52004DC0430

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO - SOCIALNEMU ODBORU - Strateško partnerstvo EU - Indija {SEK(2004) 768}

1. UVOD

Indija se dramatično in hitro spreminja. Nedavne splosne volitve so pokazale, da je njena demokracija bolj zdrava in močna kot kdajkoli. Indija vse bolj intenzivno sodeluje z drugimi akterji na svetovnem odru in je naredila velik napredek v notranje- in zunanjepolitičnih vprasanjih.

V preteklih nekaj letih se je njen odnos z Evropsko unijo (EU) opazno razvil v obliki deljenih vizij, ciljev in izzivov. To sporočilo opredeljuje izzive, priloznosti in pričakovanja v zvezi z mednarodno, gospodarsko in razvojno politiko med EU in Indijo. Predlaga področja za bodoče stratesko sodelovanje in racionalizacijo institucionalne arhitekture. Popolna analiza in podrobnosti predlogov, vsebovanih v tem sporočilu, so razlozene v pripetem dokumentu o storitvah Komisije.

1.1. Indija danes: trenutno stanje

Indija je regionalna sila in mednarodni akter z narasčajočo pomembnostjo. Njeni odnosi z ZDA, Kitajsko in ASEAN-om (Zdruzenje drzav jugovzhodne Azije) so se znatno okrepili. Njena ogromna velikost ter njen ekonomski in vojaski vpliv jo uvrsčata na prvo mesto med silami v juzni Aziji. Če bodo mirovna pogajanja s Pakistanom uspesna, bodo le-ta prinesla velikanske koristi celotni regiji. Tudi gospodarska rast Indije je impresivna in njeno gospodarstvo je veliko pridobilo zaradi trzno orientirane in odprte politike. Te ugodnosti pa niso enakomerno porazdeljene med njenimi drzavljani - velika večina prebivalstva se vedno zivi z manj kot 2 $ na dan in nekatere regije so v precejsnji prednosti pred ostalimi. Indija je drzava izredne etnične, religiozne in kulturne raznolikosti.

Odnosi z EU so se od prvega vrhovnega srečanja EU - Indija v Lizboni leta 2000 okrepili s čedalje več srečanji na vseh ravneh - vključujoč tako poslovno kot civilno skupnost - ter z razsirjenim dialogom in sodelovanjem v zvezi s političnimi, geopolitičnimi in večstranskimi zadevami ter ekonomskimi in trznimi vprasanji.

2. STRATEŠKO PARTNERSTVO: ANALIZA IN PREDLOGI

EU in Indija ze zivita v tesni zvezi, ki temelji na deljenih vrednotah in vzajemnem spostovanju. Nova strategija mora temeljiti na naslednjih ciljih: pospesevanje miru, stabilnosti, demokracije, človekovih pravic, pravne drzave in odgovornega vodenja drzave, med drugim z bojem proti terorizmu in nezakonitemu trgovanju; sodelovanje v boju proti revsčini, neenakosti in socialni izključenosti ter sodelovanje pri trajnostnem razvoju, zasčiti okolja in spremembi podnebja; izboljsanje gospodarskega sodelovanja in zagotovitev okrepljenega mednarodnega ekonomskega redu.

2.1. Izboljsanje mednarodnega sodelovanja

2.1.1. Večstranskost

Ker sta EU in Indija čedalje bolj videni kot stebra globalne stabilnosti, se je zarisče odnosov premaknilo iz trgovine k sirsim političnim vprasanjem. Obe sta podpornici večstranskega sistema in ze uspesno sodelujeta v ZN in drugih forumih. To sodelovanje mora biti se nadalje okrepljeno s stratesko zvezo za spodbuditev učinkovitega večstranskega pristopa.

EU in Indija morata koordinirati in uskladiti stalisča v pripravah, pogajanjih in pri izvedbi večjih večstranskih konvencij in konferenc (na temo varnosti, trgovine, okolja, razvoja in človekovih pravic) in pospesiti grajenje mostov z ostalimi članicami Zdruzenih narodov (ZN).

