Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32025R1952

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/1952 z dne 29. septembra 2025 o ukrepih za preprečevanje naselitve in širjenja vrste Anoplophora glabripennis (Motschulsky) po ozemlju Unije ter za izkoreninjenje in zadrževanje navedenega škodljivega organizma na nekaterih razmejenih območjih ter razveljavitvi Izvedbenega sklepa (EU) 2015/893

C/2025/6532

UL L, 2025/1952, 3.12.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/1952/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/1952/oj

European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L


2025/1952

3.12.2025

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2025/1952

z dne 29. septembra 2025

o ukrepih za preprečevanje naselitve in širjenja vrste Anoplophora glabripennis (Motschulsky) po ozemlju Unije ter za izkoreninjenje in zadrževanje navedenega škodljivega organizma na nekaterih razmejenih območjih ter razveljavitvi Izvedbenega sklepa (EU) 2015/893

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (1) ter zlasti člena 28(1) in (2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/893 (2) določa ukrepe za preprečevanje vnosa vrste Anoplophora glabripennis (Motschulsky) v Unijo in njenega širjenja v Uniji (v nadaljnjem besedilu: zadevni škodljivi organizem).

(2)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 (3) v delu B Priloge II določa seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, za katere je znano, da so navzoči na ozemlju Unije.

(3)

Zadevni škodljivi organizem je vključen na seznam v delu B Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072, saj je znano, da je navzoč na nekaterih delih ozemlja Unije. Ta škodljivi organizem je polifag, za katerega je bilo sporočeno, da vpliva na več različnih vrst rastlin na ozemlju Unije.

(4)

Zadevni škodljivi organizem je naveden tudi v Prilogi k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/1702 (4) kot prednostni škodljivi organizem.

(5)

Na rastlinah, ki so gostiteljice zadevnega škodljivega organizma (v nadaljnjem besedilu: gostiteljske rastline), bi bilo treba izvesti preiskave, da se zagotovi čimprejšnje odkritje zadevnega škodljivega organizma.

(6)

Za privabljanje zadevnega škodljivega organizma bi se lahko uporabilo več gostiteljskih rastlin, s čimer bi se v primeru odkritja omejila njegova navzočnost. V zvezi s tem bi jih bilo treba imenovati „sentinelne rastline“.

(7)

Gostiteljske rastline, za katere je bilo v preteklosti ugotovljeno, da jih je zadevni škodljivi organizem napadel na ozemlju Unije, bodo najverjetneje prispevale k njegovemu širjenju. Imenovati bi jih bilo treba „zadevne rastline“. Poleg tega bi morali zanje veljati nekateri ukrepi za izkoreninjenje ali zadrževanje, kot je ustrezno, na razmejenih območjih.

(8)

Za zagotovitev zgodnjega odkrivanja in izkoreninjenja zadevnega škodljivega organizma na ozemlju Unije, kjer navzočnost zadevnega škodljivega organizma ni znana, bi morale države članice izvajati letne preiskave. Take preiskave bi morale za zagotovitev največje učinkovitosti zajemati vse gostiteljske rastline. Navedene preiskave bi morale temeljiti na znanstvenem mnenju Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) iz splošnih smernic za statistično zanesljive preiskave škodljivih organizmov rastlin na podlagi tveganj (5).

(9)

Poleg tega mora vsaka država članica v skladu z Uredbo (EU) 2016/2031 pripraviti in posodabljati načrt izrednih ukrepov za vsak prednostni škodljivi organizem, ki lahko vstopi na njeno ozemlje in se na njem naseli. Na podlagi izkušenj pri prejšnjih izbruhih je treba sprejeti posebna pravila za izvajanje člena 25 Uredbe (EU) 2016/2031 za pripravo celovitega načrta izrednih ukrepov v primeru ugotovitev navzočnosti zadevnega škodljivega organizma v Uniji.

(10)

Za preprečevanje širjenja zadevnega škodljivega organizma na ozemlju Unije in ob upoštevanju njegove zmogljivosti širjenja, bi morala biti širina varovalnega pasu vsaj 2 km od meja napadenega območja.

(11)

Za zagotovitev takojšnje uporabe ukrepov za izkoreninjenje in preprečevanje nadaljnjega širjenja zadevnega škodljivega organizma na preostalo ozemlje Unije je treba določiti pravila v zvezi z letnimi preiskavami razmejenih območij. Navedena pravila bi morala temeljiti na splošnih smernicah Agencije za statistično zanesljive in na tveganju temelječe preiskave škodljivih organizmov rastlin z namenom prilagoditve najnovejšim znanstvenim in tehničnim dokazom.

(12)

Za zagotovitev sorazmernega odziva na zadevno fitosanitarno tveganje zaradi zadevnega škodljivega organizma je treba določiti pravila za zmanjšanje velikosti razmejenih območij, odstopanja od njihove vzpostavitve in njihovo odpravo. Določiti bi bilo treba posebne pogoje za uporabo navedenih pravil za zagotovitev, da se zadevni škodljivi organizem ne razširi na preostalo ozemlje Unije.

(13)

V primerih posameznih ugotovitev navzočnosti zadevnega škodljivega organizma na ozemlju Unije se vzpostavitev razmejenega območja ne bi smela zahtevati, če je zadevni škodljivi organizem mogoče odstraniti s posameznih rastlin in če obstajajo dokazi, da so bile te rastline napadene pred vnosom na območje ali da se ne pričakuje, da bo določena ugotovitev navzočnosti vodila k naselitvi zadevnega škodljivega organizma. To je najbolj sorazmeren pristop, če preiskave, izvedene na zadevnem območju, potrdijo nenavzočnost zadevnega škodljivega organizma. Vendar v zelo posebnih primerih, kadar je mogoče pojav in širjenje zadevnega škodljivega organizma na ozemlju Unije nedvoumno izključiti in se zadevno tveganje šteje za zanemarljivo, tako spremljanje ni upravičeno in se zato ne bi smelo zahtevati.

(14)

Na nekaterih območjih na ozemlju Unije zadevnega škodljivega organizma ni več mogoče izkoreniniti. Zadevnim državam članicam bi bilo zato treba dovoliti, da namesto ukrepov za izkoreninjenje uporabijo ukrepe za zadrževanje zadevnega škodljivega organizma na navedenih območjih.

(15)

Ukrepi na razmejenih območjih, kjer se uporabljajo ukrepi zadrževanja, bi morali biti manj strogi kot ukrepi za izkoreninjenje, vendar bi bilo treba z njimi zagotoviti skrben pristop k preiskavam ter sprejeti previdnostne ukrepe zlasti v zadevnih varovalnih pasovih, da bi se preprečilo širjenje zadevnega škodljivega organizma na preostalo ozemlje Unije.

