1.   Videz izdelka je varovan z modelom EU, če je nov in ima individualno naravo.

2.   Videz izdelka, uporabljen ali vgrajen v izdelek, ki predstavlja sestavni del kompleksnega izdelka, šteje, da je nov in da ima individualno naravo le v naslednjih primerih:

3.   „Normalna uporaba“ v pomenu odstavka 2, točka (a), pomeni uporabo pri končnem uporabniku, kar izključuje vzdrževanje, servisiranje ali popravljanje.

1.   Videz izdelka šteje za novega, če javnosti še ni bil dostopen enak videz izdelka:

2.   Videzi izdelka štejejo za enake, če se njihove značilnosti razlikujejo le v nepomembnih podrobnostih.

1.   Šteje se, da ima videz izdelka individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga na takega uporabnika naredi videz izdelka, ki je bil dostopen javnosti:

2.   Pri ocenjevanju individualne narave se upošteva stopnja svobode oblikovalca pri razvoju videza izdelka.

1.   Za namen uporabe členov 6 in 7 se šteje, da je bil videz izdelka dostopen javnosti, če je bil objavljen po registraciji ali kako drugače, razstavljen, uporabljen pri trgovanju ali drugače razkrit pred dnem iz člena 6(1), točka (a), in člena 7(1), točka (a), oziroma iz člena 6(1), točka (b), in člena 7(1), točka (b), razen kadar ti dogodki ne bi mogli utemeljeno postati znani v normalnem poteku poslovanja specializiranim krogom zadevnega področja, ki delujejo v Uniji. Videz izdelka pa ne šteje za dostopnega javnosti zgolj zato, ker je bil razkrit tretji osebi pod izrecnimi ali neizrecnimi pogoji zaupnosti.

2.   Razkritje se ne upošteva za namen uporabe členov 6 in 7, če je razkriti videz, ki je enak videzu, za katerega se zahteva varstvo po registriranem modelu EU, ali ki se po celotnem vtisu ne razlikuje od njega, postal dostopen javnosti:

3.   Odstavek 2 se uporablja tudi, če je bil model dostopen javnosti kot posledica zlorabe v odnosu do oblikovalca ali oblikovalčevega pravnega naslednika.

1.   Model EU ne obstaja za značilnosti izgleda izdelka, ki jih določa izključno njegova tehnična funkcija.

2.   Model EU ne obstaja za značilnosti izgleda izdelka, ki morajo biti reproducirane v natančni obliki in dimenzijah, zato da bi bilo mogoče izdelek, v katerega je videz izdelka vgrajen oziroma pri katerem se uporablja, mehansko povezati z drugim izdelkom ali ga namestiti vanj, okrog njega ali ob njega, tako da lahko vsak od izdelkov opravlja svojo funkcijo.

3.   Ne glede na odstavek 2 tega člena obstaja model EU pod pogoji iz členov 6 in 7 za videz izdelka, ki je namenjen za omogočanje večkratne sestave ali povezave medsebojno zamenljivih izdelkov znotraj modularnega sistema.

1.   Obseg varstva iz modela EU zajema vsak videz izdelka, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi drugačnega celotnega vtisa.

2.   Pri ocenjevanju obsega varstva se upošteva stopnja svobode oblikovalca pri razvoju videza izdelka.

1.   Videz izdelka, ki ustreza zahtevam iz oddelka 1, je varovan z neregistriranim modelom EU za obdobje treh let od datuma, na katerega je bil videz izdelka prvič dostopen javnosti v Uniji.

2.   Za namene odstavka 1 se šteje, da je bil videz izdelka dostopen javnosti v Uniji, če je bil objavljen, razstavljen, uporabljen pri trgovanju ali drugače razkrit, razen če bi ti dogodki lahko utemeljeno postali znani v normalnem poteku poslovanja specializiranim krogom zadevnega področja, ki delujejo v Uniji. Videz izdelka pa ne šteje za dostopnega javnosti zgolj zato, ker je bil razkrit tretji osebi pod izrecnimi ali neizrecnimi pogoji zaupnosti.

1.   Varstvo z registriranim modelom EU se začne ob njegovi registraciji pri Uradu.

2.   Registrirani model EU se registrira za petletno obdobje, ki se računa od datuma vložitve prijave za registracijo. Imetnik pravice lahko v skladu s členom 66 registracijo podaljša za eno ali več petletnih obdobij do skupnega trajanja varstva največ 25 let od datuma vložitve prijave za registracijo.

1.   Pravico do modela EU ima oblikovalec ali oblikovalčev pravni naslednik.

2.   Če sta dve ali več oseb skupaj razvili videz izdelka, imajo pravico do modela EU skupno.

3.   Kadar pa videz izdelka razvije zaposleni pri izvrševanju svojih dolžnostih ali po navodilih delodajalca, se pravica do modela EU prenese na delodajalca, razen če se ne dogovorita drugače ali pa nacionalno pravo določa drugače.

1.   Če je neregistrirani model EU razkrit ali ga zahteva oseba, ki na podlagi člena 14 do tega ni upravičena, ali če je taka oseba za ta model EU vložila prijavo ali je bil registriran v njenem imenu, lahko oseba, ki je na podlagi navedenega člena do tega upravičena, pri pristojnem sodišču ali organu zadevne države članice, brez poseganja v katero koli drugo pravno sredstvo, ki je tej osebi na voljo, zahteva, naj se jo prizna kot zakonitega imetnika modela EU.

2.   Kadar je oseba skupno upravičena do modela EU, lahko ta oseba v skladu z odstavkom 1 zahteva, naj se jo prizna kot skupnega imetnika.

3.   Zahtevki na podlagi odstavka 1 ali 2 zastarajo tri leta po datumu objave registriranega modela EU oziroma datumu razkritja neregistriranega modela EU. Ta določba se ne uporablja, če oseba, ki ni upravičena do modela EU, ni ravnala v dobri veri v času, ko je vložila prijavo za tak model, ga razkrila ali pridobila.

4.   Oseba, ki je upravičena do modela EU na podlagi člena 14, lahko na podlagi odstavka 1 tega člena pri Uradu vloži zahtevo za spremembo lastništva, ki ji priloži pravnomočno odločbo pristojnega sodišča ali organa zadevne države članice o upravičenosti do modela EU.

5.   V primeru registriranega modela EU se v register modelov EU iz člena 104 (v nadaljnjem besedilu: register) vpiše naslednje:

1.   Kadar pride do popolne spremembe lastništva registriranega modela EU kot posledice postopka na podlagi člena 15(1), licence in druge pravice prenehajo ob vpisu novega imetnika registriranega modela EU v register.

2.   Če je pred registracijo začetka postopka na podlagi člena 15(1) imetnik registriranega modela EU ali pridobitelj licence za registrirani model EU uporabljal model znotraj Unije oziroma se je na to resno in dejansko pripravljal, lahko nadaljuje s takšno uporabo pod pogojem, da v treh mesecih od datuma vpisa novega imetnika v register zahteva neizključno licenco od novega imetnika, čigar ime je vpisano v register. Licenca se podeljuje za razumno obdobje in pod razumnimi pogoji.

3.   Odstavek 2 se ne uporablja, če imetnik registriranega modela EU ali pridobitelj licence ni ravnal v dobri veri v času, ko je začel uporabljati model ali se je na to pripravljal.

1.   Registrirani model EU imetniku podeljuje izključno pravico do njegove uporabe in do tega, da prepreči njegovo uporabo vsaki tretji osebi, ki nima njegovega soglasja.

2.   Na podlagi odstavka 1 je lahko prepovedano zlasti naslednje:

3.   Imetnik registriranega modela EU ima pravico, da vsem tretjim osebam prepreči, da bi pri trgovanju iz tretjih držav v Unijo vnesle izdelke, ki niso sproščeni v prosti promet v Uniji, kadar je model enako vgrajen v te izdelke ali se v njih uporablja ali kadar modela v bistvenih vidikih ni mogoče razlikovati od takih izdelkov in za to ni bilo izdano dovoljenje imetnika pravice.

Pravica iz prvega pododstavka tega odstavka preneha, če deklarant ali imetnik izdelkov med postopkom ugotavljanja morebitne kršitve modela EU, začetim v skladu z Uredbo (EU) št. 608/2013, predloži dokaze, da imetnik registriranega modela EU nima pravice prepovedati dajanja izdelkov na trg v končni namembni državi.

4.   Imetnik neregistriranega modela EU ima pravico preprečiti dejanja iz odstavkov 1 in 2 le, če je sporna uporaba posledica posnemanja varovanega videza izdelka.

Za sporno uporabo iz prvega pododstavka se ne šteje, da je posledica posnemanja neregistriranega modela EU, če izhaja iz neodvisnega ustvarjalnega dela oblikovalca, za katerega se lahko upravičeno domneva, da ni seznanjen z videzom izdelka, ki ga je javnosti dal na voljo imetnik.

5.   Odstavek 4 tega člena se uporablja tudi za registrirani model EU, za katerega je objava odložena, dokler ustrezni vpisi v register in spis niso dostopni javnosti v skladu s členom 62(4).