EU in Indija morata tudi vzdrzevati nenehne dialoge na temo organizacijskega in institucionalnega prestrukturiranja in reforme Zdruzenih narodov, se posebej v zvezi z Visokim odborom ZN na temo nevarnosti, izzivov in sprememb in izvedbo verjetnega izida le-tega. Okrepljeni napori so potrebni za spodbujanje učinkovite večstranskosti, se posebej pri izvedbi mednarodnih obveznosti in zavez ter ojačani globalni upravi.

2.1.2. Preprečevanje konfliktov in obnova po resitvi nasprotij

Indija je pomemben partner pri preprečevanju konfliktov in obnovi po resitvi nasprotij. EU mora zatorej raziskati načine formaliziranja rednega sodelovanja in nadaljnjega vključevanja Indije v sodelovanje na tem področju.

Dogovarjanja med visokimi funkcionarji morajo razviti določene pobude na naslednjih področjih: urjenje za civilne člane mirovnih misij; seminarji in druge aktivnosti, načrtovane za učinkovitejse preprečevanje konfliktov ali upravljanje po resitvi nasprotij; skupna podpora naporov ZN za preprečevanje konfliktov in gradnjo miru, vključno na področju izboljsanih analitičnih zmogljivosti, celovitih preventivnih strategij in večjega sodelovanja med člani mirovnih misij ZN iz EU in Indije.

Posvetovanje mora biti izvedeno pred večjimi razpravami ZN na temo ohranjanja miru ter obvladovanja konfliktov in kot priprava na večje mirovne konference. EU in Indija bi tudi lahko skupaj sponzorirali konferenco ZN na temo preprečevanja konfliktov, gradnje miru in upravljanja po resitvi nasprotij. Dobro bi bilo tudi začeti dialog o prispevku regionalnega povezovanja k preprečevanju konfliktov.

2.1.3. Nesirjenje orozja za mnozično uničevanje

Prizadevati si moramo za povečano sodelovanje pri nesirjenju orozja za mnozično uničevanje, kjer imata EU in Indija zelo podobni stalisči. To bi lahko vključevalo strokovna srečanja za izboljsanje doslednosti in učinkovitosti izvoznih nadzornih ukrepov, se posebej za blago z dvojno rabo. Okrepiti je treba tudi politični dialog o nesirjenju.

2.1.4. Boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu

EU mora bolj konkretno sodelovati z Indijo v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, vključno znotraj forumov ZN. Svet bi lahko razmislil o vključitvi Indije v svoj seznam 'prioritetnih drzav' za 'sporazum o strateskem sodelovanju' z Europolom. EU mora tudi izboljsati tehnično sodelovanje in sicer v obliki strokovnih srečanj in izmenjave informacij ter strokovnega znanja na področjih, povezanih z varnostjo, kot so na primer pranje denarja, trgovanje z mamili in kemične predhodne sestavine. Začeti je treba dialog o varnosti dokumentov, civilnem letalstvu in pomorski varnosti.

2.1.5. Migracija

Mednarodna migracija se je povečala s pojavom globalizacije. Na pozitivni strani je to prispevalo k narasčajočemu stevilu denarnih nakazil migrantov iz tujine. Pojavili pa so se tudi narasčajoči problemi z ilegalno migracijo in trgovino z ljudmi. EU bi lahko predlagala obsiren dialog, ki bi se osredotočil na naslednje teme: temeljni vzroki; legalna migracija, vključno z migracijo delovne sile in gibanjem delavcev; učinkovita in preventivna politika proti ilegalni imigraciji, tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi, vključno z borbo proti tihotapskim mrezam in zasčito zrtev; vključevanje in posteno ravnanje z drzavljani tretjih drzav; posteno ravnanje z indijskimi delavci v drzavah članicah EU; denarna nakazila migrantov; vračilo in ponovna pripustitev ilegalno bivajočih oseb; vprasanja vizumov v skupnem interesu; ter ostala vprasanja v zvezi z migracijo, ki so v interesu EU in Indije.

2.1.6. Demokracija in človekove pravice

Nas dialog o človekovih pravicah moramo razsiriti na vzajemno spostljiv in konstruktiven način na podlagi zavez, sprejetih na ministrskem sestanku v Atenah leta 2003. EU mora vključiti Indijo v sodelovanje na področjih, kot so mednarodno kazensko sodisče, odprava smrtne kazni, konvencija proti mučenju, diskriminacija med spoloma, delo otrok, pravice delavcev, socialna odgovornost podjetij in verska svoboda. Prizadevati si moramo tudi za povečano sodelovanje pri Tretjem odboru ZN in Komisiji za človekove pravice. Iskati moramo sinergije in razvijati skupne pobude v tretjih drzavah.

Istočasno mora biti indijska vlada povabljena, da začne z rednimi posvetovanji o človekovih pravicah v obliki, dogovorjeni v Atenah, ki vključuje visoke funkcionarje in ministrska srečanja. Posvetovanja o človekovih pravicah med vodji misij iz EU in New Delhijem se morajo okrepiti, vodje misij morajo dobiti navodila za izdelavo rednih poročil o človekovih pravicah s priporočili za dialog o človekovih pravicah med EU in Indijo.

Komisija je pripravljena raziskati investicijske projekte v Indiji v okviru Evropske pobude za človekove pravice in demokracijo.

2.1.7. Mir, blaginja in stabilnost v juzni Aziji

Juzna Azija se sooča z nekaterimi od največjih razvojnih izzivov novega stoletja: revsčina, prenaseljenost, drzavljanske vojne in problemi z okoljem. Obeti pa so po nedavni odločitvi vrhovnega srečanja Juznoazijskega zdruzenja za regionalno sodelovanje (SAARC) o nadaljnjem prizadevanju za regionalno povezovanje in z otoplitvijo odnosov med Indijo in Pakistanom vendarle videti svetlejsi.

EU si močno prizadeva za mir in stabilnost v juzni Aziji. Ves čas podpira dialog med Indijo in Pakistanom, obsoja vse oblike terorizma in nasilja ter izraza pripravljenost za podporo mirovnega procesa. Medtem ko je Kasmir primarno dvostranski problem z mednarodnimi posledicami, lahko EU na tem področju ponudi svojo lastno edinstveno izkusnjo kot primer gradnje miru in kovanja partnerstev.

Poleg tega mora EU razviti regionalni pristop k odnosom z juzno Azijo. Lahko bi se formuliral strateski dokument za juzno Azijo, ki bi moral opredeliti, kako naj EU prispeva k miru, varnosti in blaginji ter podpre regionalno povezovanje. Lahko bi tudi raziskali juznoazijsko udelezbo v programih, načrtovanih za okrepitev vzajemnega razumevanja in sodelovanja civilne druzbe med EU in Indijo.

2.2. Okrepitev ekonomskega partnerstva

EU je največji trgovski partner Indije in glavni vir tujih vhodnih nalozb, Indija pa je sele 14. trgovski partner EU - pred njo so na primer Kitajska, Brazilija in Juzna Afrika. Obseg trgovine in nalozb je očitno manjsi od razpolozljivih moznosti.

EU in Indija morata ukrepati na mnogih področjih, vključno z odprtjem večjega trga in ekonomsko reformo na strani Indije. Trgovina, nalozbe, konkurenca in industrializacija so ključni faktorji, hkrati z upostevanjem sirsih druzbenih potreb (okolje, zasčita potrosnikov, socialna in ekonomska kohezija, itd.)

Če naj se potencial indijskega trga realizira, mora Indija nadaljevati in pohitriti ekonomske reforme. Ukrepati mora tako v zvezi z visokimi in diskriminatornimi tarifami/davki, stevilnimi netarifnimi ovirami, omejitvami tujih neposrednih nalozb (FDI) in pomanjkanjem zasčite pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine (IPR), kot tudi z večjimi izboljsavami v infrastrukturi.

2.2.1. Dialog o strateski politiki

Dialogi o strateski politiki se morajo na začetku osredotočiti na dve področji: regulativno in industrijsko politiko; ter okolje.

Potrebna je vzpostavitev novega dialoga o regulativni in industrijski politiki za izboljsanje poslovne konkurenčnosti na obeh straneh. Izmenjave dobrih regulativnih praks in odgovornega vodenja morajo biti spodbujane skozi dvostranska posvetovanja in mednarodne forume (npr. OECD). EU mora tudi sodelovati z Indijo pri izvajanju njene nove zakonodaje o konkurenci.

V zvezi z okoljem mora EU povabiti Indijo na letna srečanja v okviru Skupne delovne skupine za okolje in razviti obiske na visoki ravni. Indija in EU si morata skupaj prizadevati za spodbujanje sodelovanja v zvezi z globalnimi spremembami okolja, kot na primer Konvencije ZN o biotski raznovrstnosti, kjer bi lahko bila osnovana zveza na temo "zasčitenih območij" in razvit konstruktiven dialog o "deljenju dostopa in pravic"; Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja in Kjotski protokol; ali montrealski protokol o snoveh, ki skodljivo delujejo na ozonski plasč. Indija mora biti tudi povabljena k organizaciji foruma EU in Indije o okolju, ki mora vključevati civilno druzbo in poslovni svet z namenom izmenjave pogledov, znanja ter znanstvenih ali tehničnih informacij o okoljevarstvenih vprasanjih.

2.2.2. Strateski sektorski dialogi

Na mnogih področjih je dialog z Indijo ze znatno napredoval. Za nadaljevanje in razsiritev tega napredka morajo biti razviti strateski sektorski dialogi.

EU in Indija ze vodita obsezen dialog o informacijski druzbi. Le-ta mora biti se nadalje okrepljen s ciljem izmenjave najboljsih postopkov in naslovitve vprasanj trznega dostopa v zvezi z regulativnimi okvirji (nadzorstvo interneta, zasebnost, varnost) in elektronskimi komunikacijami (npr. mobilni aspekti, univerzalna storitev). Lahko bi si tudi omislili pilotske projekte na druzbenih prednostnih področjih (zdravje, izobrazba in "vlada on-line").

Na področju transporta mora biti EU pripravljena podpreti Indijo pri izvedbi znatnih naporov za nadgradnjo cest, letalisč, pristanisč in ostalih sektorjev. Pomorski sporazum, ki je trenutno v postopku pogajanj, bo zagotovil pravni sistem za razvoj EU in indijskih ladijskih druzb. Okrepljeno mora biti tudi sodelovanje na področju zračnega transporta, se posebej skozi pogajanja o sporazumu o zračnem transportu.

Trenutna energetska politika Indije temelji na preizrabljeni domači proizvodnji premoga. EU in Indija morata začeti energetski dialog o alternativnih virih goriva (tehnologija čistega premoga; vodna sila; novi in obnovljivi viri energije; jedrska energija) in horizontalnih (regulativnih, finančnih, političnih in druzbenih) vprasanjih.

Indijska biotehnologija je v preteklih nekaj letih naglo zrasla in tako ustvarila priloznosti za partnerstva na področju novih odkritij, predkliničnih/kliničnih poskusov in bio-informatike. EU in Indija bi se torej lahko vključili v dialog o regulativnem okviru in izmenjavi informacij o najboljsih postopkih za denarne podpore, raziskave, javno kontrolo, okoljevarstvena vprasanja, carino in trosarino, tehnične izmenjalne programe in institucije za infrastrukturno podporo.

EU in Indija trdno sodelujeta v projektu Galileo, evropskem globalnem satelitskem navigacijskem sistemu. Pospesiti morata sodelovanje med Evropsko vesoljsko agencijo in Indijsko organizacijo za raziskovanje vesolja, se posebej na področju regulativnih, industrijskih in trzno razvojnih vprasanj.

Obstajajo nove priloznosti za gradnjo vesoljskega partnerstva z Indijo. Širsi dialog bi se lahko začel na področjih kot so Globalno nadzorovanje okolja in varnosti (GMES), satelitske telekomunikacije ter vesoljska znanost in tehnologija.

2.2.3. Pospesevanje trgovine in nalozb

Trgovina in nalozbe so temeljni kamen odnosa med EU in Indijo.

Na večstranski ravni sta EU in Indija ključna akterja v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) in bosta ob uspesnem zaključku Razvojne agende iz Dohe (DDA) imeli velike koristi. Obe imata jasno opredeljeno odgovornost in skupni interes za zdruzeno delo in si morata nadalje prizadevati za DDA kot zadevo z najvisjo prioriteto. EU si mora tako prizadevati za večje zblizevanje z Indijo na področju ključnih vprasanjih, pomembnih za pozitiven zaključek DDA, kot so na primer področje pravil, vključno s singapurskimi vprasanji, GATS, poljedelstvo, nepoljedelski trzni dostop, geografski indikatorji, posebno in diferencialno ravnanje ter izvedba. Podpreti je treba napore Indije za popolno skladnost s pravili WTO, se posebej tiste v zvezi z instrumenti trgovinske zasčite in Sporazumom TRIPs.

Na dvostranski ravni morata Indija in EU začeti dialog o nalozbah v znamenju upostevanja priporočil Skupne pobude z osrednjim vključevanjem in vlozkom iz poslovnega in akademskega sveta. Dialog o pravicah intelektualne lastnine bi imel za cilj doseči skupen dogovor o TRIPS, ostalih relevantnih mednarodnih sporazumih in izvrsnih zadevah. EU mora tudi spodbuditi Indijo k vključitvi v dialog na strokovni ravni o instrumentih trgovske zasčite z namenom razprave o izvedbenih postopkih in skladnosti z WTO pravili.

EU mora okrepiti sodelovanje z Indijo na področju tehničnih ovir v trgovini in sanitarnih ter fitosanitarnih zadevah s pomočjo izmenjave informacij o zakonodaji, certificiranju, inspekciji in akreditacijskih postopkih ter s poenostavljenjem administrativnih bremen. Osnovana bi lahko bila Uradniska delovna skupina o tehničnih pravilih, standardih in ocenjevanju skladnosti s člani iz ES in Indije. Če bi bilo tako zahtevano, bi bila ES vladi Indije tudi pripravljena zagotoviti tehnično pomoč.

Sporazum o carinskem sodelovanju med EU in Indijo mora biti v celoti izkorisčen, če naj se najdejo resitve za probleme, s katerimi se soočajo EU in indijska podjetja, vključujoč probleme, kot so brezpapirna carinska obdelava in visje ravni varnosti. EU in Indija morata tudi ustanoviti infrastrukturo tipa "Vse na enem mestu" z namenom zagotoviti privatnima sektorjema obeh strank celovite informacije in nasvete v zvezi s carinskimi postopki, carinami in davki, standardi in tehničnimi predpisi, nalozbenimi pravili, IPR, itd. Le-ta bi lahko vključevala infrastrukturo za spodbujanje nalozbenih priloznosti in usklajevalnih storitev za mala in srednje velika podjetja.

Trajnostni razvoj mora biti pospesen skozi dialog, vključno z dialogom o spodbujanju trgovinskih tokov v trajnostno izdelanem blagu. Nadalje je treba razviti vzajemni sporazum o vprasanjih, kot so na primer označevanje ter trajnostna presoja vpliva, bolje se mora izkoristiti Center za trajnostno trgovino in inovacije (STIC).