(16)

Ob upoštevanju, da so ukrepi v zvezi z razmejenimi območji za zadrževanje manj strogi, bi bilo treba širino varovalnega pasu povečati na vsaj 4 km, da se prepreči širjenje zadevnega škodljivega organizma zunaj navedenih razmejenih območij.

(17)

Države članice bi morale Komisijo in druge države članice obvestiti o vsakem razmejenem območju za zadrževanje, ki ga nameravajo določiti ali spremeniti, da bi Komisija dobila pregled nad širjenjem zadevnega škodljivega organizma na ozemlju Unije ter da bi lahko posamezno območje vključila na seznam razmejenih območij za zadrževanje v Prilogi I k tej uredbi.

(18)

Da bi se zagotovila takojšnja odstranitev napadenih rastlin in preprečilo nadaljnje širjenje zadevnega škodljivega organizma na preostalo ozemlje Unije, bi bilo treba vsako leto ob najustreznejšem času v letu in dovolj intenzivno izvajati preiskave varovalnih pasov, pri čemer je treba upoštevati možnost pristojnih organov, da nadalje spremljajo gostiteljske rastline na napadenih območjih za zadrževanje.

(19)

Za preprečevanje morebitnega širjenja zadevnega škodljivega organizma zunaj razmejenih območij bi morala biti intenzivnost letnih preiskav na mestih pridelave na razmejenih območjih intenzivnejša kot na preostalih delih teh območij.

(20)

Ukrepi iz Izvedbenega sklepa (EU) 2015/893 o vnosu zadevnih rastlin na ozemlje Unije in njihovih premikih po njem so vključeni v prilogi VII in VIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072, ukrepi iz navedenega sklepa v zvezi s preiskavami, izkoreninjenjem in zadrževanjem zadevnega škodljivega organizma pa se posodobijo in nadomestijo z ukrepi iz te uredbe.

(21)

Izvedbeni sklep (EU) 2015/893 bi bilo zato treba razveljaviti in nadomestiti s to uredbo.

(22)

Določbe iz te uredbe o preiskavah na podlagi informativne karte Agencije za preiskavo škodljivega organizma Anoplophora glabripennis (6) (v nadaljnjem besedilu: informativna karta za preiskavo škodljivega organizma) in splošnih smernic Agencije za statistično zanesljive in na tveganju temelječe preiskave škodljivih organizmov rastlin bi bilo treba uporabljati od 1. januarja 2027, da imajo pristojni organi dovolj časa za načrtovanje, pripravo zasnove in dodelitev zadostnih sredstev za take preiskave.

(23)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa ukrepe za preprečevanje naselitve in širjenja Anoplophora glabripennis (Motschulsky) na ozemlju Unije, ukrepe za njegovo izkoreninjenje, kadar je ugotovljena njegova navzočnost na navedenem ozemlju, ter ukrepe za njegovo zadrževanje, kadar izkoreninjenje ni več mogoče.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„zadevni škodljivi organizem“ pomeni Anoplophora glabripennis (Motschulsky);

(2)

„zadevne rastline“ pomenijo rastline za saditev, katerih premer debla ali koreninskega vratu na najširšem delu znaša 1 cm ali več, in sicer vrst Acer spp., Aesculus spp., Betula spp., Fraxinus spp., Populus spp., Salix spp. in Ulmus spp.;

(3)

„gostiteljske rastline“ pomenijo rastline za saditev, katerih premer debla ali koreninskega vratu na najširšem delu znaša 1 cm ali več, in sicer vrst Acer spp., Aesculus spp., Albizia spp., Alnus spp., Betula spp., Carpinus spp., Celtis spp., Cercidiphyllum spp., Corylus spp., Elaeagnus spp., Fagus spp., Fraxinus spp., Gleditsia spp., Hibiscus spp., Koelreuteria spp., Malus spp., Melia spp., Morus spp., Platanus spp., Populus spp., Prunus spp., Pyrus spp., Ostrya spp., Quercus rubra, Robinia spp., Salix spp., Sophora spp., Sorbus spp., Tilia spp. in Ulmus spp.;

(4)

„zadevni les in lesen pakirni material“ pomeni les in lesen pakirni material vrst Acer spp., Aesculus spp., Betula spp., Fraxinus spp., Populus spp., Salix spp. in Ulmus spp.;

(5)

„sentinelne rastline“ pomenijo zadevne rastline, ki so posebej zasajene za zgodnje odkrivanje zadevnega škodljivega organizma in se uporabljajo za preiskave;

(6)

„razmejeno območje za zadrževanje“ pomeni območje s seznama v Prilogi I, na katerem zadevnega škodljivega organizma ni mogoče izkoreniniti.

POGLAVJE II

LETNE PREISKAVE ZA ZADEVNI ŠKODLJIVI ORGANIZEM ZUNAJ RAZMEJENIH OBMOČIJ NA OZEMLJU UNIJE IN NAČRTI IZREDNIH UKREPOV

Člen 3

Preiskave ozemlja Unije zunaj razmejenih območij

1.   Pristojni organi izvajajo na tveganju temelječe letne preiskave gostiteljskih rastlin na območjih svojih ozemelj, na katerih pojav zadevnega škodljivega organizma ni znan, glede navzočnosti navedenega škodljivega organizma.

2.   Zasnova in shema vzorčenja teh preiskav omogočata, da se v zadevni državi članici z zadostno stopnjo zaupanja odkrije nizka stopnja navzočnosti napadenih rastlin.

Preiskave temeljijo na splošnih smernicah Agencije za statistično zanesljive in na tveganju temelječe preiskave škodljivih organizmov rastlin.

3.   Preiskave se izvedejo:

(a)

s tehnikami, ki omogočajo odkrivanje napada na višini krošnje;

(b)

na prostem, v naravnih in mestnih območjih, postajališčih vzdolž cest in železnic ter v drevesnicah, vrtnih centrih, trgovskih centrih, žagarskih obratih za trdi les in na drugih ustreznih lokacijah, na katerih se po mnenju pristojnih organov najverjetneje lahko odkrije zadevni škodljivi organizem;

(c)

ob upoštevanju navzočnosti in biologije gostiteljskih rastlin ter znanstvenih in tehničnih informacij iz informativne karte za preiskavo škodljivega organizma.