1.   Pravice iz modela EU se ne izvršujejo glede:

2.   Odstavek 1, točke (c), (d) in (e), se uporablja le, kadar so dejanja združljiva s poštenimi trgovinskimi praksami in ne posegajo neupravičeno v normalno uporabo modela, v primeru iz točke (c) pa, kadar je naveden vir izdelka, v katerega je model vgrajen ali v katerem je uporabljen.

1.   Varstvo se ne podeli za model EU, ki je sestavni del kompleksnega izdelka, od izgleda katerega je odvisen videz sestavnega dela, in ki se uporablja v smislu člena 20(1) izključno za popravilo zadevnega kompleksnega izdelka, da se povrne njegov prvotni izgled.

2.   Na odstavek 1 se ne more sklicevati proizvajalec ali prodajalec sestavnega dela kompleksnega izdelka, ki potrošnikov z jasno in vidno označbo na izdelku ali v drugi ustrezni obliki ni ustrezno obvestil o tržnem poreklu izdelka, ki se bo uporabil za popravilo kompleksnega izdelka, in identiteti proizvajalca tega izdelka, da bi se lahko informirano odločili med konkurenčnimi izdelki, ki se lahko uporabijo za popravilo.

3.   Od proizvajalca ali prodajalca sestavnega dela kompleksnega izdelka se ne zahteva, da jamči, da končni uporabniki sestavne dele, ki jih proizvaja oziroma prodaja, dejansko uporabljajo izključno za popravilo, da se povrne prvotni izgled kompleksnega izdelka.

1.   Pravica prejšnje uporabe obstaja za vsako tretjo osebo, ki lahko dokaže, da je pred datumom vložitve prijave, oziroma v primeru, da se zahteva prednostna pravica, pred datumom prednostne pravice, v dobri veri znotraj Unije začela z uporabo videza izdelka, vključenega v obseg varstva registriranega modela EU, ki ni bil kopija le-tega, oziroma se je nanjo resno in dejansko pripravljala.

2.   Pravica prejšnje uporabe podeli tretji osebi pravico, da uporablja videz izdelka za namene, za katere je bil uporabljen oziroma za katere so potekale resne in dejanske priprave pred datumom vložitve ali prednostne pravice registriranega modela EU.

3.   Pravica prejšnje uporabe se ne sme razširiti na podelitev licence za izkoriščanje modela drugi osebi.

4.   Pravica prejšnje uporabe se ne more prenesti razen, kadar je tretja oseba podjetje, skupaj s tistim delom podjetja, v katerem je bilo dejanje storjeno oziroma priprave izvedene.

1.   Registrirani model EU se ugotovi za ničnega na podlagi zahteve pri Uradu v skladu s postopkom, določenim v naslovih VI in VII ali s strani sodišča za modele EU na podlagi nasprotne tožbe v postopku za ugotavljanje kršitev.

2.   Model EU se lahko ugotovi za ničnega tudi po njegovem poteku ali odpovedi, če prijavitelj izkaže pravni interes za pridobitev meritorne odločbe.

3.   Neregistrirani model EU ugotovi za ničnega sodišče za modele EU na zahtevo pri takem sodišču ali na podlagi nasprotne tožbe v postopku za ugotavljanje kršitev.

1.   Model EU se lahko ugotovi za ničnega le v naslednjih primerih:

2.   Razloge za ničnost iz odstavka 1, točki (a) in (b), lahko uveljavljajo:

3.   Razlog za ničnost iz odstavka 1, točka (c), tega člena lahko uveljavlja le oseba, upravičena do modela EU na podlagi člena 14.

4.   Razloge za ničnost iz odstavka 1, točke (d), (e) in (f), lahko uveljavljajo le:

5.   Razlog za ničnost iz odstavka 1, točka (g), lahko uveljavlja le oseba ali subjekt, ki ga nepravilna uporaba zadeva.

6.   Države članice lahko z odstopanjem od odstavkov 4 in 5 določijo, da lahko razloge iz odstavka 1, točki (d) in (g), uveljavlja tudi ustrezen organ zadevne države članice na lastno pobudo.

7.   Registrirani model EU se ne ugotovi za ničnega, kadar je prijavitelj ali imetnik ene od pravic iz odstavka 1, točke (d), (e) in (f), izrecno soglašal z registracijo modela EU pred vložitvijo zahteve za ugotovitev ničnosti ali nasprotne tožbe.

8.   Kadar je prijavitelj ali imetnik ene od pravic iz odstavka 1, točke (d), (e) in (f), vložil zahtevo za ugotovitev ničnosti modela EU ali vložil nasprotno tožbo v postopku za ugotavljanje kršitev, ne more vložiti nove zahteve za ugotovitev ničnosti ali vložiti nove nasprotne tožbe na podlagi katere druge pravice iz navedenih točk, ki bi jo lahko uveljavljal v podporo svoji prvi zahtevi ali nasprotni tožbi.

1.   Šteje se, da model EU, ki je ugotovljen za ničnega, od začetka ni imel učinkov, določenih v tej uredbi.

2.   Ob upoštevanju nacionalnih določb o zahtevah po povračilu škode, ki jo je povzročila malomarnost ali pomanjkanje dobrovernosti na strani imetnika modela EU, ali o neupravičeni pridobitvi, retroaktivni učinek ničnosti modela EU ne vpliva na:

1.   Prijava za registrirani model EU se vloži pri Uradu.

2.   Urad prijavitelju brez odlašanja izda potrdilo o prejemu, ki vsebuje vsaj številko spisa, prikaz, opis ali drugačno identifikacijo modela, vrsto in številko dokumentov ter datum njihovega prejema. V primeru združene prijave sta v potrdilu o prejemu, ki ga izda Urad, navedena prvi model in število modelov, za katere je bila vložena prijava.

1.   Prijava za registrirani model EU vsebuje:

2.   V prijavi se poleg tega navedejo tudi izdelki, v katere naj bi bil videz izdelka vgrajen ali v katerih naj bi se uporabljal.

3.   Poleg tega lahko prijava vsebuje:

4.   Za prijavo je treba plačati pristojbino za prijavo. Kadar je vložena zahteva za odlog iz odstavka 3, točka (b), se plača dodatna pristojbina za odlog objave.

5.   Poleg zahtev iz odstavkov 1 do 4 mora prijava za registrirani model EU izpolnjevati tudi formalne zahteve iz te uredbe in izvedbenih aktov, sprejetih na njeni podlagi. Če se navedene zahteve nanašajo na prikaz videza izdelka iz odstavka 1, točka (c), in način prikaza, izvršni direktor določi način številčenja različnih pogledov v primeru prikaza s statičnimi pogledi, formate in velikost elektronske datoteke ter vse druge ustrezne tehnične specifikacije. Če navedene zahteve določajo identifikacijo predmeta, za katerega se ne zahteva varstvo, z določenimi vrstami vizualnih omejitev obsega ali vložitev določenih posebnih vrst pogledov, lahko izvršni direktor določi, da so dodatne vrste vizualnih omejitev obsega in posebne vrste pogledov dovoljeni.

6.   Informacije, ki jih vsebujejo elementi iz odstavka 2 in odstavka 3, točki (a) in (d), ne vplivajo na obseg varstva modela kot takega.

1.   V eni združeni prijavi za registrirane modele EU je lahko združenih največ 50 videzov izdelka. Urad oštevilči vsak videz izdelka iz združene prijave v skladu s sistemom, ki ga določi izvršni direktor.

2.   Poleg pristojbin iz člena 42(4) se za združeno prijavo plača pristojbina za prijavo za vsak dodatni videz izdelka, vključen v združeno prijavo, in če prijava vsebuje zahtevo za odlog objave, pristojbina za odlog objave za vsak videz izdelka, vključen v združeno prijavo, za katerega se zahteva odlog.

3.   Združena prijava mora izpolnjevati formalne zahteve, navedene v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 45.

4.   Vsak od videzov izdelka iz združene prijave ali registracije na podlagi take prijave se lahko obravnava ločeno od drugih. Tak videz izdelka se lahko ločeno od drugih uveljavlja, licencira, je predmet stvarne pravice, izvršbe ali postopka v primeru insolventnosti, se odpove, podaljša ali prenese, je predmet odloga objave ali se ugotovi za ničnega.

1.   Izdelki, v katere naj bi bil model EU vgrajen ali v katerih naj bi se uporabljal, so razvrščeni v skladu z Locarnsko klasifikacijo, kot je bila spremenjena in velja na datum vložitve prijave.

2.   Navedba izdelka iz člena 42(2) jasno in natančno opredeljuje naravo izdelkov in omogoča uvrstitev vsakega izdelka v samo en razred in podrazred Locarnske klasifikacije, po možnosti z uporabo usklajene podatkovne zbirke navedb izdelkov, ki jo je dal na voljo Urad. Navedba izdelka mora biti skladna s prikazom videza izdelka.

3.   Izdelki se razdelijo na skupine glede na razrede Locarnske klasifikacije, pri čemer je pred vsako skupino navedena številka razreda, v katerega sodi zadevna skupina izdelkov, in pri čemer so skupine prikazane po vrstnem redu razredov in podrazredov iz te klasifikacije.

4.   Kadar prijavitelj uporablja navedbe izdelkov, ki jih ni v podatkovni zbirki iz odstavka 2 ali ki niso skladne s prikazom videza izdelka, lahko Urad predlaga navedbe izdelkov iz te podatkovne zbirke. Kadar prijavitelj ne odgovori v roku, ki ga določi Urad, lahko ta nadaljuje preverjanje na podlagi predlaganih navedb izdelkov.