Skupna studijska skupina uradnikov bi lahko nadalje razvila te ideje, s tesnim sodelovanjem poslovnega in akademskega sveta.

Komisija je tudi pripravljena spodbujati juznoazijsko regionalno sodelovanje. EU mora povabiti SAARC k razvoju sodelovanja pri trgovskem in ekonomskem povezovanju; zagotoviti tehnično in drugo pomoč; in se priblizati pogajanjem o Sporazumu o sodelovanju s SAARC.

2.2.4. Pospesevanje sodelovanja na področju medpodjetniskega poslovanja

Od februarja 2001 je Skupna pobuda za okrepitev trgovine in nalozb prispevala k skupnemu razumevanju priloznosti in ovir v trgovini in nalozbah ter omogočila neposreden dialog med podjetji in oblikovalci politike. EU mora pomagati ustvariti okroglo mizo "poslovnih vodij"; razviti omrezja za sektorsko industrijsko sodelovanje in spodbujanje nalozb; in dovoliti, da se poslovni dialog razvije na vseh področjih v skupnem interesu, vključujoč IT, biotehnologijo in farmacijo, e-trgovino, zunanje izvajanje, tekstil in oblačila, maloprodajni sektor, audiovizualne/kulturne zadeve, turizem in motorno industrijo. Na nekaterih področjih, kot na primer na področju biotehnologije in telekomunikacij, bo moral poslovni dialog potekati vzporedno z uradnim strateskim dialogom.

2.2.5. Gradnja sinergij v znanosti in tehnologiji

V znanosti in tehnologiji se nahajajo ogromne moznosti za sodelovanje med EU in Indijo. Indija sodeluje v Šestem okvirnem raziskovalnem programu EU, Sporazum o znanstvenem in tehnoloskem sodelovanju pa zagotavlja pravni okvir za sodelovanje med znanstveniki. Udelezenke se tudi strinjajo s formalizacijo sodelovanja Indije v projektu GALILEO.

Spodbuditi je potrebno sodelovanje indijskih znanstvenikov v Šestem okvirnem programu EU in sodelovanje znanstvenikov iz EU v indijskih raziskavah ter vzpostaviti nadaljnje stike med raziskovalnimi organizacijami in posameznimi raziskovalci. Indija mora sodelovati pri razvoju Sedmega okvirnega programa. Raziskati je treba tudi ostala področja sodelovanja, kot na primer skupne raziskave na temo fuzijske energije.

2.2.6. Finance in monetarna vprasanja

Indija se ne udelezuje razprav z EU v okviru Srečanja Azija Evropa (ASEM) o monetarni in finančni politiki. EU mora povabiti Indijo k vzpostavitvi rednih posvetovanj na ravni treh ministrov o zadevah skupnega interesa, kot so na primer mednarodna finančna arhitektura, uspesno izvajanje obstoječih nadzornih principov in predpisov, boj proti goljufijam, pranje denarja, itd.

2.3. Razvojno sodelovanje

Od leta 1970 je Indija znatno izboljsala zivljenjski standard svojih drzavljanov, z omembe vrednim napredkom v indikatorjih človekovega razvoja. Kljub temu je revsčina se vedno zelo razsirjena, nezaposlenost ali podzaposlenost je visoka in v prihodkih posameznikov obstajajo velike razlike. Indikatorji človekovega razvoja ostajajo slabi, se posebej za plemenske ljudi in vnaprej določene kaste. Istočasno Indija postaja netipičen akter v razvojni politiki: prejemnik in dajalec, uporabnik razvojnih inovacij in izvoznik generičnih zdravil in novih biotehnoloskih resitev. Indija je nedavno zmanjsala stevilo dvostranskih dajalcev na sest (ZDA, Rusija, Japonska, Velika Britanija, Nemčija in ES). Posledično zmanjsanje ugodnih posojil in subvencij mora rezultirati v bolj osredotočenih posegih za pomoč pri reformi indijskih institucij in razvoju učinkovitih politik.

EU mora pomagati Indiji pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja. Zamisljeni bi lahko bili inovativni koraki, ki bi dopolnjevali indijsko razvojno politiko, s posebnim poudarkom na izboljsani upravi in okoljski trajnosti. Okrepiti je potrebno sodelovanje z ostalimi dajalci iz EU, vključno s tistimi drzavami članicami, ki nič več ne vzdrzujejo razvojnih programov v Indiji. Druzbena in ekonomska kohezija bi lahko bili določeni kot prioritetni temi za bodočo strategijo, osnovano na izkusnjah, pridobljenih v drzavnih partnerstvih in sektorskih podpornih programih, se posebej na področju temeljne izobrazbe in osnovnega zdravja. EU bi lahko tudi delila svojo izkusenost v zvezi s sistemi druzbene varnosti.

V splosnem se mora razvojno sodelovanje EU narasčajoče osredotočiti na pomoč obrobnim skupinam za njihovo polno udelezbo v druzbi. Za podjetja iz EU, ki obratujejo v Indiji, mora EU podpreti OECD smernice o multinacionalnih podjetjih ter ratifikacijo, izvedbo in spodbujanje temeljnih ILO konvencij, posebej o svobodi zdruzevanja in delu otrok. EU bi lahko tudi organizirala seminarje in izobrazevanje za indijske drzavne uradnike in v civilni druzbi spodbujala razprave na temo razvoja in globalizacije.

2.4. Medsebojno razumevanje

Odnosi med Evropskim parlamentom in indijski parlament, Lok Sabha, so dobri, toda formalni obiski in ostalo konkretno vzajemno delovanje je manj pogosto, kot je bilo pričakovati. Poleg srečanj na visoki ravni morata oba parlamenta razmisliti o izvajanju rednih institucionaliziranih parlamentarnih izmenjav med delegacijo EP za juzno Azijo in SAARC ter njenimi indijskimi kolegi.

Komisija je ze vzpostavila instrumente za akademske stike in izmenjave: program evropskih studij na univerzi Jawaharlal Nehru v New Delhiju, program 'Azijska povezava' in ekonomski medkulturni program. V sozitju s programom Erasmus Mundus Komisija sedaj razvija program stipendiranja, vreden 33 milijonov EUR, ki bo začel veljati v akademskem letu 2005/2006 in se bo osredotočil na podiplomske studije za indijske studente. Spodbuditi je potrebno tudi evropske studije na indijskih univerzah in indijske studije na evropskih univerzah.

Okrepiti je potrebno sodelovanje v vseh disciplinah na kulturnem področju, posebej v filmu in glasbi, pri čemer je treba upostevati tudi kulturno industrijo. Tiste drzave članice, ki imajo kulturne ustanove v Indiji, morajo dobiti vodilno vlogo. Interesne skupine je treba povabiti, naj v celoti izkoristijo relevantne programe ES za spodbujanje sodelovanja. Kulturni teden mora postati stalnica bodočih vrhovnih srečanj. Kulturno sodelovanje in medkulturni dialog morata biti izvedena tudi na večstranski ravni, se posebej s pomočjo konvencije UNESCO za svetovno kulturno raznovrstnost.

