52006DC0387

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 14.7.2006

COM(2006) 387 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Poročila držav članic o načinih vedenja, ki resno kršijo pravila skupne ribiške politike, za leto 2004

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Poročila držav članic o načinih vedenja, ki resno kršijo pravila skupne ribiške politike, za leto 2004

1. UVOD

Da bi povečali stopnjo preglednosti pri izpolnjevanju obveznosti držav članic glede krepitve pravil Skupnosti, je Uredba Sveta (ES) št. 1447/1999[1] uvedla obvezo držav članic, da letno poročajo Komisiji o številu „resnih“ kršitev, ki so jih odkrile, in o uporabljenih sankcijah. V ta namen je omenjena uredba uvedla seznam 19 vrst kršitev pravil Skupnosti, ki se štejejo za posebno hude. Države članice morajo zagotoviti, da se sprejmejo ustrezni ukrepi proti fizični ali pravni osebi, ki krši pravila skupne ribiške politike.[2]

Načini vedenja, ki so navedeni na seznamu, so povezani z najpomembnejšimi obveznostmi, ki jih nalaga Skupnost glede ohranjanja staleža, spremljanja in trženja ribiških izdelkov.

Postopek za sporočanje potrebnih informacij Komisiji je določen v Uredbi Komisije (ES) št. 2740/1999[3]. Podatki, poslani v elektronski obliki, morajo omogočati primerjavo učinkovitosti sistemov izvajanja držav članic. Končni cilj zakonodajalca je postopno doseganje enakih pogojev med ribiči, ki bodo imeli tako večje zaupanje do nadzornih organov na ozemlju Evropske skupnosti in spoštovali pravila Skupnosti o ohranjanju ribolovnih virov.

Sporočilo se nanaša na primere resnih kršitev pravil skupne ribiške politike, za katere je bil dosje odprt leta 2004. To je peto sporočilo o tej zadevi. Komisija je predložila najpomembnejše podatke za leto 2000 v svojem sporočilu z dne 12. novembra 2001[4], za leto 2001 v svojem sporočilu z dne 5. decembra 2002[5], za leto 2002 v svojem sporočilu z dne 15. decembra 2003[6] in za leto 2003 v svojem sporočilu z dne 20. maja 2005[7].

2. POROčILA DRžAV čLANIC ZA LETO 2004

Uredba Sveta št. 2740/1999 določa natančne pogoje za prenos podatkov, ki so povezani z resnimi kršitvami pravil skupne ribiške politike. Podatki se pošljejo v elektronski obliki, tako da lahko službe Komisije izdelajo preglednice, ki so priložene Sporočilu. Te preglednice so oblikovane tako, da so iz njih razvidni najzanimivejši podatki, ki izhajajo iz poročil držav članic.

Prikazane podatke so predložile države članice, ki so imele možnost preveriti postavke, preden je Komisija dokončno izdelala Sporočilo.

Ker razlaga zbranih informacij ni enostavna, saj je omejena zgolj na skupine postavk, nekateri podatki pa so lahko do neke mere zavajajoči, je Komisija zaprosila države članice, da zagotovijo dodatne informacije, ki se jim zdijo uporabne pri razlagi analize postavk.

Pripombe, ki so jih poslale države članice, so bile upoštevane in na njih se izrecno sklicuje, kadar koli je to primerno.

3. RESNE KRšITVE V PRIMERJAVI S šTEVILOM RIBIšKIH PLOVIL V VSAKI DRžAVI čLANICI

Da bi predstavili nekatere količinske parametre, je v naslednji preglednici prikazano število ribiških plovil, ki so bila 1. januarja 2005 za vsako državo članico vpisana v register ribiških plovil, ter skupno število resnih kršitev, ki so jih odkrile in sporočile države članice za (izključno) tista plovila, ki plujejo pod njenimi zastavami. Prejeti podatki ne omogočajo razlikovanja med kršitvami, ki so jih zagrešili ribiči ali delavci v ribiškem sektorju, ki niso ribiči. Število resnih kršitev, ki je navedeno spodaj, zato ne zadeva izključno ribičev.