1.   Oseba, ki je pravilno vložila prijavo modela ali uporabnega modela v kateri koli državi podpisnici ali za katero koli državo podpisnico Pariške konvencije ali Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, ali njeni pravni nasledniki za namen vložitve prijave za registrirani model EU za isti model ali uporabni model uživajo prednostno pravico za obdobje šestih mesecev od datuma vložitve prve prijave.

2.   Vsaka vložitev, ki na podlagi nacionalnega prava države, v kateri je bila opravljena, ali na podlagi dvostranskih ali večstranskih sporazumov zadostuje za določitev datuma vložitve prijave, ne glede na izid prijave, se prizna kot prijava, ki zagotavlja prednostno pravico.

3.   Poznejša prijava modela, ki je bil predmet predhodne prve prijave, ki se vloži v isti državi ali v zvezi z isto državo, se šteje kot prva prijava za določanje prednostne pravice, pod pogojem, da se na dan vložitve poznejše prijave predhodna prijava umakne, opusti ali zavrne, ne da bi postala dostopna javnosti in ne da bi na njeni podlagi nastale kakršne koli pravice, in da ni bila podlaga za zahtevo po priznanju prednostne pravice. Predhodna prijava po tem ni več podlaga za zahtevo po priznanju prednostne pravice.

4.   Če je bila prijava prvič vložena v državi, ki ni podpisnica Pariške konvencije ali Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, se odstavki 1 do 3 uporabljajo le, če ta država v skladu z objavljenimi ugotovitvami na podlagi prve vložitve pri Uradu in v skladu s pogoji, enakimi pogojem iz te uredbe, priznava prednostno pravico z enakovrednim učinkom. Izvršni direktor po potrebi od Komisije zahteva, naj preuči, ali je treba preveriti, ali zadevna država priznava tako vzajemnost pri obravnavi. Če Komisija ugotovi, da se vzajemnost pri obravnavi priznava, o tem objavi sporočilo v Uradnem listu Evropske unije.

5.   Prednostna pravica iz odstavka 4 se uporablja od datuma objave sporočila o priznavanju vzajemnosti pri obravnavi v Uradnem listu Evropske unije, razen če ni v sporočilu naveden zgodnejši datum začetka uporabe. Veljati preneha z datumom objave sporočila Komisije, da vzajemnost ni več priznana, v Uradnem listu Evropske unije, razen če ni v sporočilu naveden zgodnejši datum prenehanja uporabe.

6.   Sporočili iz odstavkov 4 in 5 se objavita tudi v Uradnem listu Urada.

1.   Prijavitelj registriranega modela EU, ki želi uveljaviti prednostno pravico na podlagi predhodne prijave, vloži izjavo o prednostni pravici bodisi skupaj s prijavo ali v dveh mesecih od datuma njene vložitve. Taka izjava o prednostni pravici vključuje datum in državo predhodne prijave. Številka spisa predhodne prijave in dokumentacija v podporo zahtevi za priznanje prednostne pravice se vložita v treh mesecih od datuma vložitve izjave o prednostni pravici.

2.   Izvršni direktor lahko določi, da sme prijavitelj v podporo zahtevi za priznanje prednostne pravice predložiti dokumentacijo v manjšem obsegu, kot se zahteva na podlagi izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi člena 51, kar je odvisno od spoštovanja načela enake obravnave prijaviteljev in če lahko Urad te informacije pridobi iz drugih virov.

1.   Če je prijavitelj registriranega modela EU razkril izdelke, v katere je videz izdelka vgrajen ali v katerih se uporablja, na uradni ali uradno priznani mednarodni razstavi po Konvenciji o mednarodnih razstavah, podpisani 22. novembra 1928 v Parizu in nazadnje revidirani 30. novembra 1972, lahko, če vloži prijavo v šestih mesecih od datuma prvega razkritja takih izdelkov, zahteva prednostno pravico od tega datuma.

2.   Prijavitelj, ki želi zahtevati prednostno pravico na podlagi odstavka 1, vloži izjavo o prednostni pravici bodisi skupaj s prijavo ali v dveh mesecih od datuma njene vložitve. Prijavitelj v treh mesecih od vložitve izjave o prednostni pravici predloži dokazila, da so bili izdelki, v katere je videz izdelka vgrajen ali v katerih se uporablja, razkriti v smislu odstavka 1.

3.   Razstavna prednostna pravica, priznana v državi članici ali tretji državi, ne podaljša trajanja prednostne pravice, določenega v členu 49.

1.   V odločbah Urada se navedejo razlogi, na katerih temeljijo. Temeljijo le na razlogih ali dokazih, na katere so imele zadevne stranke priložnost podati pripombe. Kadar ustni postopek poteka pred Uradom, se odločba lahko izreče ustno. Strankam se nato vročijo odločbe v pisni obliki.

2.   V vseh odločbah, sporočilih ali obvestilih Urada se navedejo oddelek ali enota Urada ter ime ali imena odgovornega uradnika ali uradnikov. Na njih je podpis odgovornega uradnika ali uradnikov ali pa je namesto podpisa natisnjen ali odtisnjen žig Urada. Izvršni direktor lahko odredi uporabo drugačnega načina identifikacije oddelkov ali enot Urada in imena odgovornega uradnika ali uradnikov ali drugačne oblike identifikacije od žigov, kadar so odločbe, sporočila ali obvestila Urada posredovani s katerim koli tehničnim komunikacijskim sredstvom.

3.   Odločbam Urada, zoper katere je možna pritožba, se priloži pisno sporočilo, v katerem je navedeno, da se pritožba vloži pisno pri Uradu v dveh mesecih od datuma vročitve zadevne odločbe. V vsakem takem sporočilu se navede tudi opozorilo strankam na določbe iz členov 66, 67, 68, 71 in 72 Uredbe (EU) 2017/1001, ki se na podlagi člena 77(2) te uredbe uporabljajo tudi za pritožbe na podlagi te uredbe. Stranke se ne morejo sklicevati na to, da jih Urad ni obvestil o možnosti vložitve pritožbe.

1.   V postopku Urad preizkusi dejstva po uradni dolžnosti. Vendar pa je Urad v postopku v zvezi z ugotovitvijo ničnosti pri tem preizkusu omejen na razloge, dejstva, dokaze in argumente, ki so jih podale stranka, in na zahtevani ukrep.

2.   Urad lahko odloči, da ne bo upošteval dejstev ali dokazov, ki jih zadevne stranke ne predložijo pravočasno.

1.   Urad po uradni dolžnosti ali na zahtevo katere koli stranke v postopku vodi ustni postopek, če presodi, da je to ustrezno.

2.   Ustni postopek pred preizkuševalci in oddelkom za vodenje registra ni javen.

3.   Ustni postopek, vključno z razglasitvijo odločbe, pred oddelki za ničnost in odbori za pritožbe je javen, razen če se oddelek, pred katerim se postopek odvija, ne odloči drugače v primerih, ko bi prisotnost javnosti lahko povzročila resno in neupravičeno škodo, zlasti stranki v postopku.

1.   V postopkih pred Uradom sredstva za izvajanje ali pridobivanje ukazov vključujejo:

2.   Ustrezni oddelek Urada lahko enega svojih članov pooblasti za to, da preuči predložene dokaze.

3.   Če se Uradu zdi potrebno, da stranka, priča ali izvedenec ustno predloži dokaze, zadevni osebi izda uradni poziv, da se mora zglasiti pri njem. Rok za zglasitev v takem uradnem pozivu je najmanj en mesec, razen če se stranka, priča ali izvedenec strinja s krajšim rokom.

4.   Stranke se obvestijo o zaslišanju priče ali izvedenca pred Uradom. Pravico imajo, da so prisotne in da priči ali izvedencu zastavljajo vprašanja.

5.   Izvršni direktor določi zneske stroškov, ki jih je treba plačati, vključno s predujmi, kar zadeva stroške dokaznega postopka.

1.   Urad po uradni dolžnosti zadevnim osebam vroči odločbe in uradne pozive ter vsako obvestilo ali drugo sporočilo, s katerim začne teči rok ali o katerem morajo biti zadevne osebe obveščene v skladu z drugimi določbami te uredbe ali aktov, sprejetih na njeni podlagi, ali za katere je vročitev odredil izvršni direktor.

2.   Vročitev se izvede elektronsko. Podrobnosti o elektronskem vročanju določi izvršni direktor.

3.   Kadar se izkaže, da Urad ne more izvesti vročitve, se za vročanje uporabi javno obvestilo. Izvršni direktor določi, kako se javno obvestilo objavi, in določi začetek enomesečnega roka, po izteku katerega se šteje, da je bil osebi dokument vročen.

1.   Roki se določijo v celih letih, mesecih, tednih ali dneh. Teči začnejo na dan, ki sledi dnevu, ko se je zadevni dogodek zgodil. Roki ne smejo biti krajši od enega meseca niti daljši od šestih mesecev, razen če ni v tej uredbi ali katerem koli aktu, sprejetem na njeni podlagi, določeno drugače.

2.   Izvršni direktor pred začetkom vsakega koledarskega leta določi dneve, ko Urad ne bo sprejemal dokumentov.

3.   Izvršni direktor določi trajanje obdobja prekinitve v primeru dejanske prekinitve povezave Urada z odobrenimi elektronskimi komunikacijskimi sredstvi.