4.   Preiskave obsegajo:

(a)

vizualni pregled gostiteljskih rastlin ter

(b)

kadar je ustrezno, zbiranje vzorcev in testiranje rastlin za saditev, lesa in lesenega pakirnega materiala.

Za dopolnitev vizualnih pregledov pri preiskavah se lahko po potrebi uporabijo posebej usposobljeni psi sledniki ali pasti.

Člen 4

Načrti izrednih ukrepov

Vsaka država članica v svojem načrtu izrednih ukrepov, ki se zahteva v skladu s členom 25 Uredbe (EU) 2016/2031, določi naslednje:

(a)

izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma, kot je določeno v členu 9;

(b)

potrebne vire, ki jih je treba dati na voljo, in postopke, s katerimi se dajo navedeni viri na voljo v primeru potrjene navzočnosti ali suma na navzočnost zadevnega škodljivega organizma;

(c)

določbe za uporabo posebnih zahtev glede vnosa gostiteljskih rastlin na ozemlje Unije in njihovih premikov po njem, kot je določeno v prilogah VII in VIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072;

(d)

postopke za identifikacijo lastnikov zasebnih zemljišč, kjer se uporabijo ukrepi v primeru odkritja zadevnega škodljivega organizma.

Države članice vsako leto posodobijo svoje načrte izrednih ukrepov, kot je ustrezno.

POGLAVJE III

RAZMEJENA OBMOČJA

Člen 5

Vzpostavitev razmejenih območij

1.   Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma uradno potrjena, zadevna država članica nemudoma vzpostavi razmejeno območje za namene izkoreninjenja zadevnega škodljivega organizma.

2.   Po uradni potrditvi navzočnosti zadevnega škodljivega organizma in vzpostavitvi razmejenega območja iz odstavka 1 pristojni organi nemudoma določijo stopnjo napadenosti z razmejevalno raziskavo.

3.   Kadar se na podlagi rezultatov preiskave iz člena 8 v vsaj štirih zaporednih letih ugotovi, da je stopnja napadenosti z zadevnim škodljivim organizmom takšna, da onemogoča njegovo izkoreninjenje, pristojni organi Komisijo nemudoma uradno obvestijo o podrobnostih o novem razmejenem območju za zadrževanje, ki ga nameravajo določiti ali spremeniti, da se tako območje vključi na seznam razmejenih območij za zadrževanje iz Priloge I.

4.   Razmejeno območje zajema naslednje:

(a)

območje, ki vključuje vse napadene rastline in vse zadevne rastline, ki bi lahko bile napadene, vsaj v polmeru 100 m okoli napadenih rastlin (v nadaljnjem besedilu: napadeno območje);

(b)

varovalni pas:

(i)

širine vsaj 2 km od meje napadenega območja v primeru razmejenega območja za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma;

(ii)

širine vsaj 4 km od meje napadenega območja v primeru razmejenega območja za zadrževanje.

5.   Pri razmejitvi razmejenih območij se upoštevajo znanstvena načela, biologija zadevnega škodljivega organizma, stopnja napadenosti, posebna porazdelitev gostiteljskih rastlin na zadevnem območju in dokazi o naselitvi zadevnega škodljivega organizma.

Temelji na razmejevalni raziskavi z zasnovo in programom vzorčenja, ki omogočata odkrivanje enoodstotne navzočnosti napadenih rastlin s 95-odstotno zanesljivostjo. Preiskava temelji na smernicah Agencije za statistično zanesljive in na tveganju temelječe preiskave.

6.   Za namene izvajanja ukrepov za izkoreninjenje iz člena 9 se lahko širina varovalnega pasu zmanjša na najmanj 1 km, kadar pristojni organ ugotovi, da je zadevni škodljivi organizem mogoče izkoreniniti ob upoštevanju okoliščin izbruha, kot so njegova velikost in lokacija, stopnja napadenosti ali število in porazdelitev gostiteljskih rastlin.

V primeru razmejenega območja za zadrževanje se lahko širina varovalnega pasu zmanjša na najmanj 2 km, če pristojni organ meni, da je ta razdalja primerna za zadrževanje zadevnega škodljivega organizma, pri čemer se upoštevajo okoliščine izbruha, kot so njegova velikost in lokacija, stopnja napadenosti ali število in porazdelitev gostiteljskih rastlin.

Pristojni organi na razmejenih območjih zagotovijo, da so širša javnost in izvajalci poslovnih dejavnosti seznanjeni z razmejitvijo razmejenih območij.

Člen 6

Odstopanje od vzpostavitve razmejenih območij

1.   Z odstopanjem od člena 5 se lahko pristojni organi odločijo, da razmejenega območja ne vzpostavijo oz. da ga vzpostavijo začasno, kadar obstajajo dokazi, da:

(a)

je bil zadevni škodljivi organizem vnesen na območje z rastlinami, lesom ali lesenim pakirnim materialom, na katerem je bila ugotovljena njegova navzočnost, navedene rastline, les ali lesen pakirni material pa so bili napadeni pred vnosom na zadevno območje in ni prišlo do razmnoževanja zadevnega škodljivega organizma ali pa gre za izolirano ugotovitev navzočnosti in se ne pričakuje, da bo prišlo do naselitve, ter

(b)

glede na rezultate posebne preiskave in ukrepov za izkoreninjenje zadevni škodljivi organizem ni naseljen ter se zaradi svojih bioloških značilnosti ne more širiti ali uspešno razmnoževati.

2.   Kadar pristojni organ uporabi odstopanje iz odstavka 1:

(a)

nemudoma sprejme ukrepe za zagotavljanje takojšnjega izkoreninjenja zadevnega škodljivega organizma, da se izključi možnost njegovega širjenja;

(b)

v obdobju, ki zajema vsaj en življenjski cikel zadevnega škodljivega organizma in eno dodatno leto, vključno z najmanj štirimi zaporednimi leti, preišče območje v širini vsaj enega kilometra okrog napadenih rastlin ali mesta, kjer je bila ugotovljena navzočnost zadevnega škodljivega organizma, pri čemer mora biti preiskovanje v skladu s členom 3 vsaj v prvem obdobju letenja redno in intenzivno;

(c)

izsledi izvor napada in pregleda zadevne rastline, zadevni les ali lesen pakirni material okoli ugotovitve glede kakršnih koli znakov napadenosti, vključno s ciljno usmerjenim destruktivnim vzorčenjem, da se izloči navzočnost ličink;

(d)

ozavešča javnost o nevarnosti zadevnega škodljivega organizma ter

(e)

sprejme kakršen koli drug ukrep, ki bi lahko prispeval k izkoreninjenju zadevnega škodljivega organizma, ob upoštevanju ISPM št. 9 (7) in uporabi celostnega pristopa v skladu z načeli iz ISPM št. 14 (8).

