(1)

V skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 549/2004 morajo države članice na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora za vsako referenčno obdobje načrta izvedbe in ureditve pristojbin pripraviti načrte za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja, vključno s cilji uspešnosti. Ti načrti morajo vključevati lokalne cilje uspešnosti, ki so skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za zadevno referenčno obdobje.

(2)

Komisija je 12. junija 2024 sprejela vseevropske cilje uspešnosti za četrto referenčno obdobje (2025–2029). Navedeni vseevropski cilji uspešnosti so bili določeni v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2024/1688 (4).

(3)

Danska je 1. oktobra 2024 Komisiji predložila osnutek načrta izvedbe za četrto referenčno obdobje. Po preverjanju popolnosti navedenega osnutka načrta izvedbe s strani Komisije je Danska 13. decembra 2024 predložila posodobljen osnutek načrta izvedbe (v nadaljnjem besedilu: osnutek načrta izvedbe).

(4)

Komisija je ugotovila, da cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, ki jih je Danska določila v osnutku načrta izvedbe v zvezi s svojim območjem zaračunavanja na rutah, ne izpolnjujejo meril za ocenjevanje iz točke 1.4 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317, zato niso skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje.

(5)

Komisija je zato 16. maja 2025 z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2025/1040 (5) Dansko uradno obvestila o ugotovitvah glede neskladnosti ciljev uspešnosti iz uvodne izjave 4. V navedenem sklepu je Komisija izdala priporočila Danski z namenom zagotovitve skladnosti njenih ciljev uspešnosti z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje.

(6)

Danska je 15. avgusta 2025 Komisiji v oceno predložila revidiran osnutek načrta izvedbe za četrto referenčno obdobje. Po preverjanju popolnosti navedenega načrta je 6. oktobra 2025 predložila posodobljeno različico revidiranega osnutka načrta izvedbe (v nadaljnjem besedilu: revidirani osnutek načrta izvedbe).

(7)

V skladu s členom 15(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 je Komisija ob upoštevanju lokalnih okoliščin, kjer je bilo ustrezno, ocenila skladnost lokalnih ciljev uspešnosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe, in sicer na podlagi meril za ocenjevanje iz točke 1 Priloge IV k navedeni izvedbeni uredbi.

(8)

Komisija je svojo oceno revidiranega osnutka načrta izvedbe dopolnila s pregledom elementov iz točke 2 Priloge IV k navedeni izvedbeni uredbi. Vendar je razporeditev stroškov med službami na rutah in terminalih iz točke 2.1(d)(vii) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 predmet ločenega pregleda Komisije na podlagi dodatnih informacij, ki jih je od Danske prejela decembra 2025. Komisija na tej stopnji še ni sprejela nobenega sklepa glede skladnosti navedene metodologije za razporeditev stroškov s členom 15(2), točki (e) in (f), Uredbe (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ter členom 22(5) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317.

(9)

Odbor za oceno uspešnosti, ki Komisiji pomaga pri izvajanju načrtov izvedbe in ureditve pristojbin v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) 2024/2803, je Komisiji predložil mnenje o skladnosti ciljev uspešnosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe z vseevropskimi cilji uspešnosti. Ugotovitve iz tega sklepa temeljijo na podrobni tehnični oceni, navedeni v mnenju odbora za oceno uspešnosti (7).

(10)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede varnosti, je bila skladnost ciljev iz revidiranega osnutka načrta izvedbe ocenjena v skladu s točko 1.1 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317.

(11)

Cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti, ki jih je Danska predlagala glede učinkovitosti upravljanja varnosti, razčlenjeni po ciljih glede upravljanja varnosti in izraženi kot raven izvajanja, so:

(12)

Komisija je ugotovila, da so cilji uspešnosti glede varnosti, ki jih je Danska predlagala za izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa NAVIAIR, enaki vseevropskim ciljem glede varnosti za koledarsko leto 2029.

(13)

Komisija ugotavlja, da revidirani osnutek načrta izvedbe določa ukrepe za NAVIAIR za doseganje lokalnih varnostnih ciljev, kot so na podatkih temelječa sredstva za spremljanje in obvladovanje tveganja, povezanega z utrujenostjo, redno ocenjevanje tveganj, program izboljšav v zvezi s kulturo varnosti, opredelitev varnostnih politik in standardov, izboljšanje sistema za upravljanje odgovornosti in dovoljenj ter notranje in zunanje revizije in raziskave.

(14)

Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 11, 12 in 13 ter ob upoštevanju, da je treba vseevropske cilje uspešnosti glede varnosti iz Izvedbenega sklepa (EU) 2024/1688 doseči do zadnjega leta četrtega referenčnega obdobja, tj. do leta 2029, bi bilo treba lokalne cilje uspešnosti glede varnosti, vključene v revidiran osnutek načrta izvedbe, šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti.

