(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/309 (2) je Komisija uvedla dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih šarenk s poreklom iz Turčije (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava).

(2)

Komisija se je 4. junija 2018 po delnem vmesnem pregledu glede subvencioniranja vseh proizvajalcev izvoznikov v skladu s členom 19 osnovne uredbe odločila, da ohrani ukrepe, kakor so bili v prvotni preiskavi uvedeni z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/823 (3).

(3)

Komisija je 15. maja 2020 po delnem vmesnem pregledu v skladu s členom 19 osnovne uredbe z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/658 (4) spremenila raven izravnalne dajatve za enega proizvajalca izvoznika.

(4)

Komisija je 25. maja 2021 po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 18 osnovne uredbe z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/823 (5) za nadaljnjih pet let podaljšala ukrepe, kot so bili določeni v prvotni preiskavi (in spremenjeni z Izvedbeno uredbo (EU)2020/658).

(5)

Komisija je 8. decembra 2022 po delnem vmesnem pregledu objavila Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/2390 (6) (v nadaljnjem besedilu: sporna uredba) na uvoz nekaterih šarenk s poreklom iz Turčije.

(6)

6. marca 2023 so Ege İhracatçıları Birliği (Egejsko združenje izvoznikov), Akdeniz İhracatçıları Birliği (Sredozemsko združenje izvoznikov), İstanbul İhracatçıları Birliği (Istanbulsko združenje izvoznikov), Doğu Karadeniz İhracatçıları Birliği (Vzhodno črnomorsko združenje izvoznikov) in Denizli İhracatçıları Birliği (Združenje izvoznikov za Denizli) skupaj s svojimi člani (v nadaljnjem besedilu: vložniki) vložili ničnostno tožbe pred Splošnim sodiščem Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Splošno sodišče), s katero so izpodbijali zakonitost sporne uredbe.

(7)

Vložniki so za utemeljitev tožbe navedli sedem tožbenih razlogov. Prvi tožbeni razlog se je nanašal na kršitev člena 1(1), člena 3(2), člena 5 in člena 7 osnovne uredbe, ker Komisija ni analizirala prenosa subvencije na kilogram kupljene postrvi.

(8)

Drugi tožbeni razlog se je nanašal na kršitev člena 22(6) osnovne uredbe, ker je Komisija uporabila novo metodologijo za izračun zneska subvencije na kilogram kupljene postrvi.

(9)

Tretji tožbeni razlog se je nanašal na kršitev člena 1(1), člena 3(2), člena 5 in člena 7 osnovne uredbe, ker je Komisija storila očitno napako pri presoji, ko je izračunala znesek subvencije na kilogram kupljene postrvi.

(10)

Četrti tožbeni razlog se je nanašal na kršitev člena 22(6) osnovne uredbe, ker je Komisija spremenila metodologijo za izračun zneska subvencije na kilogram kupljene postrvi z vključitvijo velike postrvi v ta izračun.

(11)

Peti tožbeni razlog se je nanašal na kršitev člena 1(1), člena 3(2), člena 5 in člena 7 osnovne uredbe, ker je Komisija vključila veliko postrv v izračun zneska subvencije na kilogram kupljene postrvi, čeprav se izravnalni ukrepi niso nanašali na veliko postrv.

(12)

Šesti tožbeni razlog se je nanašal na kršitev člena 3 osnovne uredbe, ker je Komisija prišla do napačnega sklepa, da je treba nekatera izvozna posojila, ki so jih zasebne banke odobrile družbi Gümüșdoğa Su Ürünleri Üretim İhracat ve İthalat AŞ (v nadaljnjem besedilu: Gümüșdoğa), pripisati vladi Turčije.

(13)

Sedmi in zadnji tožbeni razlog se je nanašal na kršitev člena 5, člena 7(2) in (4) osnovne uredbe, ker je Komisija storila očitno napako pri presoji, ko je izračunala stopnjo subvencije za družbo Gümüșdoğa.

(14)

Splošno sodišče je 5. februarja 2025 izdalo sodbo (7), s katero je sporno uredbo razglasilo za delno nično v delu, ki se nanaša na vložnike, z izjemo družb Özpekler İnșaat Taahhüt Dayanıklı Tüketim Malları Su Ürünleri Sanayi ve Ticaret Ltd Șirketi in Selina Balık İșleme Tesisi İthalat İhracat Ticaret AȘ.

(15)

Splošno sodišče je ugotovilo, da je Komisija storila dve napaki pri presoji, ki vplivata na ugotovljene zneske ugodnosti, in sicer na ugodnost, prejeto iz naslova „podpora razstavam“, in na ugodnost, prejeto iz naslova „podpora Egejskega združenja izvoznikov“.

(16)

Komisija je analizirala, ali je primerno, da se uvede registracija uvoza zadevnega izdelka. V zvezi s tem je upoštevala naslednje vidike.

(17)

Člen 266 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) določa, da morajo institucije sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev svojih sodb. Če je akt, ki so ga institucije sprejele v okviru upravnega postopka, kot so protisubvencijske preiskave, razglašen za ničnega, se v skladu s sodbo Splošnega sodišča nični akt zamenja z novim aktom, v katerem je odpravljena nezakonitost, ki jo je ugotovilo Splošno sodišče (8).

(18)

V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) se postopek za nadomestitev akta, razglašenega za ničnega, nadaljuje v točki, v kateri je prišlo do nezakonitosti (9). To pomeni zlasti, da v primeru, ko je za ničnega razglašen akt, ki zaključuje upravni postopek, razglasitev ničnosti ne vpliva nujno na pripravljalne akte, kot je začetek protisubvencijskega postopka.

(19)

Če je na primer uredba o uvedbi dokončnih protisubvencijskih ukrepov razglašena za nično, to pomeni, da je po razglasitvi ničnosti protisubvencijski postopek še vedno odprt, saj je bil akt, ki je zaključil protisubvencijski postopek, odstranjen iz pravnega reda Unije (10), razen če je nezakonitost nastala v fazi začetka postopka.

(20)

Kot je pojasnjeno v obvestilu o ponovnem začetku (11) in ker do nezakonitosti ni prišlo v fazi začetka preiskave, temveč med preiskavo, se je Komisija odločila, da ponovno začne vmesni pregled in ga nadaljuje v točki, v kateri je prišlo do nepravilnosti.

(21)

V skladu s sodno prakso Sodišča ni mogoče trditi, da sta nadaljevanje upravnega postopka in morebitna ponovna uvedba dajatev v nasprotju s pravilom prepovedi retroaktivnosti (12). Z obvestilom o ponovnem začetku so bile zainteresirane strani, vključno z uvozniki, obveščene, da bi morebitna prihodnja obveznost, če bi bila utemeljena, izhajala iz ugotovitev ponovnega pregleda.

(22)

Komisija lahko na podlagi novih ugotovitev in rezultatov ponovno odprte preiskave, ki v tej fazi niso znani, sprejme uredbo o reviziji veljavnih stopenj dajatve, če je to utemeljeno. Revidirane stopnje dajatev, če bo prišlo do njih, bodo začele veljati z dnem začetka veljavnosti sporne uredbe.

(23)

V ta namen je Komisija nacionalne carinske organe pozvala, naj počakajo na izid ponovnega pregleda, preden odločijo o morebitnem zahtevku za povračilo izravnalnih dajatev, ki jih je Splošno sodišče razglasilo za nične. Zato se carinskim organom odredi, da počakajo z vsemi zahtevki za povračilo dajatev, ki so bile razglašene za nične, dokler izid ponovnega pregleda ni objavljen v Uradnem listu Evropske unije.

(24)

Če bo ponovno začeta preiskava privedla do ponovne uvedbe ukrepov, se bodo morale dajatve pobrati tudi za obdobje, v katerem se je ponovno začeta preiskava izvajala.

(25)

V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je registracija iz člena 24(5) osnovne uredbe orodje, ki omogoča naknadno uporabo ukrepov za uvoz od datuma registracije. V sedanji zadevi Komisija meni, da je primerno registrirati uvoz, da bi se olajšalo pobiranje izravnalnih dajatev po revidiranju njihove stopnje v skladu s sodbo Splošnega sodišča (13).

(26)

V skladu s sodno prakso Sodišča (14) in za razliko od registracije, ki je bila opravljena v obdobju pred sprejetjem začasnih ukrepov, se pogoji iz člena 16(4) osnovne uredbe ne uporabljajo za obravnavano zadevo.

(27)

Namen registracije v okviru izvršitve sodbe Sodišča ni omogočiti morebitno retroaktivno pobiranje dajatev v okviru ukrepov trgovinske zaščite, kot je predvideno v teh določbah. Temveč je namen zaščititi učinkovitost veljavnih ukrepov brez nepotrebnih prekinitev od začetka veljavnosti sporne uredbe do ponovne uvedbe popravljenih dajatev, tako da se v prihodnosti omogoči pobiranje dajatev v ustreznem znesku.

(28)

Ob upoštevanju navedenega Komisija meni, da obstajajo razlogi za registracijo v skladu s členom 24(5) osnovne uredbe.

(29)

Na podlagi navedenega je treba za uvoz izdelka, ki ga pridelujejo družbe iz priloge, uvesti registracijo.

(30)

Kot je navedeno v obvestilu o ponovnem začetku, bo končna obveznost plačila morebitnih izravnalnih dajatev od datuma začetka veljavnosti sporne uredbe izhajala iz ugotovitev ponovnega pregleda.

(31)

Za obdobje med objavo obvestila o ponovnem začetku in datumom začetka veljavnosti rezultatov ponovno začete preiskave se ne pobirajo dajatve, višje od dajatev, določenih v sporni uredbi.

(32)

Trenutno veljavne izravnalne dajatve, ki se uporabljajo za družbe iz Priloge, znašajo od 3,4 % do 4,4 % –