Preiskava iz točke 2(b) se ne zahteva v primerih, ko je mogoče nedvoumno izključiti navzočnost ali pojav odraslih zadevnih škodljivih organizmov v gostiteljski rastlini, zadevnem lesu ali zadevnem lesenem pakirnem materialu in so bili Komisiji pisno sporočeni razlogi za to ugotovitev.

Člen 7

Odprava razmejenega območja

1.   Razmejeno območje se lahko odpravi, če na podlagi preiskav iz člena 8 navzočnost zadevnega škodljivega organizma na razmejenem območju ni ugotovljena vsaj štiri zaporedna leta.

2.   Razmejitev se lahko odpravi tudi, če so izpolnjeni pogoji iz člena 6(1).

Člen 8

Letne preiskave na razmejenih območjih

1.   Pristojni organi na razmejenih območjih izvedejo intenzivne letne preiskave gostiteljskih rastlin iz člena 19(1) Uredbe (EU) 2016/2031 za odkrivanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma, pri čemer upoštevajo informacije iz informativne karte za preiskavo škodljivega organizma in v skladu z odstavki 2 do 5 tega člena.

2.   Pristojni organ po potrebi izvede ciljno usmerjeno destruktivno vzorčenje.

3.   V primerih, ko se uporabljajo sentinelne rastline, se navedene zadevne rastline pregledajo vsaj enkrat mesečno. Uničijo in pregledajo se najpozneje pred obdobjem, v katerem je zadevni škodljivi organizem sposoben zaključiti en celotni življenjski cikel na območju, kot ga določi zadevni pristojni organ.

4.   Pri zasnovi preiskave se upoštevajo splošne smernice Agencije za statistično zanesljive in na tveganju temelječe preiskave. Zasnova preiskave in shema vzorčenja, ki se uporabljata za preiskave za odkrivanje, lahko s 95-odstotno zanesljivostjo določita enoodstotno navzočnost zadevnega škodljivega organizma.

5.   Pristojni organ ob ustreznem času izvede letne preiskave za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma z inšpekcijskimi pregledi gostiteljskih rastlin, ki so oddaljene vsaj 1 km od obrata za obdelavo ali predelavo zadevnega lesa, lesenega pakirnega materiala in lubja.

POGLAVJE IV

UKREPI ZA IZKORENINJENJE IN ZADRŽEVANJE

Člen 9

Ukrepi za izkoreninjenje

1.   Za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma pristojni organi na razmejenih območjih sprejmejo naslednje ukrepe:

(a)

takojšnje sekanje napadenih rastlin in rastlin s simptomi, ki jih je povzročil zadevni škodljivi organizem, ter celotna odstranitev njihovih korenin, če so opažene sledi ličink pod koreninskim vratom napadene rastline; kadar so bile napadene rastline odkrite zunaj obdobja letenja zadevnega škodljivega organizma, se sekanje in odstranitev izvedeta pred začetkom naslednjega obdobja letenja;

(b)

sekanje vseh zadevnih rastlin v polmeru vsaj 100 m okoli napadenih rastlin in pregled navedenih rastlin za odkrivanje kakršnih koli znakov napadenosti;

(c)

odstranitev, pregled in varno uničenje rastlin, posekanih v skladu s točkama (a) in (b), pri čemer se sprejmejo vsi potrebni previdnostni ukrepi za preprečitev širjenja zadevnega škodljivega organizma med posekom in po njem;

(d)

odstranitev, pregled in varno odstranjevanje lesa, lubja in lesenega pakirnega materiala, povezanega z napadom, ob upoštevanju vseh potrebnih previdnostnih ukrepov, da se prepreči širjenje zadevnega škodljivega organizma;

(e)

prepoved kakršnega koli premikanja potencialno napadenih zadevnih rastlin, zadevnega lesa in lesenega pakirnega materiala z razmejenega območja;

(f)

preiskava izvora napada s sledenjem rastlinam, lesu, lubju in drugim predmetom, ki so povezani z napadom, ter pregled za znake napada, vključno s ciljno usmerjenim destruktivnim vzorčenjem;

(g)

nadomestitev zadevnih rastlin z drugimi neobčutljivimi rastlinskimi vrstami, kadar je to primerno;

(h)

prepoved navzočnosti novih zadevnih rastlin na prostem na območju iz točke (b), razen na mestih pridelave iz Priloge VIII, točka 17.2, k Uredbi (EU) 2019/2072, in sentinelnih rastlin;

(i)

ozaveščanje javnosti o nevarnosti, ki jo pomeni zadevni škodljivi organizem, in ukrepih za izkoreninjenje, vključno s pogoji o premikih zadevnih rastlin z razmejenih območij;

(j)

po potrebi posebne ukrepe za obravnavanje kakršnih koli posebnosti ali zapletov, ki bi dejansko lahko preprečili, ovirali ali odložili izkoreninjenje, zlasti tiste v zvezi z dostopnostjo in ustreznim izkoreninjenjem vseh rastlin, ki so napadene ali za katere obstaja sum, da so napadene, ne glede na kraj, javno ali zasebno lastništvo oziroma osebo ali subjekt, ki je zanje odgovoren;

(k)

kakršen koli drug ukrep, ki bi lahko prispeval k izkoreninjenju zadevnega škodljivega organizma, ob upoštevanju mednarodnega standarda za fitosanitarne ukrepe (ISPM) št. 9 (9) in uporabi sistemskega pristopa v skladu z načeli iz ISPM št. 14 (10).

V primeru prvega pododstavka, točka (a), kadar ni mogoče odstraniti globoko zaraslih štorov in površinskih korenin, jih je treba zmleti do najmanj 40 cm pod površino ali prekriti z materialom, ki zagotavlja zaščito pred žuželkami.

2.   Letne uradne preiskave na območju širine najmanj 1 km okrog mest pridelave iz točke 17.2 Priloge VIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 temeljijo na splošnih smernicah Agencije za statistično zanesljive in na tveganju temelječe preiskave škodljivih organizmov rastlin, zasnova preiskave in shema vzorčenja pa omogočata, da se z vsaj 99-odstotno stopnjo zaupanja določi enoodstotna stopnja navzočnosti napadenih rastlin.