(15)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede okolja, je bila skladnost ciljev iz revidiranega osnutka načrta izvedbe glede povprečne horizontalne učinkovitosti leta na ruti za dejansko trajektorijo ocenjena v skladu z merilom iz točke 1.2 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. V skladu s tem so bili cilji glede okolja, ki jih je predlagala Danska, primerjani z zadevnimi referenčnimi vrednostmi za horizontalno učinkovitost leta na ruti, določenimi v načrtu za izboljšanje evropskega omrežja rut (ERNIP), ki je bil pripravljen v skladu s Prilogo I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/123 (8) in na voljo ob sprejetju vseevropskih ciljev uspešnosti za četrto referenčno obdobje, tj. 2. julija 2024.

(16)

Cilji uspešnosti glede okolja, ki jih je Danska predlagala za četrto referenčno obdobje, in ustrezne nacionalne referenčne vrednosti iz ERNIP, izraženi kot povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo, so:

(17)

Komisija ugotavlja, da so cilji glede okolja, ki jih je predlagala Danska, enaki ustreznim nacionalnim referenčnim vrednostim za vsako koledarsko leto četrtega referenčnega obdobja.

(18)

Komisija ugotavlja, da je Danska v revidiranem osnutku načrta izvedbe predstavila ukrepe za doseganje lokalnih ciljev glede okolja, ki vključujejo izvajanje okrepljenega čezmejnega zračnega prostora prostih rut s petimi sosednjimi državami.

(19)

Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 16, 17 in 18 bi bilo treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede okolja iz revidiranega osnutka načrta izvedbe Danske šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje.

(20)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede zmogljivosti, je bila skladnost ciljev iz revidiranega osnutka načrta izvedbe glede povprečne zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti na let ocenjena na podlagi merila iz točke 1.3 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. V skladu s tem so bili cilji glede zmogljivosti, ki jih je predlagala Danska, primerjani z zadevnimi referenčnimi vrednostmi, določenimi v načrtu delovanja omrežja, ki je bil pripravljen v skladu s členom 9 Izvedbene uredbe (EU) 2019/123 in na voljo ob sprejetju vseevropskih ciljev uspešnosti za četrto referenčno obdobje, tj. 2. julija 2024.

(21)

Cilji glede zmogljivosti na ruti, ki jih je Danska predlagala za četrto referenčno obdobje, izraženi v minutah zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na let, in ustrezne referenčne vrednosti iz načrta delovanja omrežja so:

(22)

Komisija ugotavlja, da so cilji glede zmogljivosti, ki jih je predlagala Danska, enaki ustreznim nacionalnim referenčnim vrednostim ali nižji od njih za vsako koledarsko leto četrtega referenčnega obdobja.

(23)

Komisija ugotavlja, da je Danska v revidiranem osnutku načrta izvedbe predstavila ukrepe za doseganje lokalnih ciljev glede zmogljivosti na rutah, ki vključujejo stalno zaposlovanje in usposabljanje kontrolorjev zračnega prometa, optimizacijo sektorja, izvajanje naprednih ukrepov za upravljanje pretoka zračnega prometa in zmogljivosti ter izboljšane ureditve v zvezi s področji vojaškega usposabljanja.

(24)

Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 21, 22 in 23 bi bilo treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe Danske šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje.

(25)

Komisija je v skladu s točko 2.1(b) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 pregledala cilje uspešnosti glede zmogljivosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe Danske za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih v zvezi z letališči iz člena 1(3) in (4) navedene izvedbene uredbe. Ugotovljeno je bilo, da navedeni cilji ne vzbujajo pomislekov.

(26)

Komisija je v Izvedbenem sklepu (EU) 2025/1040 ugotovila, da predlagani cilji glede stroškovne učinkovitosti na rutah, vključeni v osnutek načrta izvedbe, ki ga je Danska predložila leta 2024, niso skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti. Danska je v okviru svojega revidiranega osnutka načrta izvedbe predlagala revidirane cilje glede stroškovne učinkovitosti na rutah.

(27)

V spodnji preglednici so prikazani revidirani cilji uspešnosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe.

(28)

Komisija ugotavlja, da so bili cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti Danske za vsako leto četrtega referenčnega obdobja popravljeni navzdol, kar pomeni nižje letne ugotovljene stroške na enoto v primerjavi z osnutkom načrta izvedbe, predloženim leta 2024. Navedeno izboljšanje je bilo posledica revidiranih predpostavk o prometu v skladu z osnovno napovedjo službe Eurocontrola za statistiko in napovedi (STATFOR) iz februarja 2025 ter znižanja ugotovljenih stroškov za četrto referenčno obdobje.