4.   Če je zaradi izjemnega dogodka, kot je naravna nesreča ali stavka, prekinjeno ali ovirano ustrezno komuniciranje med strankami postopka in Uradom, lahko izvršni direktor določi, da se za stranke v postopku, ki imajo stalno prebivališče ali registrirani sedež na geografskem območju, ki je prizadeto zaradi izjemnega dogodka, ali ki so imenovale zastopnika s poslovno enoto na tem območju, vsi roki, ki bi se sicer iztekli na dan začetka takšnega dogodka ali po tem dnevu, podaljšajo do določenega datuma. Izvršni direktor pri določanju tega datuma oceni, kdaj se bo izjemni dogodek končal. Če dogodek prizadene sedež Urada, izvršni direktor ob določitvi tega datuma navede, da velja za vse stranke v postopku.

1.   Urad na lastno pobudo ali zahtevo stranke popravi vse jezikovne napake ali napake pri prepisu in očitne spreglede v svojih odločbah, napake pri registraciji modela EU ali pri objavi njegove registracije.

2.   Kadar popravek napak pri registraciji modela EU ali pri objavi registracije zahteva imetnik, se smiselno uporablja člen 69.

3.   Popravke napak pri registraciji modela EU in pri objavi registracije objavi Urad.

1.   Kadar Urad opravi vpis v register ali sprejme odločbo, ki vsebuje očitno napako, ki jo je mogoče pripisati Uradu, zagotovi, da se vpis izbriše ali odločba razveljavi. Kadar je v postopku samo ena stranka in vpis ali dejanje vpliva na pravice te stranke, se izbris ali razveljavitev odredi tudi, če kršitev za stranko ni bila očitna.

2.   Izbris ali razveljavitev iz odstavka 1 po uradni dolžnosti ali na zahtevo ene od strank v postopku odredi oddelek, ki je opravil vpis ali sprejel odločbo. Izbris vpisa v registru ali razveljavitev odločbe se po posvetovanju s strankami v postopku in imetniki pravic do zadevnega modela EU, vpisanih v register, opravi v enem letu od datuma vpisa v register ali sprejetja zadevne odločbe. Urad vodi evidenco vseh takih izbrisov ali razveljavitev.

3.   Ta člen ne posega v pravico strank, da vložijo pritožbo v skladu s členoma 77 in 78, ali v možnost popravka napak in očitnih spregledov v skladu s členom 92. Kadar je bila pritožba vložena zoper odločbo Urada, ki vsebuje napako, pritožbeni postopki postanejo brezpredmetni, ko Urad svojo odločbo razveljavi na podlagi odstavka 1 tega člena. V takem primeru se pritožniku povrne pristojbina za pritožbo.

1.   Prijavitelj ali imetnik registriranega modela EU ali katera koli druga stranka v postopku pred Uradom, ki kljub skrbnemu ravnanju, ki so ga zahtevale okoliščine, ni mogla upoštevati roka, na podlagi zahteve ponovno pridobi pravice, če to neupoštevanje na podlagi določb te uredbe neposredno povzroči izgubo pravice ali pravnega sredstva.

2.   Prijavitelj vloži zahtevo v pisni obliki v roku dveh mesecev od prenehanja vzroka za neupoštevanje roka. Zamujeno dejanje je treba opraviti v tem roku. Zahteva je dopustna le v roku enega leta po poteku neupoštevanega roka. V primeru, da zahteva za podaljšanje registracije ni oddana ali pristojbina za podaljšanje ni plačana, se od enoletnega obdobja ne odšteje nadaljnje obdobje šestih mesecev po izteku registracije iz člena 66(3).

3.   V zahtevi morajo biti navedeni razlogi, na katerih temelji, in dejstva, na katera se opira. Zahteva ne šteje za vloženo, dokler ni plačana pristojbina za vrnitev v prejšnje stanje. Če se ugodi vrnitvi v prejšnje stanje, se pristojbina povrne.

4.   Oddelek, pristojen za odločanje o zamujenem dejanju, odloči o zahtevi.

5.   Neupoštevanje rokov iz odstavka 2 tega člena in člena 96 ne more privesti do ponovne pridobitve pravic iz odstavka 1 tega člena.

6.   Kadar prijavitelj ali imetnik registriranega modela EU ponovno vzpostavi svoje pravice, pravic ne sme uveljavljati proti tretji osebi, ki je v dobri veri dala na trg izdelke, v katere je vgrajen ali pri katerih je uporabljen videz izdelka, vključen v obseg varstva registriranega modela EU, v obdobju med izgubo pravic iz prijave ali registracije registriranega modela EU in objavo ponovne vzpostavitve pravic.

7.   Tretje osebe, ki lahko uveljavljajo določbe odstavka 6, lahko začnejo postopek tretje stranke proti odločbi o ponovni vzpostavitvi pravic prijavitelja ali imetnika registriranega modela EU v roku dveh mesecev od dne objave ponovne vzpostavitve teh pravic.

8.   Nič v tem členu ne omejuje pravice države članice do dovolitve vrnitve v prejšnje stanje v zvezi z roki iz te uredbe, ki jih je treba upoštevati pred organi takšne države.

1.   Prijavitelj ali imetnik registriranega modela EU ali katera koli druga stranka v postopku pred Uradom, ki ni upoštevala roka Urada, lahko na zahtevo doseže nadaljevanje postopka pod pogojem, da je bilo zamujeno dejanje ob predložitvi zahteve izvršeno. Zahteva za nadaljevanje postopka je dopustna le, če se predloži v dveh mesecih po preteku neupoštevanega roka. Šteje se, da zahteva ni bila vložena, dokler se ne plača pristojbina za nadaljevanje postopka.

2.   Nadaljevanje postopka se ne odobri v primeru neupoštevanja rokov iz:

3.   O zahtevi za nadaljevanje odloči oddelek, pristojen za odločanje o zamujenem dejanju.

4.   Če Urad ugodi zahtevi za nadaljevanje, se šteje, da posledice neupoštevanja roka niso nastale. Če je bila med iztekom neupoštevanega roka in zahtevo za nadaljevanje postopka sprejeta odločba, jo oddelek, pristojen za odločanje o zamujenem dejanju, preuči in kadar zadošča že sama izvršitev zamujenega dejanja, sprejme drugačno odločbo. Če na podlagi te preučitve Urad sklene, da ni treba spremeniti prvotne odločbe, to odločbo pisno potrdi.

5.   Če Urad zavrne zahtevo za nadaljevanje, se pristojbina povrne.

1.   Postopek pred Uradom se prekine:

Če smrt ali nesposobnost iz prvega pododstavka, točka (a), tega odstavka ne vpliva na pooblastilo zastopnika, imenovanega v skladu s členom 116, se postopek prekine le na zahtevo takega zastopnika.

2.   Postopek pred Uradom se lahko nadaljuje takoj, ko se ugotovi, katera oseba je pooblaščena za nadaljevanje postopka, ali ko Urad izčrpa vse razumne poskuse, da bi ugotovil identiteto take osebe.

1.   Pravice Urada do plačila pristojbin prenehajo po štirih letih od konca koledarskega leta, v katerem je pristojbina zapadla.

2.   Pravice nasproti Uradu do povračila pristojbin ali preveč plačanih zneskov pristojbin prenehajo po štirih letih od konca koledarskega leta, v katerem je pravica nastala.

3.   Roki, določeni v odstavkih 1 in 2, se prekinejo v primeru iz odstavka 1 z zahtevo po plačilu pristojbine, v primeru iz odstavka 2 pa z obrazloženim pisnim zahtevkom. Ob prekinitvi začne rok nemudoma spet teči, konča pa se najkasneje šest let po koncu leta, v katerem se je prvotno začel, razen če se medtem ni začel sodni postopek za uveljavitev pravice. V tem primeru se obdobje konča ne prej kot leto dni po pravnomočnosti sodbe.

1.   Stranka, ki ni uspela v postopku za ugotovitev ničnosti registriranega modela EU ali v pritožbenem postopku, krije pristojbine, ki jih je plačala druga stranka za zahtevo za ugotovitev ničnosti in pritožbo. Plača tudi vse stroške druge stranke, ki so potrebni za postopek, vključno s potnimi stroški, dnevnicami in plačilom zastopnika iz člena 116(1), v okviru najvišjih stopenj, določenih za vsako kategorijo stroškov v izvedbenem aktu, sprejetem na podlagi člena 102.

2.   Kadar vsaka stranka uspe deloma ali kadar tako narekujejo razlogi pravičnosti, oddelek za ničnost ali odbor za pritožbe odloči o porazdelitvi stroškov, ki se razlikuje od tiste iz odstavka 1.

3.   Stranka, ki ustavi postopek z umikom prijave modela EU, zahteve za ugotovitev ničnosti ali pritožbe ali tako, da ne podaljša registracije modela EU ali se registriranemu modelu EU odpove, plača pristojbine in stroške, ki nastanejo drugi stranki, kot je določeno v odstavkih 1 in 2.

4.   Kadar se postopek ustavi, so stroški v diskreciji oddelka za ničnost ali odbora za pritožbe.

5.   Kadar stranke pred oddelkom za ničnost ali odborom za pritožbe sklenejo poravnavo stroškov, ki se razlikuje od tiste iz odstavkov 1 do 4, zadevni organ ta dogovor upošteva.