3.   V primeru premika zadevnega lesa, lesenega pakirnega materiala in lubja zunaj razmejenega območja in če na razmejenem območju ni obratov za obdelavo ali predelavo, se zadevni les in lesni pakirni material ter lubje premaknejo v najbližji ustrezen obrat zunaj razmejenega območja, da se zagotovi takojšnja obdelava ali predelava v skladu s točkami 30, 31 in 32 Priloge VIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072. Navedeni premiki se izvedejo pod uradnim nadzorom in v zaprtih pogojih na način, ki zagotavlja, da se zadevni škodljivi organizem ne more širiti.

Pristojni uradni organ ob ustreznem času opravlja letne preiskave navzočnosti zadevnega škodljivega organizma s pregledi gostiteljskih rastlin vsaj na območju širine 1 km od navedenega obrata za obdelavo ali predelavo.

4.   Z odstopanjem od odstavka 1, prvi pododstavek, točka (b), kadar pristojni organ ugotovi, da je sekanje neprimerno za omejeno število posameznih rastlin zaradi njihove posebne družbene, kulturne ali okoljske vrednosti, se pri teh posameznih rastlinah mesečno opravi individualni pregled zaradi morebitnih znakov napadenosti in sprejmejo alternativni ukrepi namesto sekanja, ki zagotavljajo visoko raven zaščite, da se prepreči morebitno širjenje zadevnega škodljivega organizma z navedenih rastlin.

Člen 10

Ukrepi za zadrževanje

1.   Na napadenih območjih na razmejenih območjih za zadrževanje, kot je navedeno v Prilogi I, pristojni organi sprejmejo vse naslednje ukrepe:

(a)

sekanje napadenih rastlin in rastlin s simptomi, ki jih je povzročil zadevni škodljivi organizem, ter celotna odstranitev njihovih korenin, če so opažene sledi ličink pod koreninskim vratom napadene rastline;

(b)

odstranitev, pregled in varno uničenje rastlin, posekanih v skladu s točko (a), pri čemer se sprejmejo potrebni previdnostni ukrepi za preprečitev širjenja zadevnega škodljivega organizma med posekom in po njem;

(c)

prepoved kakršnega koli premikanja potencialno napadenih zadevnih rastlin, zadevnega lesa in lesenega pakirnega materiala z razmejenega območja;

(d)

po potrebi nadomeščanje zadevnih rastlin z neobčutljivimi;

(e)

prepoved navzočnosti novih zadevnih rastlin na napadenem območju na prostem, razen na mestih pridelave iz točke 17.2 Priloge VIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072, in saditev sentinelnih rastlin;

(f)

ozaveščanje javnosti o nevarnosti, ki jo pomeni zadevni škodljivi organizem, in ukrepih za zadrževanje iz tega člena, vključno s pogoji o premikih zadevnih rastlin z razmejenih območij, vzpostavljenih v skladu s členom 5;

(g)

po potrebi sprejetje posebnih ukrepov za obravnavanje kakršnih koli drugih vprašanj ali zapletov, ki bi dejansko lahko preprečili, ovirali ali odložili zadrževanje, zlasti tiste v zvezi z dostopnostjo in ustreznim sekanjem in uničenjem vseh rastlin, ki so napadene ali za katere obstaja sum, da so napadene, ne glede na njihovo lokacijo, lastništvo oziroma osebo, ki je zanje odgovorna;

(h)

sprejetje katerih koli drugih ukrepov, ki lahko prispevajo k zadrževanju zadevnega škodljivega organizma.

V primeru prvega pododstavka, točka (a), se sekanje začne nemudoma, vendar kadar so bile napadene rastline odkrite izven obdobja letenja zadevnega škodljivega organizma, se sekanje in odstranitev izvedeta pred začetkom naslednjega obdobja letenja. Kadar ni mogoče odstraniti globoko zaraslih štorov in površinskih korenin, jih je treba zmleti do najmanj 40 cm pod površino ali prekriti z materialom, ki zagotavlja zaščito pred žuželkami.

2.   Letne uradne preiskave na območju širine najmanj 1 km okrog mest pridelave iz točke 17.2 Priloge VIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 temeljijo na splošnih smernicah Agencije za statistično zanesljive in na tveganju temelječe preiskave škodljivih organizmov rastlin, zasnova preiskave in shema vzorčenja pa omogočata, da se z vsaj 99-odstotno stopnjo zaupanja določi enoodstotna stopnja navzočnosti napadenih rastlin.

Pristojni uradni organ ob ustreznem času opravlja letne preiskave navzočnosti zadevnega škodljivega organizma s pregledi gostiteljskih rastlin vsaj na območju širine 1 km od navedenega obrata za obdelavo ali predelavo.

3.   V primeru premika zadevnega lesa, lesenega pakirnega materiala in lubja zunaj razmejenega območja in z napadenega območja na varovalni pas ter če na razmejenem območju ni obratov za obdelavo ali predelavo, se zadevni les, leseni pakirni material in lubje premaknejo v najbližji ustrezen obrat zunaj razmejenega območja, da se zagotovi takojšnja obdelava ali predelava v skladu s točkami 30, 31 in 32 Priloge VIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072. Navedeni premiki se izvedejo pod uradnim nadzorom in v zaprtih pogojih na način, ki zagotavlja, da se zadevni škodljivi organizem ne more širiti.

4.   Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma v varovalnem pasu uradno potrjena, se ustrezno uporabljata člena 17 in 18 Uredbe (EU) 2016/2031.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 11

Obveznosti poročanja

1.   Države članice do 30. aprila vsako leto Komisiji in drugim državam članicam predložijo poročilo o ukrepih, izvedenih preteklo koledarsko leto v skladu s to uredbo, ter rezultatih ukrepov iz členov 3 do 10.

Navedeno poročilo vključuje:

(a)

število vzorcev, odvzetih v skladu s členom 8(2);

(b)

razloge za uporabo odstopanja iz člena 9(4) in ukrepe, sprejete na njegovi podlagi.

2.   Rezultati preiskav, izvedenih v skladu s členom 8, se predložijo Komisiji z uporabo predlog iz Priloge II.

Člen 12

Razveljavitev Izvedbenega sklepa (EU) 2015/893

Izvedbeni sklep (EU) 2015/893 se razveljavi.

Člen 13

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Naslednje določbe se uporabljajo od 1. januarja 2027:

(a)

člen 3(2);

(b)

člen 5(5), drugi pododstavek;

(c)

člen 8(4);

(d)

člen 9(2);

(e)

člen 10(2).

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. septembra 2025

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 317, 23.11.2016, str. 4., ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/2031/oj.

(2)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/893 z dne 9. junija 2015 o ukrepih za preprečevanje vnosa vrste Anoplophora glabripennis (Motschulsky) v Unijo in njenega širjenja v Uniji (UL L 146, 11.6.2015, str. 16, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2015/893/oj).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 z dne 28. novembra 2019 o določitvi enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva ukrepe varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 690/2008 in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2019 (UL L 319, 10.12.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2019/2072/oj).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1702 z dne 1. avgusta 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo seznama prednostnih škodljivih organizmov (UL L 260, 11.10.2019, str. 8, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2019/1702/oj).

(5)  EFSA (Evropska agencija za varnost hrane), General guidelines for statistically sound and risk-based surveys of plant pests (Splošne smernice za statistično zanesljive in na tveganju temelječe preiskave škodljivih organizmov rastlin), 8. september 2020; doi:10.2903/sp.efsa.2020.EN-1919.

(6)  EFSA, 2019. Story map for survey of Anoplophora glabripennis (Zemljevid poti za preiskavo organizma Anoplophora glabripennis). EFSA Journal 2019;16(12):EN-1750. Na voljo na spletu: https://efsa.maps.arcgis.com/. Nazadnje posodobljeno: 29. maja 2021.

(7)  Guidelines for pest eradication programmes — Reference Standard ISPM No 9 by the Secretariat of the International Plant Protection Convention (Smernice za programe izkoreninjenja škodljivih organizmov – Referenčni standard ISPM št. 9 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin), Rim.

(8)  The use of integrated measures in a systems approach for pest risk management — Reference Standard ISPM No 14 by the Secretariat of the International Plant Protection Convention (Uporaba celostnih ukrepov v sistemskem pristopu k obvladovanju fitosanitarnih tveganj – Referenčni standard ISPM št. 14 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin), Rim.

(9)  Guidelines for pest eradication programmes — Reference Standard ISPM No 9 by the Secretariat of the International Plant Protection Convention (Smernice za programe izkoreninjenja škodljivih organizmov – Referenčni standard ISPM št. 9 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin), Rim. Objavljeno 15. decembra 2011.

(10)  The use of integrated measures in a systems approach for pest risk management — Reference Standard ISPM No 14 by the Secretariat of the International Plant Protection Convention (Uporaba celostnih ukrepov v sistemskem pristopu k obvladovanju fitosanitarnih tveganj – Referenčni standard ISPM št. 14 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin), Rim. Objavljeno 8. januarja 2014.


PRILOGA I

Razmejena območja za zadrževanje

ITALIJA

Številka Europhyt razmejenega območja (RO)

Območje RO

Dežela

Občine ali druge upravne/geografske razmejitve

206

Napadeno območje

Marke

Del naslednjih občin: Ostra, Senigallia, Trecastelli, Corinaldo, Ostra Vetere, Belvedere Ostrense

Varovalni pas

Del naslednjih občin: Ostra, Senigallia, Trecastelli, Corinaldo, Ostra Vetere, Belvedere Ostrense, Morro d’Alba, Montecarotto

358

Napadeno območje

Marke

Celotno ozemlje naslednjih občin: Monte Urano, Rapagnano, Magliano di Tenna, Belmonte Piceno, Grottazzolina, Monte Vidon Corrado

Del naslednjih občin: Sant’Elpidio a Mare, Torre San Patrizio, Monte San Pietrangeli, Francavilla d’Ete, Montegiorgio, Falerone, Servigliano, Montottone, Monte Gilberto, Ponzano di Fermo, Fermo

Varovalni pas

Celotno ozemlje Porto San Giorgio

Del naslednjih občin: Porto Sant’Elpidio, Sant’Elpidio a Mare, Montegranaro, Torre San Patrizio, Monte San Pietrangeli, Monte San Giusto, Corridonia, Francavilla d’Ete, Mogliano, Montegiorgio, Massa Fermana, Montappone, Monsampietro Morico, Loro Piceno, Sant’Angelo in Pontano, Falerone, Penna San Giovanni, Servigliano, Monteleone di Fermo, Monsampietro Morico, Montottone, Monte Vidon Combatte, Monte Giberto, Petritoli, Ponzano di Fermo, Fermo, Monterubbiano, Lapedona, Santa Vittoria in Matenano

866

Napadeno območje

Marke

Celotno ozemlje naslednjih občin: Civitanova Marche, Montecosaro

Del naslednjih občin: Morrovalle, Montegranaro, Sant’Elpidio a Mare, Porto Sant’Elpidio.

Varovalni pas

Del naslednjih občin: Porto Sant’Elpidio, Sant’Elpidio a Mare, Potenza Picena, Montelupone, Morrovalle, Monte San Giusto, Montegranaro


PRILOGA II

Predlogi za poročanje o rezultatih preiskav, izvedenih v skladu s členom 8

DEL A

1.   Predloga za poročanje o rezultatih letnih preiskav

1.

Opis razmejenega območja (RO)

2.

Začetna velikost RO (v ha)

3.

Posodobljena velikost RO (v ha)

4.

Pristop (izkoreninjenje ali zadrževanje)

5.

Območje

6.

Lokacije preiskave

7.

Opredeljena območja tveganja

8.

Pregledana območja tveganja

9.

Rastlinski material / primarni proizvod

10.

Seznam gostiteljskih rastlinskih vrst

11.

Časovni okvir

12.

Podrobnosti preiskav

13.

Število analiziranih simptomatskih vzorcev:

i:

Skupaj

ii:

Pozitivno

iii:

Negativno

iv:

Nedoločeno

14.

Število analiziranih asimptomatskih vzorcev:

i:

Skupaj

ii:

Pozitivno

iii:

Negativno

iv:

Nedoločeno

15.

Številka uradnega obvestila sporočenih izbruhov, kot je ustrezno, v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1715  (1)

16.

Opombe

A)

Število vizualnih pregledov

B)

Skupno število odvzetih vzorcev

C)

Vrsta pasti (ali drugih alternativnih metod (npr. entomološke mreže))

D)

Število pasti (ali drugih metod zajetja)

E)

Število lokacij s pastmi, kadar se razlikuje od podatkov v stolpcu (D)

F)

Vrsta testov (mikroskopska identifikacija, PCR, ELISA)

G)

Skupno število testov

H)

Drugi ukrepi (npr. psi sledniki, droni, helikopterji, kampanje ozaveščanja)

Naziv

Datum vzpostavitve

Opis

Številka

I)

Število drugih ukrepov

Številka

Datum

A

B

C

D

E

F

G

H

I

i

ii

iii

iv

i

ii

iii

iv

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.   Navodila za izpolnjevanje predloge

Če izpolnite to predlogo, se predloga v delu B te priloge ne izpolni.