Država članica | Število plovil | Resne kršitve |

Belgija | 123 | 32 |

Danska | 3 416 | 258 |

Nemčija | 2 163 | 87 |

Grčija | 18 723 | 1 487 |

Estonija | 1 050 | ni podatka |

Španija | 14 053 | 3 813 |

Francija | 7 884 | 492 |

Irska | 1 431 | 50 |

Italija | 14 923 | 3 398 |

Ciper | 897 | 5 |

Latvija | 942 | 175 |

Litva | 303 | ni podatka |

Malta | 2 133 | ni podatka |

Nizozemska | 862 | 141 |

Poljska | 1 248 | 73 |

Portugalska | 10 082 | 1 729 |

Slovenija | 148 | ni podatka |

Finska | 3 394 | 5 |

Švedska | 1 598 | 94 |

Združeno kraljestvo | 7 034 | 76 |

4. ŠTEVILO ODKRITIH KRšITEV V PRIMERJAVI S šTEVILOM INšPEKCIJSKIH PREGLEDOV, KI JIH IZVAJAJO DRžAVE čLANICE

Da bi primerjali podatke, ki so jih posredovale države članice, je primerno oceniti število kršitev, ki so bile odkrite v določenem obdobju, glede na število inšpekcijskih pregledov, ki so jih nadzorni organi izvedli v istem časovnem obdobju. Na žalost države članice Komisiji niso posredovale dovolj podatkov, ki bi službam Komisije omogočili pripravo posebne preglednice. Poleg tega se pojem „inšpekcijski pregled“ v različnih državah članicah razlaga na različne načine, zato homogenost podatkov ni zagotovljena.

Nekatere države članice so Komisiji sporočile število inšpekcijskih pregledov, ki so bili izvedeni v letu 2004. Velike razlike med podatki držav članic povzročajo dvome o točnosti nekaterih postavk; razmerje med odkritimi kršitvami in številom inšpekcijskih pregledov, ki so jih izvedli na Poljskem, je na primer 2 %, medtem ko je razmerje v Španiji 6 %, na Cipru 12 % in v Grčiji 65 %.

5. KRšITVE, KI SO BILE ODKRITE V OKVIRU REGIONALNIH RIBIšKIH ORGANIZACIJ

VEč RIBIšKIH ORGANIZACIJ JE pripravilo ali pa namerava sprejeti nadzorne programe, ki predvidevajo beleženje kršitev. Tovrstni programi obstajajo znotraj Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO), Komisije za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) in Mednarodne komisije za ohranitev atlantskega tuna (ICCAT).

Predpostavlja se, da se vse „resne“ kršitve pravil skupne ribiške politike, ki jih zagrešijo plovila, ki delujejo pod okriljem zgoraj omenjenih regionalnih ribiških organizacij, zabeleži v okviru primerov, ki se jih sporoči Komisiji za namene tega sporočila.

Na tej točki je treba opomniti, da Evropska skupnost omenjenim organizacijam posreduje letna poročila o kršitvah, ki so jih odkrili in sporočili službam Komisije nacionalni nadzorni organi. Vendar podatkov, posredovanih regionalnim ribiškim organizacijam, in podatkov, navedenih v prilogah tega sporočila, ni mogoče primerjati, saj ne gre za isto vrsto kršitev.

Pri regionalnih ribiških organizacijah za leto 2004 ni videti očitnih kršitev (tj. domnevnih kršitev), ki bi se nanašale na plovila Skupnosti na območju NEAFC. Za območje NAFO so druge pogodbenice sporočile 18 očitnih kršitev s strani plovil Skupnosti, vendar pa mora NAFO te podatke še preveriti.

6. PRIPOMBE NA POROčILA, KI SO JIH POSREDOVALE DRžAVE čLANICE

Skupno število primerov, ki so jih prijavile države članice, je 9 660. Za vsako vrsto kršitve, ki je vključena na seznam Uredbe Sveta (ES) št. 1447/1999, so bili odkriti prekrški. Število je nekoliko večje kot leta 2003 (število resnih kršitev, ki so jih zabeležili v prejšnjih letih, je bilo 7 298 leta 2000, 8 139 leta 2001, 6 756 leta 2002 in 9 502 leta 2003), vendar se je število držav članic, udeleženih v ribiškem sektorju, medtem povečalo za sedem. Dejansko predstavlja število resnih kršitev, ki so jih odkrile države članice, ki so se pridružile leta 2004, samo 2,7 % vseh kršitev (258 primerov so prijavili Ciper, Estonija, Latvija in Poljska)

Kot je bilo poudarjeno že v prejšnjih sporočilih, se lahko v število odkritih kršitev prištevajo tudi kršitve, povezane z dejavnostmi, ki se izvajajo v notranjih vodah ali v rekreacijske namene. Tak primer so postavke, ki jih je posredovala Španija.

79,6 % kršitev so odkrile Španija, Italija in Portugalska. Te države so hkrati tudi tiste z večjim številom plovil. 22 % primerov se nanaša na nedovoljeni ribolov, na drugem mestu (19 %) pa so skladiščenje, predelava, dajanje v promet in prevoz ribiških izdelkov, ki ne izpolnjujejo veljavnih tržnih standardov. Ribolov brez ribiškega dovoljenja je na tretjem mestu (14 %). Ti odstotki so podobni tistim iz leta 2003, ti trije načini ravnanja pa predstavljajo večino kršitev, ki so bile odkrite po letu 2000, medtem ko je zelo majhno število primerov (manj kot 10 %) povezano z drugimi resnimi kršitvami pravil skupne ribiške politike. Presenetljivo je na primer, da se samo 60 primerov kršitev leta 2004 na območju Evropske skupnosti nanaša na nedovoljeno spreminjanje sistema za spremljanje plovil.

82 % postopkov kršitev se je zaključilo z izrekom kazni. V Nemčiji, Estoniji, Združenem kraljestvu, Španiji, Cipru, Latviji in na Poljskem je bilo sankcioniranih 100 % kršitev. V Italiji jih je bilo sankcioniranih več kot 90 %. Vendar je bilo na Švedskem sankcioniranih samo 17 % kršitev. Finska ni prijavila nobenih sankcij. Pri teh podatkih je potrebna previdnost, saj ni izključeno, da so države članice vključile primere, ki so bili odprti prejšnja leta, vendar do leta 2004 še niso bili zaključeni. Lahko tudi, da so zabeležile samo primere, ki so bili odprti in zaključeni leta 2004.

Če primerjamo denarne kazni , ki so bile naložene kršiteljem, so med državami članicami pri isti vrsti kršitve velike razlike. Na primer:

- za uporabo ali posedovanje nedovoljene ribiške opreme na krovu je bila povprečna kazen v eni državi članici 108 EUR, v eni pa 15 000 EUR, čeprav je bil prijavljen samo en primer;

- za nedovoljen ribolov je bila povprečna kazen v eni državi članici 58 EUR, v eni pa 13 788 EUR;

- za neposreden ribolov prepovedanih vrst je bila povprečna kazen v eni državi članici 10 EUR, v eni pa 3 334 EUR;

- za poneverjanje podatkov, ki so potrebni za dokumentacijo pri pregledu, je bila povprečna kazen v eni državi članici 48 EUR, v eni pa 18 900 EUR.

Očitno je treba povprečje primerjati tudi s pojavom posebne vrste kršitve in težo posameznega primera. Poleg tega lahko nekatere izmed sporočenih kazni vključujejo vrednost zaseženega blaga, druge pa ne, zato so primerjave med kaznimi v različnih državah članicah lahko pristranske. Uredba (ES) št. 1447/1999 za 19 vrst kršitev ne določa razvrstitve glede na njihovo težo.