6.   Oddelek za ničnost ali odbor za pritožbe po uradni dolžnosti določi znesek stroškov, ki jih je treba plačati na podlagi odstavkov 1 do 5 tega člena, če so stroški, ki jih je treba plačati, omejeni na pristojbine, plačane Uradu, in stroške zastopanja. V vseh drugih primerih tajništvo odbora za pritožbe ali oddelka za ničnost na zahtevo določi znesek stroškov, ki se plačajo. Zahteva je dopustna le v dveh mesecih po datumu, ko odločba, za katero je bila vložena zahteva za določitev stroškov, postane dokončna, priložijo pa se ji izračun in spremna dokazila. Kar zadeva stroške zastopnika v smislu člena 116(1), zadostuje zagotovilo zastopnika, da so stroški nastali. Za druge stroške zadostuje, da se potrdi njihova verodostojnost.

Kadar je znesek stroškov določen na podlagi prvega pododstavka tega odstavka, se stroški zastopanja odobrijo po stopnji, določeni v izvedbenem aktu, sprejetem na podlagi člena 102, in ne glede na to, ali so dejansko nastali.

7.   V odločbah o določitvi stroškov, sprejetih v skladu z odstavkom 6, se navedejo razlogi, na katerih temeljijo, in jih lahko oddelek za ničnost ali odbor za pritožbe pregleda na podlagi zahteve, vložene v enem mesecu od datuma vročitve odločbe. Zahteva se šteje za vloženo šele po plačilu pristojbine za pregled zneska stroškov. Oddelek za ničnost ali odbor za pritožbe, odvisno od primera, sprejme odločitev o zahtevi za pregled odločbe o določitvi stroškov brez ustnega postopka.

1.   Vsaka dokončna odločba Urada o določitvi stroškov je izvršljiva.

2.   Izvršbo urejajo pravila civilnega postopka, ki veljajo v državi članici, na ozemlju katere se opravi izvršba. Vsaka država članica imenuje en sam organ, ki je odgovoren za preverjanje verodostojnosti odločbe iz odstavka 1, njegove kontaktne podatke pa sporoči Uradu, Sodišču in Komisiji. Nalog za izvršbo se priloži odločbi zadevnega organa, pri čemer je edina potrebna formalnost potrditev verodostojnosti odločbe.

3.   Ko se formalnosti iz odstavka 2 opravijo na podlagi zahteve zadevne stranke, lahko ta preide k izvršbi v skladu z nacionalnim pravom tako, da zadevo neposredno preda pristojnemu organu.

4.   Izvršba se lahko začasno ustavi le z odločbo Sodišča. Vendar pa o pritožbah glede nepravilnosti pri izvršbi odločajo sodišča zadevne države članice.

1.   Urad vodi register registriranih modelov EU in ga redno posodablja.

2.   V registru so naslednji vnosi v zvezi z registracijami modelov EU:

3.   Register vsebuje tudi naslednje vpise, pri čemer mora biti vsak opremljen z datumom:

4.   Izvršni direktor lahko določi, da se v register vpišejo tudi elementi, ki niso navedeni v odstavkih 2 in 3.

5.   Register je lahko v elektronski obliki. Urad zbira, organizira, objavlja in hrani elemente iz odstavkov 1, 2 in 3, tudi morebitne osebne podatke, za namene iz odstavka 8. Urad skrbi, da je register zlahka dostopen javnosti.

6.   Imetnik registriranega modela EU je uradno obveščen o morebitni spremembi v registru.

7.   Kadar dostop do registra ni omejen na podlagi člena 109(5), Urad na zahtevo zagotovi overjene ali neoverjene izpiske iz registra v elektronski obliki.

8.   Obdelava podatkov v zvezi z vpisi iz odstavkov 2 in 3, vključno z morebitnimi osebnimi podatki, je namenjena:

9.   Šteje se, da so vsi podatki, vključno z osebnimi podatki, v zvezi z vpisi iz odstavkov 2 in 3 tega člena v javnem interesu in so lahko dostopni tretjim osebam, razen v primerih, ko je v členu 62(2) določeno drugače. Vpisi v registru se hranijo trajno.

1.   Poleg obveznosti, da vodi register, kot je določeno v členu 104, Urad zbira in hrani v elektronski podatkovni zbirki vse podrobnosti, ki jih posredujejo imetniki ali druge stranke v postopku na podlagi te uredbe ali aktov, sprejetih na njeni podlagi.

2.   V elektronski podatkovni zbirki so lahko poleg osebnih podatkov, vključenih v register na podlagi člena 104, tudi drugi osebni podatki, kolikor so takšni podatki zahtevani v skladu s to uredbo ali akti, sprejetimi na njeni podlagi. Zbiranje, hramba in obdelava osebnih podatkov so namenjeni:

3.   Izvršni direktor določi pogoje za dostop do podatkovne zbirke in način, na katerega je njeno vsebino, razen osebnih podatkov iz odstavka 2 tega člena, vendar vključno s podatki iz člena 104, mogoče dati na voljo.

4.   Dostop do osebnih podatkov iz odstavka 2 je omejen in ti podatki niso na voljo javnosti, razen če je zadevna oseba s tem izrecno soglašala.

5.   Vsi podatki se hranijo trajno. Zadevna oseba pa lahko zahteva izbris osebnih podatkov iz podatkovne zbirke 18 mesecev po preteku registriranega modela EU ali zaključku ustreznega postopka inter partes. Zadevna stranka ima pravico kadar koli doseči popravek netočnih ali napačnih podatkov.

1.   Odločbe Urada v zvezi z registriranimi modeli EU se objavijo na spletu in so na vpogled splošni javnosti, da se lahko z njimi seznani. Vse stranke v postopku, v katerem je bila odločba sprejeta, lahko zahtevajo izbris osebnih podatkov, vsebovanih v odločbi.

2.   Urad lahko zagotovi spletni dostop do sodb nacionalnih sodišč in sodišč Unije, povezanih z njegovimi nalogami, da bi zagotovil večjo ozaveščenost javnosti o zadevah intelektualne lastnine in spodbujal približevanje praks. Glede osebnih podatkov Urad spoštuje pogoje prve objave.

1.   Urad periodično izdaja:

Publikaciji iz prvega pododstavka, točki (a) in (b), se lahko objavita v elektronski obliki.

2.   Bilten modelov Evropske unije se objavi na način in v časovnih presledkih, ki jih določi izvršni direktor.

3.   Uradni list Urada izhaja v jezikih Urada. Izvršni direktor pa lahko določi, da se določeni elementi v Uradnem listu Urada objavijo v uradnih jezikih Unije.

1.   Spisi v zvezi s prijavami za registrirani model EU, ki še niso bili objavljeni, ali spisi v zvezi z registriranimi modeli EU, ki so predmet odloga objave v skladu s členom 62 oziroma ki so bili kot predmet takšnega odloga odpovedani pred ali ob izteku tega obdobja, niso dostopni javnosti brez privoljenja prijavitelja ali imetnika registriranega modela EU.

2.   Vsaka oseba, ki lahko dokaže pravni interes, lahko preuči spis brez privoljenja prijavitelja ali imetnika registriranega modela EU pred objavo ali po odpovedi v primeru iz odstavka 1.

To še zlasti velja, če zainteresirana oseba dokaže, da je prijavitelj ali imetnik registriranega modela EU ukrepal, da bi proti njej uveljavil pravice iz registriranega modela EU.

3.   Po objavi registriranega modela EU se lahko na zahtevo odobri vpogled v spis.

4.   V primeru vpogleda v spise na podlagi odstavka 2 ali 3 se iz vpogleda izvzamejo naslednji deli:

5.   Kadar za registracijo velja odlog objave na podlagi člena 62(1), je dostop do registra za druge osebe, razen imetnika registriranega modela EU, omejen na ime imetnika, ime morebitnega zastopnika, datum vložitve in registracije, številko spisa prijave in navedbo, da je objava odložena. V takih primerih overjeni ali neoverjeni izpiski iz registra vsebujejo samo ime imetnika, ime morebitnega zastopnika, datum vložitve in registracije, številko spisa prijave in navedbo, da je objava odložena, razen kadar zahtevo za izpiske predloži imetnik ali njegov zastopnik.

1.   Pri vpogledu v spise registriranih modelov EU, ki se zahteva na podlagi člena 109(3), se pregledajo tehnična sredstva shranjevanja spisov. Tak vpogled se opravi na spletu. Način vpogleda določi izvršni direktor.

2.   Kadar se zahteva za vpogled v spise nanaša na prijavo za registrirani model EU ali na registrirani model EU, za katerega je objava odložena v skladu s členom 62 ali ki je bil, medtem ko je bila njegova objava odložena, odpovedan pred iztekom obdobja odloga ali na dan izteka tega obdobja, zahteva vsebuje dokazila, da:

3.   Na zahtevo se vpogled v spise opravi z izdajo elektronskih kopij dokumentov iz spisov. Urad na zahtevo izda tudi overjene ali neoverjene kopije prijave za registrirani model EU v elektronski obliki.