Za povečanje vzajemne prepoznavnosti je potrebno narediti se veliko. Indijsko javno mnenje mora prejeti informacije o mnogih vidikih EU, ki sezejo dlje od samih trgovskih vprasanj. Tesno sodelovanje in koordinacija med vsemi drzavami članicami in institucijami bosta odločilnega pomena, zato mora biti k tej nalogi dodeljeno zadostno stevilo ljudi. Diplomatski in kulturni predstavniki drzav članic v New Delhiju morajo poročati o prepoznavnosti EU in prispevati k bodočemu dvigu ozavesčenosti in strategiji komuniciranja. Komisija bo začela raziskovalni projekt za identifikacijo ciljnega občinstva, ključnih sporočil, glavnih instrumentov in kako jih najbolje uporabiti. Drzave članice in Evropski parlament so vabljeni, da prispevajo k tej dejavnosti. Informacije se morajo izmenjati na obiskih na visoki ravni in vsi ti obiskovalci iz EU morajo promovirati EU v Indiji. Indijsko vlado je treba spodbuditi h čim bolj pogostim obiskom institucij EU, od Indije bi se tudi pričakovalo, da bo razvila svojo lastno strategijo komuniciranja.

2.5. Institucionalna arhitektura

Sporazum o sodelovanju iz leta 1994, Skupna politična izjava iz leta 1993 in Vrhovno srečanje v Lizboni leta 2000 so določili institucionalno arhitekturo odnosov med EU in Indijo. Nase razvijajoče se partnerstvo je ustvarilo kompleksno strukturo srečanj na različnih ravneh in na praktično vseh interesnih področjih in področjih sodelovanja. Zdaj je čas za njeno racionalizacijo in povečanje njene učinkovitosti. V ta namen bi lahko izvedli vrsto pobud.

Vrhovna srečanja in ministrski sestanki se morajo osredotočiti na omejeno skupino strateskih prioritet. Vrhovna srečanja morajo zagotoviti celovito usmerjanje in se osredotočiti na osrednja vprasanja. Skupna komisija mora nadzorovati aktivnosti v celotnem obsegu nasega partnerstva. Pod njenim vodstvom morajo biti vzpostavljeni jasni cilji za začasne delovne skupine in trajne podkomisije, ki bodo predmet rednega ocenjevanja. Sestaviti je potrebno dveletne koledarje srečanj, da se zagotovi primerno zaporedje le-teh. Poleg tega morajo seje z namenom intenzivne razprave (brainstorming sessions) postati vsakdanja značilnost neformalnih dialogov in odnosov.

Misije EU in indijske misije se morajo redno srečevati in delati skupaj na območjih ZN. Redna srečanja bi se lahko izvajala med vodji misij iz EU in indijskimi ministri ter njihovimi pristojnimi uradniki. Organizirali bi lahko delavnice ali seminarje z ustvarjalnimi enotami ali akademiki.

Okroglo mizo je treba v celoti vključiti v institucionalno arhitekturo. Sopredsedniki morajo biti povabljeni k predstavitvi neobvezujočih političnih priporočil na vrhovnih srečanjih. Vzpostaviti je treba dodatne mehanizme za okrepitev vzajemnega delovanja med civilno druzbo in se posebej podjetji, ustvarjalnimi enotami in nevladnimi organizacijami.

Odnosi med EU in Indijo morajo postati tudi redna točka dnevnega reda Sveta.

3. IZVEDBA IN SPREMLJANJE IZVAJANJA

Komisija vabi Svet, Evropski parlament in Evropski ekonomsko-socialni odbor, da odobrijo bistvo tega sporočila in pripetega delovnega dokumenta o storitvah Komisije.

Komisija upa, da bo to začetna točka skupnega razmisleka o nadgradnji odnosov med EU in Indijo v resnično stratesko partnerstvo. Glavne smernice, ki se bodo izoblikovale na podlagi razprave o tem sporočilu, bi lahko bile predstavljene na 5. vrhovnem srečanju EU in Indije, kjer je ravno tako mogoče, da se bo Indija odzvala z lastnim političnim predlogom. Oba bi lahko sluzila kot temelj za seminar med interesnimi skupinami obeh strani, ki bi proizvedel neobvezujoče smernice za nadaljnjo poglobitev odnosov med EU in Indijo v obliki Akcijskega načrta in nove skupne politične deklaracije EU in Indije. Oba dokumenta bi lahko bila odobrena na 6. vrhovnem srečanju EU in Indije leta 2005.