Na splošno znaša povprečna globa v državah članicah od 48 do 13 099 EUR, povprečna globa na področju EU pri postopkih, ki so se leta 2004 končali s kaznijo, pa znaša do 2 272 EUR. To je manj kot polovica povprečne denarne kazni leta 2003 (4 664 EUR). Ta negativni trend ni dober znak. Postavke, ki se nanašajo na število denarnih kazni v ribiški industriji EU, v primerjavi z vrednostjo iztovora ribiških izdelkov (glej Prilogo VIII) potrjujejo sklep, da se je število denarnih kazni od leta 2003 zmanjšalo. Večje kazni, ki so bile naložene pri omejenem številu primerov (do 120 000 EUR), samo dokazujejo, da so države v večini primerov premalo stroge.

Pri ocenjevanju števila uporabljenih sankcij je treba upoštevati dva glavna vidika: zabeleženi znesek lahko vključuje ali izključuje vrednost ulova in/ali zasežene opreme kot dodatno kazen. Ker vrednost ulova zlahka preseže kazen, lahko pomembno vpliva na povprečje. Službe Komisije ne morejo preveriti ali je bila upoštevana vrednost ulova in opreme, razen če države članice ne zagotovijo dodatnih podatkov.

Če se kršitev kaznuje z začasnim odvzemom pravice do ribolova ali izvajanja profesionalne dejavnosti, ni mogoče oceniti in s tem zabeležiti izgube dobička za izvajalca, ki je bil prisiljen končati profesionalno dejavnost. Izgube so lahko velike, vendar jih ni mogoče upoštevati.

Iz preglednic je razvidno, da je bil v 3 203 primerih odrejen zaseg ulova ali opreme. Prišlo je do velikega povečanja od leta 2000, ko je bilo izvedenih 444 zasegov, do leta 2003, ko je bilo izvedenih 4 720 zasegov. Leta 2004 je število zasegov upadlo. Grčija, Italija, Portugalska in Združeno kraljestvo so države članice, ki so poročale o uporabi tega ukrepa pri velikem številu primerov. Po drugi strani pa Nemčija, Estonija, Španija, Finska, Ciper, Latvija in Poljska poročajo, da niso imele zasegov ulova ali opreme.

Na podlagi dodatnih informacij, ki so jih predložile nekatere države članice, lahko zaključimo naslednje: postopki (administrativni in kazenski), ki se uporabljajo pri sankcioniranju kršitev pravil skupne ribiške politike, so na splošno dolgotrajni. V povprečju traja celoten postopek od 8 do 12 mesecev. Na splošno so kazenski postopki najdaljši (v Belgiji, na Irskem, na Nizozemskem, na Švedskem, v Združenem kraljestvu in na Finskem se izvajajo samo kazenski postopki).

Kljub temu, da so službe Komisije večkrat zahtevale podrobnejše podatke, niso zbrale dovolj informacij o vrstah, ki jih resne kršitve najbolj zadevajo (na splošno gre za tiste vrste, pri katerih se izvajajo načrti za obnovitev ali pa strogi nacionalni ukrepi, in tiste, ki imajo veliko tržno vrednost na območjih, kjer so bile resne kršitve storjene.) Očitno se zdi, da države članice največ kršitev odkrijejo znotraj svoje izključne ekonomske cone (IEC), vendar trenutno ni mogoče natančno določiti območij ICES.

7. NADALJNJI RAZVOJ IN SKLEPNE PRIPOMBE

Ob upoštevanju svoje obveze iz prejšnjega sporočila je Komisija izvedla vrsto posvetovanj z državami članicami, da bi zbrala mnenja o tem, kako bi lahko izboljšala vsebino Sporočila. Komisija je 30. septembra 2005 najprej organizirala sestanek generalnih direktorjev za ribištvo. Ta sestanek je sodelujočim omogočil odprt pogovor o ciljih sporočila o resnih kršitvah in o dosedanjih rezultatih. Splošno mnenje je bilo, da je Sporočilo koristno orodje za oceno izvajanja pravil Skupnosti. Vendar je bilo ugotovljeno, da je treba izboljšati njegovo vsebino, da bi se izognili napačnim razlagam postavk, ki so navedene v preglednicah. Še zlasti je bila poudarjena pomembnost določitve referenčnega okvira, znotraj katerega je bila kršitev storjena, npr. velikost plovila, vrsta ribolova in, na splošno, gospodarski vidiki.