(29)

Revidirani ugotovljeni stroški, izraženi v EUR v realnih cenah iz leta 2022, in posodobljena napoved prometa za območje zaračunavanja, kot so predstavljeni v revidiranem osnutku načrta izvedbe, so prikazani v spodnji preglednici:

(30)

Komisija je ocenila skladnost revidiranih ciljev glede stroškovne učinkovitosti za dansko območje zaračunavanja na rutah na podlagi meril iz točk 1.4(a), (b) in (c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317.

(31)

V zvezi z merilom iz točke 1.4(a) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da gibanje ugotovljenih stroškov na enoto na ruti na ravni območja zaračunavanja v četrtem referenčnem obdobju znaša –2,1 %, kar presega vseevropski trend, ki v istem obdobju znaša –1,2 %.

(32)

V zvezi z merilom iz točke 1.4(b) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto na ruti na ravni območja zaračunavanja v tretjem in četrtem referenčnem obdobju znaša +0,4 %, kar ne dosega dolgoročnega vseevropskega trenda, ki v istem obdobju znaša –1,0 %.

(33)

Danska je Komisijo zaprosila, naj pri izračunu dolgoročnega trenda ugotovljenih stroškov na enoto na rutah upošteva vpliv sprememb v prometu zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini. Po navedbah Danske so spremembe v prometu, ki so posledica vojne v Ukrajini, privedle do strukturnega zmanjšanja preletov v danskem zračnem prostoru. Danska je v revidiranem osnutku načrta izvedbe predložila dodatne informacije, da bi utemeljila svojo trditev glede pomembnosti teh sprememb v prometu.

(34)

Na podlagi dodatnih informacij, ki jih je Danska predložila v okviru revidiranega osnutka načrta izvedbe, organ za oceno uspešnosti ocenjuje, da izguba preletov zaradi vpliva vojne v Ukrajini predstavlja 12 % vseh enot storitev danskega območja zaračunavanja na rutah. Organ za oceno uspešnosti ugotavlja, da Danska je na geografskem območju, na katero vplivajo te spremembe prometa, in da posledični učinek pomeni strukturno zmanjšanje prometa, ki še naprej vpliva na stroškovno učinkovitost navigacijskih služb zračnega prometa v četrtem referenčnem obdobju v danskem zračnem prostoru.

(35)

Zato je nujno in primerno, da se za namene merila za presojo iz uvodne izjave 32 prouči, ali bi Danska dosegla vseevropski dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto, če ne bi bilo okoliščin iz uvodnih izjav 33 in 34.

(36)

V ta namen je Komisija ponovno izračunala danski dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto glede na ocenjeno strukturno izgubo prometa na Danskem zaradi vojne v Ukrajini, izmerjeno v enotah storitev na rutah. Rezultat navedenega ponovnega izračuna je prilagojen dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto za Dansko v višini –1,0 %, kar je skladno z vseevropskim dolgoročnim trendom ugotovljenih stroškov na enoto v višini –1,0 %. Zato Komisija ugotavlja, da Danska izpolnjuje merilo za ocenjevanje iz uvodne izjave 32 po upoštevanju učinka znatnega zmanjšanja prometa zaradi vojne v Ukrajini.

(37)

V zvezi z merilom iz točke 1.4(c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da danska izhodiščna vrednost za ugotovljene stroške na enoto v višini 72,32 EUR, izražena v realnih cenah iz leta 2022, za 18,7 % presega povprečno izhodiščno vrednost v višini 60,92 EUR, izraženo v realnih cenah iz leta 2022, za ustrezno primerjalno skupino iz člena 7, točka (f), Izvedbenega sklepa (EU) 2024/1688.

(38)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 31, je jasno, da danski ugotovljeni stroški na enoto v četrtem referenčnem obdobju precej presegajo ustrezni trend na ravni Unije. Poleg tega, kot je prikazano v uvodnih izjavah 33 do 36, Danska ob izključitvi negativnega učinka sprememb v prometu, ki so posledica ruske vojne agresije proti Ukrajini, dosega dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto na ravni Unije. Komisija zato meni, da odstopanje od povprečne izhodiščne vrednosti ugotovljenih stroškov na enoto za leto 2024 iz uvodne izjave 37 ne izključuje skladnosti danskih ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti z vseevropskimi.

(39)

Komisija na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 27 do 38 meni, da je Danska ustrezno obravnavala priporočila iz člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2025/1040 v zvezi z revizijo njenih lokalnih ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti. Komisija zato ugotavlja, da bi bilo treba revidirane cilje glede stroškovne učinkovitosti, ki jih je Danska vključila v revidirani osnutek načrta izvedbe, šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje.

(40)

Komisija je v skladu s točko 2.1(c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 pregledala cilje uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti iz osnutka načrta izvedbe Danske za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih v zvezi z letališči iz člena 1(3) in (4) navedene izvedbene uredbe. Ugotovljeno je bilo, da navedeni cilji ne vzbujajo pomislekov.

(41)

Na podlagi zgoraj navedenega je Komisija ugotovila, da so cilji uspešnosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe Danske skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje –