1.   Pravni okvir

Določbe o brezplačni pravni pomoči, ki se nanašajo na direktne tožbe, so tako v Poslovniku Splošnega sodišča (členi od 146 do 150) kot v Praktičnih določbah za izvajanje Poslovnika Splošnega sodišča (točke od 15 do 17, 33, 49, 171, 172 in od 256 do 265) (v nadaljevanju: Praktične določbe za izvajanje).

Poslovnik Splošnega sodišča in Praktične določbe za izvajanje so na voljo na spletnem mestu Sodišča Evropske unije (http://curia.europa.eu) v rubriki „Obravnavanje zadev/Splošno sodišče/Procesna besedila (Drugi koristni podatki)“.

2.   Pravila glede zastopanja pred Splošnim sodiščem

Načelo, da morajo biti stranke, ki niso države članice, institucije Evropske unije, države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in Nadzorni organ EFTA, obvezno zastopane po odvetniku, je določeno v členu 19 Protokola o Statutu Sodišča Evropske unije. Za vložitev tožbe pri Splošnem sodišču mora vsako fizično ali pravno osebo zastopati odvetnik, ki je upravičen za zastopanje pred sodišči države članice ali druge države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (člen 51 Poslovnika).

Če ta oseba zaradi svojega premoženjskega stanja ni zmožna plačati stroškov ali dela stroškov postopka, je v skladu s Poslovnikom upravičena do brezplačne pravne pomoči (člen 146(1) Poslovnika). Drugače kot pri tožbi, ki jo mora vložiti odvetnik, ki zastopa tožečo stranko, je mogoče prošnjo za brezplačno pravno pomoč vložiti ob pomoči odvetnika ali brez nje.

3.   Pristojnosti Splošnega sodišča in pogoji za dopustnost

Splošno sodišče ne more odobriti brezplačne pravne pomoči, če je očitno nepristojno za odločanje o tožbi, za katero se zaproša za pomoč (člen 146(2) Poslovnika).

Na podlagi Pogodb in Protokola o Statutu Sodišča Evropske unije je Splošno sodišče zlasti pristojno za odločanje o teh direktnih tožbah:

Iz tega izhaja, da bo prošnja za brezplačno pravno pomoč zavrnjena zaradi nepristojnosti Splošnega sodišča za odločanje o tožbi, če bo ta vložena z namenom:

Brezplačne pravne pomoči tudi ni mogoče odobriti, če se tožba, za katero se zaproša za pomoč, zdi očitno nedopustna ali očitno brez pravne podlage (člen 146(2) Poslovnika).

4.   Obvezna uporaba obrazca prošnje za brezplačno pravno pomoč

Obrazec prošnje za brezplačno pravno pomoč, objavljen v Uradnem listu Evropske unije, je dostopen na spletnem mestu Sodišča Evropske unije v rubriki „Obravnavanje zadev/Splošno sodišče/Procesna besedila (Drugi koristni podatki)“.

Za vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč – tako pred vložitvijo tožbe kot med postopkom – je obvezna uporaba tega obrazca. Prošnja za brezplačno pravno pomoč, ki v okviru direktne tožbe ni vložena na obrazcu, se ne upošteva (člen 147 Poslovnika in točka 256 Praktičnih določb za izvajanje).

Prošnja za brezplačno pravno pomoč, vložena po tem, ko je Splošno sodišče izdalo odločbo o tožbi, na katero se ta prošnja nanaša, se ne upošteva. Prošnja za brezplačno pravno pomoč, ki se vlaga zaradi vložitve pritožbe zoper odločbo Splošnega sodišča pri Sodišču, mora biti vložena pred vložitvijo navedene pritožbe.

5.   Vsebina prošnje za brezplačno pravno pomoč in potrdila

Obrazec prošnje za brezplačno pravno pomoč naj bi Splošnemu sodišču omogočil, da v skladu s členom 147(3) in (4) Poslovnika pridobi podatke za ustrezno odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč. Gre za:

a)   Premoženjsko stanje prosilca

Prošnji za brezplačno pravno pomoč se priložijo vsi podatki in potrdila, ki omogočajo oceno premoženjskega stanja prosilca, na primer potrdilo pristojnega nacionalnega organa o prosilčevem premoženjskem stanju (člen 147(3) Poslovnika).

Finančna sposobnost prosilca se oceni na podlagi podatkov, ki dokazujejo njegovo slabo premoženjsko stanje:

Svečane izjave, ki jih izpolni in podpiše prosilec, ne zadostujejo kot dokaz o njegovem slabem premoženjskem stanju.

Podatki iz prošnje, ki se nanašajo na premoženjsko stanje prosilca, in potrdila, ki so predložena v podporo tem podatkom, morajo v popolnosti izkazovati njegovo premoženjsko stanje.

Prošnja, ki pravno zadostno ne dokazuje, da prosilec ne more kriti stroškov postopka, bo zavrnjena.

b)   Predmet nameravane tožbe

Če se prošnja za brezplačno pravno pomoč vloži pred vložitvijo nameravane tožbe, na katero se ta prošnja nanaša, prosilec v njej na kratko navede predmet tožbe, dejansko stanje v zadevi in trditve, ki jih želi navesti v utemeljitev tožbe. V ta namen je v obrazcu prošnje za brezplačno pravno pomoč predvidena posebna rubrika.

Priložiti je treba prepis vseh potrdil, ki so upoštevna za presojo dopustnosti in utemeljenosti nameravane tožbe. Lahko gre na primer za izmenjavo dopisov z bodočo toženo stranko ali – v primeru ničnostne/razveljavitvene tožbe – za odločbo, katere zakonitost se izpodbija.

Pravilno izpolnjen obrazec prošnje za brezplačno pravno pomoč in potrdila morajo biti razumljivi sami po sebi.

c)   Dopolnitve

Prošnje za brezplačno pravno pomoč ni mogoče dopolniti z naknadno vložitvijo dodatkov. Če so bili taki dodatki vloženi, ne da bi jih Splošno sodišče zahtevalo, bodo zavrnjeni. Zato je pomembno, da se vsi potrebni podatki navedejo v obrazcu in da se priloži prepis vseh dokumentov, ki te podatke potrjujejo.

V izjemnih primerih je mogoče potrdila o slabem premoženjskem stanju prosilca vseeno sprejeti pozneje, če je njihova pozna vložitev primerno pojasnjena (točka 264 Praktičnih določb za izvajanje).

6.   Vložitev prošnje

a)   Prosilec

Prosilec za brezplačno pravno pomoč, ki ga ne zastopa odvetnik, mora papirnato različico pravilno izpolnjenega in podpisanega obrazca ter potrdila, ki so navedena v prošnji, posredovati sodnemu tajništvu Splošnega sodišča ali jih vložiti v tem sodnem tajništvu, katerega naslov je:

Prosilec mora obrazec lastnoročno podpisati (člen 147(6) Poslovnika in točka 257 Praktičnih določb za izvajanje). Če obrazec ni lastnoročno podpisan, ne bo obravnavan.

b)   Odvetnik prosilca

Kadar prosilca za brezplačno pravno pomoč ob vložitvi obrazca prošnje za brezplačno pravno pomoč zastopa odvetnik, mora ta vložiti obrazec prek aplikacije e-Curia ob upoštevanju zahtev iz Pogojev uporabe aplikacije e-Curia (točka 258 Praktičnih določb za izvajanje).

7.   Zadržanje in nadaljevanje teka roka za vložitev tožbe

Vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč zadrži tek roka za vložitev tožbe, in sicer do dneva vročitve sklepa, s katerim je o tej prošnji odločeno, ali če v tem sklepu odvetnik za zastopanje prosilca za brezplačno pravno pomoč ni določen, do dneva vročitve sklepa o določitvi odvetnika, ki bo prosilca zastopal (člen 147(7) Poslovnika).

Rok za vložitev tožbe torej ne teče v obdobju, ko Splošno sodišče preučuje prošnjo za brezplačno pravno pomoč.

Po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o prošnji za brezplačno pravno pomoč, ali če v tem sklepu odvetnik za zastopanje prosilca za brezplačno pravno pomoč ni določen, sklepa o določitvi odvetnika, ki bo prosilca zastopal, je lahko preostali rok za vložitev tožbe izjemno kratek. Zato se upravičencu do brezplačne pravne pomoči, ki ga pravilno zastopa odvetnik, priporoča, naj posebno pozornost nameni spoštovanju zakonskega roka (točka 265 Praktičnih določb za izvajanje).

8.   Dodatno pojasnilo

Vloženi izvirniki potrdil se ne vračajo. Zato svetujemo, da predložite fotokopije potrdil.

Če prosilec svojo prošnjo ponovi, pri čemer nova prošnja ni utemeljena z novimi potrdili, se ta nova prošnja ne vpiše v vpisnik, prosilec pa je o tem obveščen (točka 263 Praktičnih določb za izvajanje).

(1)  Pojem „direktne tožbe“ je v členu 1(2)(j) Poslovnika opredeljen kot „vse tožbe, ki se lahko vložijo pri Splošnem sodišču, razen predlogov za sprejetje predhodne odločbe“.