Vendar je bilo dogovorjeno, da oblika sporočila iz leta 2004 ne bo spremenjena.

Ostale pereče težave se nanašajo na seznam obnašanj: na splošno se zdi, da vrste niso dovolj specifične, zato med državami članicami prihaja do različnih razlag.

Preučevalo se je tudi možnost poenostavitve obveznosti poročanja.

Težave, o katerih so razpravljali generalni direktorji, so bile kasneje obravnavane znotraj skupine strokovnjakov za nadzor, ki jo je sklicala Komisija 8. novembra 2000. Ob tej priložnosti so imele države članice možnost, da podajo svoje pripombe na preglednice, ki so jih pripravile službe Komisije.

Ob ustreznem upoštevanju pripomb držav članic se je Komisija obvezala, da bo izboljšala besedilo Sporočila, ki je po njenem mnenju pomembno orodje za doseganje večje preglednosti in učinkovitega izvajanja. Strinja se z državami članicami, da je treba revidirati seznam „resnih kršitev“, še zlasti v povezavi z vzpostavitvijo „seznama ukrepov“, ki je bil predviden v členu 25(4) Uredbe Sveta št. 2371/2002. Komisija si bo tudi prizadevala v največjem možnem obsegu zmanjšati obveznosti poročanja držav članic.

Da bi izboljšala vsebino naslednjih sporočil o resnih kršitvah, bo Komisija države članice zaprosila, naj ji posredujejo vrsto informacij, in sicer o gospodarskem vplivu uporabljenih sankcij za vsakega kršitelja, vključno z odvzemom dovoljenja za izvajanje profesionalne dejavnosti, glede na njegov prihodek. Že zgolj analiza tovrstnih elementov lahko omogoči oceno učinka sankcije.

Države članice bodo morale določiti, kateri primeri se nanašajo na kršitve pravil skupne ribiške politike in kateri na kršitve nacionalnih pravil, ki so jih zagrešili profesionalni ali neprofesionalni ribiči.

V zvezi s tem sporočilom je treba znova opozoriti, da je razlaga vrste postavk, ki so prikazane v preglednici, brez pripomb držav članic težka, zato Komisija meni, da se stanje v primerjavi s prejšnjim letom ni zares izboljšalo.

Čeprav statistike kažejo, da je bilo sankcioniranih več kot 10 % plovil, je znesek, ki je bil plačan v okviru ribiške industrije kot posledica sankcij, uporabljenih v letu 2004 (13,8 milijona EUR[8]), skoraj enak dvema tisočinkama vrednosti iztovora v letu 2003[9]. Tak znesek lahko povzroči, da bo ribiška industrija naložene kazni za kršitve skupne ribiške politike štela za običajen tekoči strošek podjetja in v njih ne bo videla prave spodbude za izpolnjevanje zahtev.

Analiza postavk v Prilogi IV prikazuje, da ima večina naloženih kazni zoper kršitelje premajhen kazenski učinek.

Komisija zato države članice poziva, da ustrezno spremenijo svojo zakonodajo. Komisija zato predlaga, da pristojni organ pri nalaganju kazni kot splošno pravilo upošteva količino ulova na krovu.

Čeprav lahko države članice izvajajo postopke, ki se jim zdijo najprimernejši, bi rada Komisija ponovila svoje mnenje, da je administrativna sankcija, kot je odvzem pravice do ribolova ali izvajanja profesionalne dejavnosti, zelo učinkovito orodje za povečanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, saj ga je mogoče hitro uporabiti. Nekatere države članice zdaj uporabljajo možnost, ki je bila v njihovih pravnih sistemih prej neznana, vendar pa na žalost večina držav članic tega orodja še ne uporablja, vsaj ne v primerih, ko kršitev ni tako huda, da bi zahtevala kazensko sankcijo.