1.   Urad hrani spise o vseh postopkih v zvezi s prijavo modela EU in registriranimi modeli EU. Izvršni direktor določi obliko, v kateri se ti spisi hranijo.

2.   Kadar se spisi hranijo v elektronski obliki, se ti elektronski spisi ali njihove varnostne kopije hranijo trajno. Izvirni dokumenti, ki jih vložijo stranke v postopku in so podlaga takšnim elektronskim spisom, se uničijo po preteku določenega obdobja po njihovem prejemu s strani Urada, ki ga določi izvršni direktor.

3.   Kadar se spisi ali deli spisov hranijo v kakršni koli obliki, ki ni elektronska, se dokumenti ali dokazi, ki so del takih spisov, hranijo vsaj pet let od konca leta, v katerem:

1.   Razen če ni v tej uredbi ali nacionalnem pravu določeno drugače, si Urad in sodišča ali organi držav članic na zahtevo vzajemno pomagajo s posredovanjem informacij ali dajanjem spisov na vpogled. Kadar Urad da sodiščem, državnim tožilstvom ali osrednjim uradom za industrijsko lastnino spise na vpogled, za to ne veljajo omejitve iz člena 109.

2.   Urad ne zaračunava pristojbin za posredovanje informacij ali dajanje spisov na vpogled.

1.   Ob upoštevanju določb iz odstavka 2 zastopanje pred Uradom ni obvezno.

2.   Brez poseganja v odstavek 3, drugi pododstavek, tega člena so fizične ali pravne osebe, ki v EGP nimajo stalnega prebivališča ali glavne poslovne enote ali resničnega in dejavnega industrijskega ali trgovskega podjetja, pred Uradom zastopane v skladu s členom 116(1) v vseh postopkih iz te uredbe, razen pri vložitvi prijave za registrirani model EU.

3.   Fizične ali pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče ali glavno poslovno enoto ali resnično in dejavno industrijsko ali trgovsko podjetje v EGP, lahko pred Uradom zastopa zaposleni.

Zaposleni pri pravni osebi, za katero velja ta odstavek, lahko zastopa tudi druge pravne osebe, ki so ekonomsko povezane s prvo pravno osebo, tudi če te druge pravne osebe nimajo stalnega prebivališča ali glavne poslovne enote ali resničnega in dejavnega industrijskega ali trgovskega podjetja v EGP.

Zaposleni, ki zastopa osebo v smislu tega odstavka, na zahtevo Urada ali, kadar je primerno, stranke v postopku predloži Uradu podpisano pooblastilo za vložitev v spis.

4.   Kadar skupaj deluje več prijaviteljev ali več tretjih oseb, se imenuje skupni zastopnik.

1.   Zastopanje fizičnih ali pravnih oseb v postopkih pred Uradom na podlagi te uredbe lahko izvaja le kdor koli od naslednjih:

2.   Poklicni zastopniki iz odstavka 1, točka (c), so upravičeni le do zastopanja tretjih oseb v postopku pred Uradom o zadevah v zvezi z modeli.

3.   Zastopniki, ki nastopajo pred Uradom, na zahtevo Urada ali, kadar je ustrezno, druge stranke v postopku Uradu predložijo podpisano pooblastilo za vložitev v spis.

4.   Urad sestavi in vodi poseben seznam poklicnih zastopnikov v zadevah v zvezi z modeli. Na ta seznam se lahko uvrsti vsaka fizična oseba, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:

Kadar pravica iz prvega pododstavka, točka (c), ni pogojena z zahtevo po posebnih poklicnih kvalifikacijah, mora za osebe, ki zaprosijo za uvrstitev na seznam, veljati, da so vsaj pet let redno delovale kot zastopniki v zadevah v zvezi z modeli pred Uradom Beneluksa za intelektualno lastnino ali osrednjim uradom za industrijsko lastnino.

Vendar pa osebam, ki so jim poklicne kvalifikacije za zastopanje fizičnih ali pravnih oseb v zadevah v zvezi z modeli pred Uradom Beneluksa za intelektualno lastnino ali osrednjim uradom za industrijsko lastnino uradno priznane v skladu s pravili, ki jih določi zadevna država, ni treba izpolnjevati pogoja o opravljanju poklica.

5.   Vpis na seznam poklicnih zastopnikov v zadevah v zvezi z modeli se opravi na zahtevo, ki jo spremlja potrdilo Urada Beneluksa za intelektualno lastnino ali osrednjega urada za industrijsko lastnino zadevne države članice, v katerem mora biti navedeno, da so pogoji iz odstavka 4 izpolnjeni. Vpisi na seznam poklicnih zastopnikov v zadevah v zvezi z modeli se objavijo v Uradnem listu Urada.

6.   Izvršni direktor lahko dovoli izjemo od:

7.   Oseba se lahko črta s seznama poklicnih zastopnikov v zadevah v zvezi z modeli na njeno zahtevo ali če ne more več delovati kot poklicni zastopnik. Spremembe seznama poklicnih zastopnikov v zadevah v zvezi z modeli se objavijo v Uradnem listu Urada.

8.   Zastopniki, ki nastopajo pred Uradom, se vpišejo v podatkovno zbirko iz člena 105 in pridobijo identifikacijsko številko. Urad lahko od zastopnika zahteva, da dokaže, da ima dejansko svojo poslovalnico ali zaposlitev na katerem koli od navedenih naslovov. Izvršni direktor lahko določi formalne zahteve za pridobitev identifikacijske številke, zlasti za združenja zastopnikov, in za vnose zastopnikov v podatkovno zbirko.

1.   Razen če ni v tej uredbi določeno drugače, se pravila Unije o pristojnosti ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah uporabljajo za postopke, povezane z modeli EU in prijavami za registrirane modele EU, pa tudi za postopke, povezane s hkratnimi in zaporednimi postopki na podlagi modelov EU in nacionalnih modelov.

2.   V primeru postopkov glede tožb in zahtevkov iz člena 120 te uredbe:

3.   Sklicevanja v tej uredbi na Uredbo (EU) št. 1215/2012 po potrebi vključujejo Sporazum med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (16) z dne 19. oktobra 2005.

1.   Države članice na svojem ozemlju določijo čim manjše število nacionalnih sodišč prve in druge stopnje (sodišča za modele EU), ki izvajajo naloge po tej uredbi.

2.   O vsaki spremembi števila, naziva ali krajevne pristojnosti sodišč za modele EU, vključenih na seznam sodišč za modele EU, ki so ga države članice sporočile Komisiji v skladu s členom 80(2) Uredbe (ES) št. 6/2002, zadevna država članica brez odlašanja obvesti Komisijo.

3.   Informacije iz odstavka 2 Komisija sporoči državam članicam in objavi v Uradnem listu Evropske unije.

1.   Ob upoštevanju določb te uredbe in vseh določb Uredbe (EU) št. 1215/2012, ki se uporabljajo na podlagi člena 118 te uredbe, se postopek v zvezi s tožbami in zahtevki iz člena 120 te uredbe začne pred sodiščem države članice, v kateri ima toženec stalno prebivališče oziroma, če nima stalnega prebivališča v nobeni državi članici, v tisti državi članici, v kateri ima poslovalnico.

2.   Če toženec nima niti stalnega prebivališča niti poslovalnice v nobeni državi članici, se takšen postopek začne pred sodiščem v državi članici, v kateri ima stalno prebivališče tožnik, oziroma v primeru, da tožnik nima stalnega prebivališča v nobeni državi članici, v državi članici, kjer ima tožnik poslovalnico.

3.   Če niti toženec niti tožnik nimata stalnega prebivališča ali poslovalnice v državi članici, se takšen postopek začne pred sodiščem države članice, kjer ima svoj sedež Urad.

4.   Z odstopanjem od odstavkov 1, 2 in 3 tega člena:

5.   Postopki v zvezi s tožbami in zahtevki iz člena 120, točki (a) in (d), se lahko začnejo tudi pred sodišči države članice, v kateri je prišlo do kršitve ali pa je bilo z njo zagroženo.

1.   Sodišče za modele EU, katerega pristojnost temelji na členu 121(1), (2), (3) ali (4), je pristojno za dejanja kršitev, izvršena ali zagrožena na ozemlju katere koli države članice.

2.   Sodišče za modele EU, katerega pristojnost temelji na členu 121(5), je pristojno le za dejanja kršitve, izvršena ali zagrožena na ozemlju države članice, kjer se to sodišče nahaja.

1.   Tožba ali nasprotna tožba za ugotovitev ničnosti modela EU lahko temelji le na razlogih za ničnost, navedenih v členu 27.

2.   V primerih iz člena 27(2), (3), (4) in (5) lahko tožbo ali nasprotno tožbo vloži le oseba, ki je upravičena na podlagi teh določb.

3.   Če se nasprotna tožba vloži v postopku, kjer imetnik pravic iz modela EU še ni stranka, se imetnik pravic o tem obvesti in lahko vstopi kot stranka v postopek v skladu s pogoji, ki jih določa pravo države članice, v kateri se nahaja sodišče.

