je ribiče in javnost izobraževati o programih za ohranjanje morskih psov in raž ter omejitvah v zvezi z njimi. | države članice |

Posebni cilj Zagotoviti trajnost usmerjenega lova na morske pse ter ustrezno zakonsko ureditev prilova morskih psov pri lovu na druge vrste. |

Cilj | Področje delovanja | Ukrep | Odgovorni nosilec | Časovni razpored |

Ulov in ribolovni napor prilagoditi razpoložljivim virom ter pri tem upoštevati zlasti zelo pomembne vrste ribolova ter občutljive ali ogrožene staleže morskih psov. | na ravni Skupnosti | Omejiti ali prepovedati ribolovne dejavnosti na območjih, ki veljajo za ranljiva, kar zadeva ogrožene staleže. | Komisija, Svet in države članice | Postopno izvajanje z namenom doseči konkretne rezultate po treh letih izvajanja. |

Strožja omejitev ribolovnega napora pri ustreznih vrstah ribolova. |

na ravni Skupnosti in regionalnih organizacij za upravljanje ribištva | Določiti omejitve ulova za staleže v skladu z mnenjem ICES ali ustreznih RFMO. Prepovedati vse zavržke morskih psov v srednje- in dolgoročnem obdobju in zahtevati, da se ves ulov (tudi prilov) iztovori. Neželen prilov morskih psov, ki lahko preživijo, je treba vrniti v vodo. Povečati selektivnost, da bi se zmanjšal neželeni prilov. Uvesti prepovedi ribolova v obdobjih in na območjih, ko oziroma kjer je obilo nedoraslih živali ali ikrnic, zlasti za občutljive ali ogrožene vrste. Spodbujati programe in analize, da bi se ribolovni napor prilagodil na mednarodni ravni. Uvesti programe za zmanjšanje prilova za vrste morskih psov, ki po mnenju ustreznih mednarodnih organizacij veljajo za kritično ogrožene ali ogrožene. Mednarodno sodelovanje v okviru CMS in CITES z namenom nadzora nad lovom na morske pse in trgovanjem z njimi. Proučiti možni vpliv tržnih mehanizmov na ohranitvene ukrepe, tudi za vrste morskih psov, v okviru tekoče ocene skupne ureditve trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva. | Komisija, Svet, države članice in RFMO | postopno izvajanje |

Čim bolj zmanjšati odpadke in zavržke iz ulova morskih psov; zahtevati, da se obdržijo na krovu morski psi, pri katerih so bile odstranjene plavuti; poostriti nadzorne ukrepe. | na ravni Skupnosti in regionalnih organizacij za upravljanje ribištva | Potrditi prepoved odstranjevanja plavuti morskim psom[6]. Na splošno bo prepovedano morskim psom na krovu odstraniti plavuti ter pretovarjati ali iztovarjati plavuti morskih psov. Vse izjeme tega pravila bodo morale biti dobro utemeljene s tehtnimi in objektivnimi razlogi ter dokumentirane, preden država članica izda posebno dovoljenje. Država članica ne sme izdati posebnih dovoljenj plovilom, ki tega pogoja ne izpolnjujejo. Morebitni pregled 5-odstotnega pravila in zahteva, da masa plavuti v nobenem primeru ne presega 5 % mase očiščenih ulovljenih morskih psov (brez drobovja in glave). Države članice, ki so uvedle in izvajajo programe zbiranja podatkov, na podlagi katerih bi bilo v nekaterih primerih mogoče ta odstotek povečati, pa ga lahko povečajo do odstotka, ki ustreza 5 % žive mase ulovljenih morskih psov. Za plovila držav članic, ki so bila izvzeta od obveznosti, da morske pse iztovarjajo z nedotaknjenimi plavutmi, je treba uvesti zahtevo, da plavuti in trupe morskih psov iztovarjajo istočasno in v istem pristanišču. | Komisija, Svet in države članice | Takojšnje izvajanje po prejemu sklepov Sveta in Evropskega parlamenta. |

[1] V tem besedilu izraz „morski psi“ pomeni vse vrste razreda hrustančnic, razen kadar je navedeno drugače.

[2] Uredba Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (UL L 17, 21.1.2000).

[3] UL L 351, 28.12.2002.

[4] UL L 167, 4.7.2003, str. 1.

[5] Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: Uporaba previdnostnega pristopa in večletne ureditve za določanje celotnega dovoljenega ulova. COM(2000) 803 konč.

[6] Pri tem se morskim psom odstranijo plavuti, ostanek živali pa je vržen v morje.