Za stolpec 1: Navedite ime geografskega območja, številko izbruha ali kakršne koli informacije, ki omogočajo identifikacijo tega razmejenega območja (RO), in datum, ko je bilo to območje vzpostavljeno.

Za stolpec 2: Navedite velikost RO pred začetkom preiskave.

Za stolpec 3: Navedite velikost RO po preiskavi.

Za stolpec 4: Navedite pristop: Izkoreninjenje ali zadrževanje. Vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno glede na število RO za posamezni škodljivi organizem in pristope, ki se nanašajo na ta območja.

Za stolpec 5: Navedite območje RO, na katerem je bila izvedena preiskava, in vključite toliko ločenih vrstic, kolikor je potrebno: napadeno območje (NO) ali varovalni pas (VP), in sicer v ločenih vrsticah. Kadar je to ustrezno, navedite območje NO, na katerem je bila izvedena preiskava (npr. zadnjih 20 km ob VP, v okolici drevesnic), v ločenih vrsticah.

Za stolpec 6: Navedite število in opis lokacij preiskav – za opis izberite enega od spodnjih vnosov:

1.

na prostem (pridelovalna površina): 1.1 polje (orno zemljišče, pašnik); 1.2 sadovnjak/vinograd; 1.3 drevesnica; 1.4 gozd;

2.

na prostem (drugo): 2.1 zasebni vrt; 2.2 javna površina; 2.3 ohranitveno območje; 2.4 prosto rastoče rastline na območjih, ki niso ohranitvena območja; 2.5 drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija, mokrišče, namakalno in kanalizacijsko omrežje);

3.

fizično zaprti pogoji: 3.1 rastlinjak; 3.2 zasebna lokacija, ki ni rastlinjak; 3.3 javna lokacija, ki ni rastlinjak; 3.4 drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija).

Za stolpec 7: Navedite območja tveganja, določena na podlagi biologije škodljivih organizmov, navzočnosti gostiteljskih rastlin, ekoloških in podnebnih razmer ter tveganih lokacij.

Za stolpec 8: Navedite območja tveganja, vključena v preiskavo (izberite izmed območij iz stolpca 7).

Za stolpec 9: Navedite rastline, plodove, semena, zemljo, pakirni material, les, stroje, vozila, vodo ali drugo z navedbo konkretnega primera.

Za stolpec 10: Navedite seznam rastlinskih vrst/rodov – uporabite eno vrstico za vsako rastlinsko vrsto/rod.

Za stolpec 11: Navedite mesece leta, v katerem je bila izvedena preiskava.

Za stolpec 12: Navedite podrobnosti preiskave glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso relevantne, to označite z „ni relevantno“.

Za stolpca 13 in 14: Navedite rezultate in po potrebi razpoložljive informacije v ustreznih stolpcih. „Nedoločeni vzorci“ so tisti analizirani vzorci, pri katerih ni bil pridobljen noben rezultat zaradi različnih dejavnikov (npr. pod mejo zaznavnosti, neobdelan, neidentificiran ali star vzorec).

Za stolpec 15: Navedite obvestila o izbruhu za leto, v katerem je bila opravljena preiskava za ugotovitve v VP. Številke obvestila o izbruhu ni treba navesti, če se je pristojni organ odločil, da gre pri ugotovitvi za enega od primerov iz člena 14(2), člena 15(2) ali člena 16 Uredbe (EU) 2016/2031. V tem primeru razlog, zakaj niste predložili teh informacij, navedite v stolpcu 16 („Opombe“).

DEL B

1.   Predloga za poročanje o rezultatih letnih preiskav na statistični podlagi

1.

Opis razmejenega območja (RO)

2.

Začetna velikost RO (v ha)

3.

Posodobljena velikost RO (v ha)

4.

Pristop

5.

Območje

6.

Lokacije preiskave

7.

Časovni okvir

A.

Opredelitev preiskave (vhodni parametri za RiBESS+)

B.

Napor vzorčenja

C.

Rezultati preiskave

25.

Opombe

8.

Ciljna populacija

9.

Epidemiološke enote

10.

Metode odkrivanja

11.

Učinkovitost vzorčenja

12.

Občutljivost metode

13.

Dejavniki tveganja (aktivnosti, lokacije in območja)

14.

Število pregledanih epidemioloških enot

15.

Število vizualnih pregledov

16.

Število vzorcev

17.

Število pasti

18.

Št. lokacij s pastmi

19.

Število preskusov

20.

Število drugih ukrepov

21.

Rezultati

22.

Številka uradnega obvestila sporočenih izbruhov, kot je ustrezno, v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1715

23.

Dosežena stopnja zaupanja

24.

Privzeta prevalenca

Naziv

Datum vzpostavitve

Opis

Številka

Gostiteljska vrsta

Površina (v ha ali drugi bolj ustrezni enoti)

Enote pregleda

Opis

Enote

Vizualni pregledi

Nastavljanje pasti

Testiranje

Druge metode

Dejavnik tveganja

Stopnje tveganja

Število lokacij

Relativna tveganja

Delež gostiteljske populacije

Pozitivno

Negativno

Nedoločeno

Številka

Datum

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.   Navodila za izpolnjevanje predloge

Pojasnite osnovne predpostavke za zasnovo preiskave za posamezni škodljivi organizem. Povzemite in utemeljite:

ciljno populacijo, epidemiološko enoto in enote pregleda,

metodo za ugotavljanje navzočnosti in občutljivost metode;

dejavnike tveganja, pri čemer se navedejo stopnje tveganja in ustrezna relativna tveganja ter deleži populacije gostiteljskih rastlin.

Za stolpec 1: Navedite ime geografskega območja, številko izbruha ali kakršne koli informacije, ki omogočajo identifikacijo tega razmejenega območja (RO), in datum, ko je bilo to območje vzpostavljeno.

Za stolpec 2: Navedite velikost RO pred začetkom preiskave.

Za stolpec 3: Navedite velikost RO po preiskavi.

Za stolpec 4: Navedite pristop: izkoreninjenje ali zadrževanje. Vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno glede na število RO za posamezni škodljivi organizem in pristope, ki se nanašajo na ta območja.