4.   Veljavnosti modela EU se ne sme izpodbijati v tožbi za ugotovitev nekršitve.

5.   Sodišče za modele EU, pri katerem je bila vložena nasprotna tožba za ugotovitev ničnosti registriranega modela EU, ne začne obravnave nasprotne tožbe, dokler zainteresirana stranka ali sodišče Urada ne obvesti o datumu, na katerega je bila vložena nasprotna tožba. Urad navedene informacije vnese v register v skladu s členom 104(3), točka (q). Če je bila zahteva za ugotovitev ničnosti registriranega modela EU vložena pri Uradu pred vložitvijo nasprotne tožbe, Urad o tem obvesti sodišče, ki v skladu s členom 130(1) postopek prekine, dokler odločitev o zahtevi ni dokončna ali dokler zahteva ni umaknjena.

6.   Sodišče za modele EU, ki obravnava nasprotno tožbo za ugotovitev ničnosti registriranega modela EU, lahko na zahtevo imetnika pravic do registriranega modela EU in po zaslišanju drugih strank prekine postopek in zahteva, da toženec Uradu predloži zahtevo za ugotovitev ničnosti v roku, ki ga določi sodišče. Če zahteva ni vložena v roku, se postopek nadaljuje, nasprotna tožba pa se šteje za umaknjeno. Uporablja se člen 130(3).

1.   V postopku glede tožbe zaradi kršitve ali tožbe zaradi zagrožene kršitve registriranega modela EU sodišče za modele EU obravnava model EU kot veljaven. Veljavnost se lahko izpodbija le z nasprotno tožbo za ugotovitev ničnosti. Vendar pa je ugovor v zvezi z ničnostjo modela EU, vložen drugače kot pa z nasprotno tožbo, dopusten, če toženec zatrjuje, da se lahko model EU ugotovi za ničnega zaradi prejšnjega nacionalnega modela v smislu člena 27(1), točka (d), ki mu pripada.

2.   V postopku glede tožbe zaradi kršitve ali tožbe zaradi zagrožene kršitve neregistriranega modela EU sodišče za modele EU obravnava model EU kot veljaven, če imetnik pravic priskrbi dokaz, da so pogoji iz člena 12 izpolnjeni in navede, kaj predstavlja individualno naravo njegovega modela EU. Vendar pa lahko toženec izpodbija njegovo veljavnost z ugovorom ali z nasprotno tožbo za ugotovitev ničnosti.

1.   Kadar se v postopkih pred sodiščem za modele EU model EU izpodbija z nasprotno tožbo za ugotovitev ničnosti:

2.   Sodišče za modele EU zavrne nasprotno tožbo za ugotovitev ničnosti registriranega modela EU, če je odločba Urada, ki se nanaša na isti predmet in pravno podlago ter vključuje iste stranke, že postala dokončna.

3.   Kadar sodišče za modele EU glede nasprotne tožbe za ugotovitev ničnosti registriranega modela EU izda sodbo, ki je postala pravnomočna, sodišče ali katera koli stranka v nacionalnem postopku izvod sodbe nemudoma pošlje Uradu. Urad ali katera koli druga zainteresirana stranka lahko zahteva informacije o takšni sodbi. Urad vnese sodbo v register v skladu s členom 104(3), točka (r).

1.   Sodišča za modele EU uporabljajo določbe te uredbe.

2.   Za vsa vprašanja v zvezi z modeli, ki niso zajeta v tej uredbi, sodišče za modele EU uporablja veljavno nacionalno pravo.

3.   Razen če ni v tej uredbi določeno drugače, sodišče za modele EU uporablja postopkovna pravila, ki urejajo enak tip postopka v zvezi nacionalnim modelom v državi članici, kjer se nahaja.

1.   Kadar sodišče za modele EU ugotovi, da je toženec kršil model EU oziroma grozil s kršitvijo modela EU, izda, kadar ni posebnih razlogov proti temu, odredbo, ki tožencu prepoveduje nadaljevanje dejanj, s katerimi je kršil ali bi lahko kršil model EU. V skladu z nacionalnim pravom sprejme tudi ukrepe, katerih cilj je zagotoviti, da se ta prepoved upošteva.

2.   Sodišče za modele EU lahko uporabi tudi ukrepe ali odredbe, ki so na voljo na podlagi veljavnega prava in za katere meni, da so primerni v okoliščinah zadeve.

1.   Pri sodiščih države članice, vključno s sodišči za modele EU, se lahko vloži zahteva za začasne ukrepe vključno z zaščitnimi ukrepi v zvezi z modelom EU, ki obstajajo v pravu te države v zvezi z nacionalnim modelom, tudi če ima na podlagi te uredbe pristojnost glede vsebine zadeve sodišče za modele EU v drugi državi članici.

2.   Pri postopku v zvezi z začasnimi ukrepi, vključno z zaščitnimi ukrepi, je dopusten ugovor, podan na drug način kot pa z nasprotno tožbo v zvezi z ničnostjo modela EU, ki ga vloži toženec. Člen 124(2) se smiselno uporablja.

3.   Sodišče za modele EU, katerega pristojnost temelji na členu 121(1), (2), (3) ali (4) te uredbe, je pristojno za sprejetje začasnih ukrepov, vključno z zaščitnimi ukrepi, ki se ob upoštevanju vsakega nujnega postopka za priznanje in izvrševanje na podlagi poglavja III Uredbe (EU) št. 1215/2012 uporabljajo na ozemlju vsake države članice. Takšne pristojnosti nima nobeno drugo sodišče.

1.   Razen če obstajajo posebni razlogi za nadaljevanje obravnave, sodišče za modele EU, ki obravnava tožbo iz člena 120, razen tožbe za ugotovitev nekršitve, po uradni dolžnosti po zaslišanju strank ali na zahtevo ene od strank in po zaslišanju drugih strank prekine postopek, kadar se veljavnost modela EU izpodbija pri drugem sodišču za modele EU zaradi nasprotne tožbe ali, v primeru registriranega modela EU, kadar je bila pri Uradu že vložena zahteva za ugotovitev ničnosti.

2.   Razen če obstajajo posebni razlogi za nadaljevanje obravnave, Urad, ki obravnava zahtevo za ugotovitev ničnosti registriranega modela EU, po uradni dolžnosti po zaslišanju strank ali na zahtevo ene od strank in po zaslišanju drugih strank prekine postopek, kadar se model EU izpodbija na podlagi nasprotne tožbe pred sodiščem za modele EU. Če pa tako zahteva ena od strank v postopku pred sodiščem za modele EU, lahko sodišče po zaslišanju drugih strank v tem postopku postopek prekine. V tem primeru Urad nadaljuje postopek.

3.   Kadar sodišče za modele EU prekine postopek, lahko odredi začasne ukrepe za čas prekinitve, vključno z zaščitnimi ukrepi.

1.   Sodbe prvostopenjskih sodišč za modele EU v zvezi s postopki, ki izhajajo iz tožb in zahtevkov iz člena 120, se izpodbijajo s pritožbo na drugostopenjska sodišča za modele EU.

2.   Pogoje, po katerih se lahko vloži pritožba na drugostopenjsko sodišče za modele EU, določa nacionalno pravo države članice, v kateri se to sodišče nahaja.

3.   Glede nadaljnjih pravnih sredstev v zvezi s sodbami drugostopenjskih sodišč za modele EU se uporabljajo nacionalna pravila.

1.   V državi članici, katere sodišča so pristojna na podlagi člena 118(1), imajo sodišča, ki bi imela krajevno in stvarno pristojnost v primeru tožb v zvezi z nacionalnim modelom v tej državi članici, pristojnost za tožbe v zvezi modeli EU, ki niso tožbe iz člena 120.

2.   Tožbe v zvezi z modelom EU, razen tistih iz člena 120, za katere ni na podlagi člena 118(1) in odstavka 1 tega člena pristojno nobeno sodišče, se lahko obravnavajo pred sodišči države članice, v kateri ima Urad sedež.

1.   Prijava za registrirani model EU se vloži v enem od uradnih jezikov Unije.

2.   Prijavitelj navede drugi jezik, ki je jezik Urada in katerega rabo sprejema kot možni jezik postopka pred Uradom.

Če je bila prijava vložena v jeziku, ki ni eden jezikov Urada, Urad poskrbi za prevod prijave v jezik, ki ga navede prijavitelj.

3.   Kadar je prijavitelj registriranega modela EU edina stranka v postopku pred Uradom, je jezik postopka tisti, ki se uporablja pri vložitvi prijave. Če je bila prijava vložena v jeziku, ki ni jezik Urada, lahko Urad pošilja pisna obvestila prijavitelju v drugem jeziku, ki ga prijavitelj navede v svoji prijavi.

4.   V primeru postopka za ugotovitev ničnosti je jezik postopka jezik, ki se uporablja za vložitev prijave za registrirani model EU, če gre za enega od jezikov Urada. Če je bila prijava vložena v jeziku, ki ni jezik Urada, je jezik postopka drugi jezik, naveden v prijavi.

Zahteva za ugotovitev ničnosti se vloži v jeziku postopka.

Kadar jezik postopka ni jezik, ki se uporablja za vložitev prijave za registrirani model EU, lahko imetnik modela EU poda pripombe v jeziku prijave. Urad poskrbi za prevod teh pripomb v jezik postopka.

Izvedbena uredba lahko določi, da stroški prevajanja, ki jih nosi Urad, v skladu z izjemo, ki jo odobri Urad, kadar to opravičuje zapletenost primera, ne smejo preseči zneska, ki se določi za posamezno vrsto postopka na podlagi povprečnega obsega pisanj, ki jih prejme Urad. Izdatki, ki presegajo ta znesek, se pripišejo stranki, ki v postopku izgubi, v skladu s členom 101.