Seznam preglednic v prilogi

I število odkritih primerov glede na vrsto kršitve in glede na državo članico;

II število odkritih primerov glede na narodnost strani, ki je storila prekršek, in glede na državo članico;

III število primerov, ko so bile izrečene kazni, glede na vrsto prekrška in glede na državo članico;

IV povprečna globa glede na vrsto prekrška in glede na državo članico;

V število zasegov glede na vrsto prekrška in glede na državo članico;

VI število začasnih odvzemov dovoljenja glede na vrsto prekrška in glede na državo članico;

VII znesek, ki ga je ribiška industrija plačala v vsaki državi članici zaradi resnih kršitev;

VIII znesek, ki ga je ribiška industrija plačala v vsaki državi članici zaradi resnih kršitev in vrednost iztovora v letu 2003 v vsaki državi članici.

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

VIII ZNESEK, KI GA JE RIBIŠKA INDUSTRIJA PLAČALA V LETU 2004 V VSAKI DRŽAVI ČLANICI ZARADI RESNIH KRŠITEV IN VREDNOST IZTOVORA V LETU 2003 V DRŽAVAH ČLANICAH

DRŽAVA ČLANICA | ZNESEK, KI GA JE RIBIŠKA INDUSTRIJA PLAČALA V LETU 2004 | VREDNOST IZTOVORA V LETU 2003[10] | % |

BEL | 2 050 | 78 000 000 | 0,0026 |

CZE | ni podatka | ni podatka | ni podatka |

DNK | 42 910 | 390 000 000 | 0,011 |

DEU | 29 603 | 81 000 000 | 0,036 |

EST | 238 | ni podatka | ni podatka |

GRC | 284 850 | 267 000 000 | 0,10 |

ESP | 5 084 061 | 1 873 000 000 | 0,27 |

FRA | 116 825 | 823 000 000 | 0,014 |

IRL | 44 451 | 253 000 000 | 0,017 |

ITA | 6 456 507 | 1 012 000 000 | 0,64 |

CYP | 5 820 | ni podatka | ni podatka |

LTU | ni podatka | ni podatka | ni podatka |

LVA | 28 118 | ni podatka | ni podatka |

LUX | ni podatka | ni podatka | ni podatka |

HUN | ni podatka | ni podatka | ni podatka |

MLT | ni podatka | ni podatka | ni podatka |

NLD | 16 410 | 313 000 000 | 0,005 |

AUT | ni podatka | ni podatka | ni podatka |

POL | 39 269 | ni podatka | ni podatka |

PRT | 269 176 | 205 000 000 | 0,13 |

SVN | ni podatka | ni podatka | ni podatka |

SVK | ni podatka | ni podatka | ni podatka |

FIN | ni podatka | 19 000 000 | ni podatka |

SWE | 9 652 | 95 000 000 | 0,01 |

GBR | 1 349 236 | 666 000 000 | 0,20 |

Skupaj EM | 13 779 175 | 6 075 000 000 | 0,22 |

[1] UL L 167, 2.7.1999, str. 5.

[2] Čl. 25 R. 2371/2002.

[3] UL L 328, 22.12.1999, str. 62.

[4] COM (2001) 650, 12.11.2001.

[5] COM (2002) 687, 5.12.2002.

[6] COM (2003) 782, 15.12.2003.

[7] COM (2005) 207, 30.5.2005.

[8] Natančni podatki so navedeni v Prilogi VII.

[9] Vrednost celotnega iztovora v Evropski uniji leta 2003 znaša 6 075 milijonov EUR (Eurostat, statistika podatkov o ribolovu 1990-2004, izdaja 2005).

[10] Eurostat, Statistični podatki o ribištvu za obdobje 1990–2004, izdaja 2005.