Za stolpec 5: Navedite območje RO, na katerem je bila izvedena preiskava, in vključite toliko ločenih vrstic, kolikor je potrebno: napadeno območje (NO) ali varovalni pas (VP), in sicer v ločenih vrsticah. Kadar je to ustrezno, navedite NO, na katerem je bila izvedena preiskava (npr. zadnjih 20 km ob VP, v okolici drevesnic), v ločenih vrsticah.

Za stolpec 6: Navedite število in opis lokacij preiskav – za opis izberite enega od spodnjih vnosov:

1.

na prostem (pridelovalna površina): 1.1 polje (orno zemljišče, pašnik); 1.2 sadovnjak/vinograd; 1.3 drevesnica; 1.4 gozd;

2.

na prostem (drugo): 2.1 zasebni vrtovi; 2.2 javna površina; 2.3 ohranitveno območje; 2.4 prosto rastoče rastline na območjih, ki niso ohranitvena območja; 2.5 drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija, mokrišče, namakalno in kanalizacijsko omrežje);

3.

fizično zaprti pogoji: 3.1 rastlinjak; 3.2 zasebna lokacija, ki ni rastlinjak; 3.3 javna lokacija, ki ni rastlinjak; 3.4 drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija).

Za stolpec 7: Navedite mesece leta, v katerih so bile izvedene preiskave.

Za stolpec 8: Navedite izbrano ciljno populacijo, pri čemer ustrezno navedite seznam gostiteljskih vrst/rodov in zajeto območje. Ciljna populacija je določena kot sklop enot pregleda. Njena velikost je v primeru kmetijskih območij običajno določena v hektarjih, lahko pa tudi kot partije, polja, rastlinjaki itd. Izbiro utemeljite v osnovnih predpostavkah. Navedite enote pregleda, vključene v preiskavo. „Enota pregleda“ pomeni rastline, dele rastlin, primarne proizvode, materiale, vektorje škodljivih organizmov, ki so bili pregledani za identifikacijo in ugotavljanje navzočnosti škodljivih organizmov.

Za stolpec 9: Navedite epidemiološke enote, vključene v preiskavo, vključno z opisom in mersko enoto. „Epidemiološka enota“ pomeni homogeno območje, na katerem bi v primeru navzočnosti škodljivega organizma interakcija med škodljivim organizmom, gostiteljskimi rastlinami ter abiotskimi in biotskimi dejavniki in pogoji privedla do iste epidemiologije. Epidemiološke enote so del ciljne populacije, ki so z vidika epidemiologije homogene in vključujejo vsaj eno gostiteljsko rastlino. V nekaterih primerih se lahko celotna gostiteljska populacija v regiji/na območju/v državi določi za epidemiološko enoto. Lahko gre za regije skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS), urbana območja, gozdove, vrtove vrtnic, kmetije ali hektarje. Izbiro epidemiološke enote utemeljite v osnovnih predpostavkah.

Za stolpec 10: Navedite metode, uporabljene pri preiskavi, vključno s številom aktivnosti v posameznem primeru, glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso na voljo, to označite z „ni na voljo“.

Za stolpec 11: Navedite oceno učinkovitosti vzorčenja. Učinkovitost vzorčenja pomeni verjetnost izbire napadenih delov rastline pri napadeni rastlini. Za vektorje učinkovitost metode pomeni ulov pozitivnega vektorja, kadar je ta navzoč na območju preiskave. Za zemljo pomeni izbiro vzorca zemlje, ki vsebuje škodljivi organizem, kadar je ta navzoč na območju preiskave.

Za stolpec 12: „Občutljivost metode“ pomeni verjetnost, da se pri uporabi metode pravilno ugotovi navzočnost škodljivega organizma. Občutljivost metode je določena kot verjetnost, da je rezultat testiranja resnično pozitivnega gostitelja pozitiven. Je zmnožek učinkovitosti vzorčenja (tj. verjetnosti izbire napadenih delov rastline pri napadeni rastlini) in diagnostične občutljivosti (označene kot vizualni pregled in/ali laboratorijski test, uporabljen v postopku identifikacije).

Za stolpec 13: Navedite dejavnike tveganja v različnih vrsticah, pri čemer vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno. Za vsak dejavnik tveganja navedite stopnjo tveganja in ustrezno relativno tveganje ter delež gostiteljske populacije.

Za stolpec B: Navedite podrobnosti preiskave glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso relevantne, to označite z „ni relevantno“. Informacije, ki jih je treba navesti v teh stolpcih, so povezane z informacijami v stolpcu 10 „Metode za ugotavljanje navzočnosti“.

Za stolpec 18: Navedite število lokacij s pastmi, če se to število razlikuje od števila pasti (stolpec 17) (npr. ista past se uporablja na različnih mestih).

Za stolpec 21: Navedite število pozitivnih, negativnih ali nedoločenih vzorcev. „Nedoločeni vzorci“ so tisti analizirani vzorci, pri katerih ni bil pridobljen noben rezultat zaradi različnih dejavnikov (npr. pod mejo zaznavnosti, neobdelan, neidentificiran ali star vzorec).

Za stolpec 22: Navedite obvestila o izbruhu za leto, v katerem je bila izvedena preiskava. Številke obvestila o izbruhu ni treba navesti, če se je pristojni organ odločil, da gre pri ugotovitvi za enega od primerov iz člena 14(2), člena 15(2) ali člena 16 Uredbe (EU) 2016/2031. V tem primeru razlog, zakaj niste predložili teh informacij, navedite v stolpcu 25 („Opombe“).

Za stolpec 23: Navedite občutljivost preiskave, kot je opredeljena v mednarodnem standardu za fitosanitarne ukrepe (ISPM) 31. Ta vrednost dosežene stopnje zaupanja za odsotnost škodljivega organizma se izračuna na podlagi opravljenih pregledov (in/ali vzorcev) glede na občutljivost metode in privzeto prevalenco.

Za stolpec 24: Navedite privzeto prevalenco na podlagi ocene verjetne dejanske prevalence škodljivega organizma na terenu pred preiskavo. Privzeta prevalenca je določena kot cilj preiskave in predstavlja kompromis, ki ga odgovorni za obvladovanje tveganja sprejmejo med tveganjem za navzočnost škodljivega organizma in razpoložljivimi sredstvi za preiskavo. Za preiskavo za odkrivanje je običajno določena vrednost 1 %.


(1)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1715 z dne 30. septembra 2019 o pravilih za delovanje sistema upravljanja informacij za uradni nadzor in njegovih sistemskih komponent (uredba o IMSOC) (UL L 261, 14.10.2019, str. 37, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2019/1715/oj).


ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/1952/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)


Top