5.   Brez poseganja v odstavek 4:

Kadar pa se uporabi kateri koli od obrazcev Urada iz člena 89, se lahko tak obrazec uporabi v katerem koli uradnem jeziku Unije, pod pogojem, da je obrazec izpolnjen v enem od jezikov Urada, kar zadeva besedilne elemente.

6.   Stranke v postopkih za ugotovitev ničnosti se lahko sporazumejo o tem, da jezik postopka postane drug uradni jezik Unije.

7.   Brez poseganja v odstavka 3 in 6 in če ni določeno drugače, lahko vsaka stranka v pisnem postopku pred Uradom uporablja kateri koli jezik Urada. Če izbrani jezik ni jezik postopka, stranka predloži prevod v ta jezik v enem mesecu od datuma predložitve izvirnega dokumenta. Kadar je prijavitelj registriranega modela EU edina stranka v postopku pred Uradom, jezik, uporabljen za vložitev prijave za registrirani model EU, pa ni eden od jezikov Urada, se lahko prevod vloži tudi v drugem jeziku, ki ga prijavitelj navede v svoji prijavi.

8.   Izvršni direktor določi način overitve prevodov.

1.   Vse informacije, katerih objavo predpisuje ta uredba ali akt, sprejet na njeni podlagi, se objavijo v vseh uradnih jezikih Unije.

2.   Vsi vpisi v register se opravijo v vseh uradnih jezikih Unije.

3.   Če se pojavi dvom, je avtentično besedilo v jeziku Urada, v katerem je bila vložena prijava za registrirani model EU. Če je bila prijava vložena v uradnem jeziku Unije, ki ni jezik Urada, je avtentično besedilo v drugem jeziku, ki ga navede prijavitelj.

1.   Oddelek za vodenje registra je poleg pooblastil, ki mu jih podeljuje Uredba (EU) 2017/1001, odgovoren za sprejemanje odločitev v zvezi z vpisi v register na podlagi te uredbe in drugih odločitev, ki jih zahteva ta uredba in ne spadajo v pristojnost preizkuševalcev ali oddelka za ničnost.

2.   Oddelek za vodenje registra je odgovoren tudi za vodenje seznama poklicnih zastopnikov v zadevah v zvezi z modeli.

1.   Oddelek za ničnost je zadolžen za odločanje o zahtevah za ugotovitev ničnosti registriranih modelov EU.

2.   Oddelek za ničnost sestavljajo trije člani. Vsaj eden od njih mora imeti pravno izobrazbo.

3.   Odločbe v zvezi s stroški ali postopki sprejme en sam član oddelka za ničnost.

1.   Izvršni direktor določi znesek, ki se zaračuna za katere koli storitve Urada, razen tistih iz Priloge I, in znesek, ki se zaračuna za publikacije, ki jih izdaja Urad. Zneski taks so izraženi v eurih, objavijo pa se v Uradnem listu Urada. Znesek posamezne takse ne sme presegati zneska, ki je potreben za pokritje stroškov zadevne storitve Urada.

2.   Pristojbine in takse, za katere rok plačila ni določen v tej uredbi, zapadejo v plačilo na dan prejema prošnje za storitev, za katero se plača pristojbina ali taksa.

Izvršni direktor lahko ob privolitvi proračunskega odbora določi, katere storitve iz prvega pododstavka niso odvisne od predhodnega plačila ustreznih pristojbin ali taks.

1.   Pristojbine in takse, dolgovane Uradu, se plačajo na načine, ki jih določi izvršni direktor s soglasjem proračunskega odbora.

Načini plačila, določeni na podlagi prvega pododstavka, se objavijo v Uradnem listu Urada. Vsa plačila se izvršijo v eurih.

2.   Plačila s plačilnimi sredstvi, ki niso navedena v odstavku 1, se štejejo za neizvršena, plačani znesek pa se povrne.

3.   Plačila morajo vsebovati potrebne informacije, ki Uradu omogočajo takojšnjo ugotovitev namena plačila.

4.   Če namena plačila iz odstavka 2 ni mogoče takoj ugotoviti, Urad od plačnika zahteva uradno pisno obvestilo o namenu v določenem roku. Če plačnik v tem roku ne izpolni zahteve, se šteje, da plačilo ni bilo izvršeno, plačani znesek pa se povrne.

1.   Šteje se, da je rok plačila upoštevan, samo če je bila celotna pristojbina ali taksa plačana pravočasno. Če se pristojbina ali taksa ne plača v celoti, se plačani znesek povrne po izteku roka plačila.

2.   Če je to mogoče v času, ki je ostal do izteka roka plačila, Urad plačniku da možnost, da plača preostali znesek.

3.   Izvršni direktor lahko ob privolitvi proračunskega odbora opusti ukrep za prisilno izterjavo vsakega zapadlega zneska, kadar je znesek izterjave majhen ali je takšna izterjava preveč negotova.

4.   Kadar se pristojbina ali strošek preplača, se presežek povrne.

1.   Razen če ni v tem naslovu določeno drugače, se ta uredba in katere koli uredbe, ki izvajajo to uredbo, sprejete na podlagi člena 159, smiselno uporabljajo za registracije industrijskih modelov na podlagi Ženevskega akta v mednarodnem registru, ki ga vodi Mednarodni urad Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: mednarodna registracija oziroma Mednarodni urad), v katerih je imenovana Unija.

2.   Vsak vpis mednarodne registracije, v kateri je imenovana Unija, v mednarodni register ima enak učinek kakor vpis v register in vsaka objava mednarodne registracije, v kateri je imenovana Unija, v biltenu Mednarodnega urada, ima enak učinek kakor objava v Biltenu modelov Evropske unije.

1.   Mednarodna registracija, v kateri je imenovana Unija, ima od datuma registracije iz člena 10(2) Ženevskega akta enak učinek kakor prijava za registrirani model EU.

2.   Če ni bilo uradnega obvestila o zavrnitvi ali če je bila kakršna koli taka zavrnitev umaknjena, ima mednarodna registracija modela, v kateri je imenovana Unija, od datuma iz odstavka 1 enak učinek kakor registracija modela kot registriranega modela EU.

3.   Urad zagotovi informacije o mednarodnih registracijah iz odstavka 2 v obliki elektronske povezave do podatkovne zbirke mednarodnih registracij modelov z možnostjo iskanja, ki jo upravlja Mednarodni urad.

1.   Kadar Urad pri preverjanju mednarodne registracije ugotovi, da videz izdelka, za katerega se zahteva varstvo, ne ustreza opredelitvi iz člena 4, točka 1, te uredbe ali da je model v nasprotju z javnim redom ali sprejetimi moralnimi načeli ali da predstavlja nepravilno uporabo katerega koli predmeta, navedenega v členu 6b Pariške konvencije, oziroma znamenj, emblemov in grbov, ki jih člen 6b navedene konvencije ne zajema in za katere obstaja poseben javni interes v državi članici, uradno obvesti Mednarodni urad o zavrnitvi najkasneje šest mesecev od datuma objave mednarodne registracije, pri čemer navede razloge za zavrnitev na podlagi člena 12(2) Ženevskega akta.

2.   Kadar mora biti imetnik mednarodne registracije zastopan pred Uradom na podlagi člena 115(2), obvestilo iz odstavka 1 tega člena vsebuje sklic na obveznost imetnika, da imenuje zastopnika, kot je določeno v členu 116(1).

3.   Urad določi rok, v katerem se lahko imetnik mednarodne registracije odpove mednarodni registraciji za Unijo, omeji mednarodno registracijo za Unijo na enega ali nekatere industrijske modele ali predloži pripombe in v katerem imetnik po potrebi imenuje zastopnika. Rok začne teči na dan, ko Urad izda uradno obvestilo o zavrnitvi.

4.   Če imetnik ne imenuje zastopnika v roku iz odstavka 3, Urad zavrne učinke zadevne mednarodne registracije.

5.   Kadar imetnik v določenem roku predloži pripombe, ki so za Urad utemeljene, ta umakne zavrnitev in v skladu s členom 12(4) Ženevskega akta o tem uradno obvesti Mednarodni urad. Kadar na podlagi člena 12(2) Ženevskega akta imetnik v določenem roku ne predloži pripomb, ki so za Urad utemeljene, ta potrdi odločbo o zavrnitvi varstva mednarodne registracije. Zoper takšno odločbo je mogoče vložiti pritožbo v skladu s členi 66 do 72 Uredbe (EU) 2017/1001 v povezavi s členom 77(2) te uredbe.

6.   Kadar se imetnik odpove mednarodni registraciji ali omeji mednarodno registracijo za Unijo na enega ali nekatere izmed industrijskih modelov, o tem v skladu s členom 16(1), točki (iv) in (v), Ženevskega akta s postopkom evidentiranja uradno obvesti Mednarodni urad.

1.   Učinki mednarodne registracije v Uniji se lahko ugotovijo za nične delno ali v celoti v skladu s postopkom iz naslovov VI in VII ali s strani sodišča za modele EU na podlagi nasprotne tožbe v postopku za ugotavljanje kršitev.

2.   Kadar je Urad seznanjen z razveljavitvijo, o njej obvesti Mednarodni urad.