(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 16. maja 2024 začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom ploščatih valjanih izdelkov iz železa ali nelegiranega jekla, prevlečenih ali prekritih s kositrom (v nadaljnjem besedilu: izdelki iz pokositrene pločevine) (2) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevna država, Kitajska ali LRK) na podlagi člena 5 Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (3) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 2. aprila 2024 vložilo združenje EUROFER (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije izdelkov iz pokositrene pločevine v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/2731 z dne 24. oktobra 2024 (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) (4) uvedla obvezno registracijo uvoza izdelkov iz pokositrene pločevine.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in kitajske organe, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(6)

Več strani, ki so nasprotovale morebitni uvedbi protidampinških dajatev, je predložilo pripombe o začetku preiskave, pri čemer so trdile, da pritožba ne vsebuje dokazov o tem, da je industrija Unije utrpela znatno škodo ali da ji grozi škoda, zato je postopkovno pomanjkljiva.

(7)

Prvič, da bi dokazal trditev, da v pritožbi ni dokazov v zvezi z znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, je nepovezani uvoznik Steelforce Packaging BV (v nadaljnjem besedilu: družba Steelforce) opozoril na uspešnost industrije Unije, predstavljeno v pritožbi. Natančneje, družba Steelforce je trdila, da so bile povprečne prodajne cene v letu 2022 in v obdobju preiskave, uporabljenem v pritožbi, ki je trajalo od oktobra 2022 do septembra 2023 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pritožbo), nad povprečnimi stroški proizvodnje, kar je privedlo do dobičkonosnosti industrije Unije v navedenem obdobju.

(8)

Družba Steelforce je trdila tudi, da ta pozitivna uspešnost ni bila le začasne narave, kot je trdil pritožnik, temveč je bilo začasne narave negativno poslovanje v letih 2020 in 2021, in sicer zaradi splošnih motenj v gospodarstvu Unije, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, zaradi česar se je povpraševanje močno zmanjšalo. Trdila je, da bi tudi leti 2018 ali 2019 kazali na splošno pozitiven trend za industrijo Unije.

(9)

Poleg tega je družba Steelforce trdila, da je tržni delež industrije Unije ostal zelo velik in večinoma nespremenjen. Vsi ti elementi so pokazali, da industrija Unije ni utrpela nobene škode.

(10)

Družba Steelforce je nadalje trdila, da industriji Unije prav tako ne grozi nadaljnja takojšnja škoda, saj ne trpi znatne škode, zato jo lahko ogroža le škoda, ki bi lahko nastala v prihodnosti.

(11)

Družba Steelforce je navedla tudi, da je trditev iz pritožbe, da uvoz iz Kitajske ovira dvig cen industrije Unije in jih znižuje, neutemeljena, saj temelji na podatkih samo enega neimenovanega proizvajalca Unije iz pritožbe, ti podatki pa tudi niso bili razkriti, zaradi česar družba Steelforce ni mogla pravilno uveljaviti svoje pravice do obrambe, saj ni mogla smiselno komentirati navedenih podatkov ali oceniti velikosti proizvajalca Unije, ki je predložil podatke.

(12)

Nazadnje je družba Steelforce trdila, da četrtletni podatki o dobičkonosnosti, predstavljeni v pritožbi, niso prepričljivo utemeljili obstoja grožnje škode zaradi naravne sezonskosti povpraševanja na tem trgu.

(13)

Ne glede na navedeno je družba Steelforce trdila, da so bili vsi dokazi in trditve, predstavljeni v pritožbi, zastareli. Prvič, trdila je, da se je obdobje preiskave v zvezi s pritožbo končalo v tretjem četrtletju leta 2023, preiskava pa se je začela maja 2024, zato so vsi dokazi, predloženi v pritožbi, v najboljšem primeru pokazali preteklo škodo in ne njenega nadaljevanja v sedanjosti. Drugič, trdila je, da iz obvestila o začetku ni razvidno, da bi si Komisija zaradi skladnosti s členom 5 osnovne uredbe prizadevala posodobiti podatke iz pritožbe. Družba Steelforce je tako trdila, da je bila preiskava nezakonita, saj da je bila v nasprotju s členom 5(3) osnovne uredbe.

(14)

Podobno kot družba Steelforce v trditvah v uvodnih izjavah 7 in 13 je kitajsko združenje železarjev in jeklarjev (v nadaljnjem besedilu: združenje CISA) trdilo, da pritožba ni vsebovala pozitivnih dokazov, ki bi upravičevali začetek postopka, in da se je pritožnik pretirano zanašal na zaupne informacije, zaradi česar druge zainteresirane strani niso mogle smiselno odgovoriti na trditve iz pritožbe. Združenje CISA je zlasti trdilo, da obravnavano obdobje, izbrano v pritožbi, ni bilo reprezentativno za oblikovanje zanesljivih ugotovitev v tem postopku, kar je v nasprotju z zahtevami iz člena 6(1) osnovne uredbe, in sicer zaradi učinkov pandemije COVID-19 na razmere na trgu. Glede na omejitve gibanja, ki so v letih 2020 in 2021 povzročile motnje v proizvodnji, povpraševanju in dobavnih verigah, je združenje CISA Komisijo pozvalo, naj določi obravnavano obdobje, ki bi se začelo leta 2019 ali 2018 in bi odražalo običajne poslovne pogoje, tako da bi bila izredna narava uspešnosti industrije Unije v letih 2020 in 2021 razvidna iz trendov mikroekonomskih in makroekonomskih kazalnikov.

(15)

Združenje CISA je trdilo tudi, da v pritožbi ni obravnavanih več dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije, vključno z donosnostjo naložb, zmožnostjo zbiranja kapitala, denarnim tokom, plačami in izvozom. V zvezi s kakovostjo nezaupne različice pritožbe je trdilo, da se zainteresirane strani zaradi dejstva, da so bili potrošnja Unije, tržni delež in nabor makroekonomskih podatkov predstavljeni kot razponi namesto dejanskih podatkov, niso mogle odzvati na trditve v pritožbi, zaradi česar je bila kršena njihova pravica do obrambe.

(16)

Pritožnik je trdil, da je bila ocena znatne škode v pritožbi osredotočena na letne podatke ter da so bili za nadaljnji kontekst in kot dokaz o grožnji škode navedeni četrtletni trendi. V zvezi z nezaupno različico pritožbe je pritožnik trdil, da so bili podatki o škodi navedeni v razponih, da bi se upoštevale protimonopolne politike, v skladu s katerimi morajo zbirni podatki prihajati od vsaj petih družb, proizvajalci pritožniki pa so samo štirje.

(17)

Komisija je v zvezi s trditvami, da v pritožbi ni bilo zadostnih dokazov, da je industrija Unije utrpela škodo, opozorila, da člen 5(2) osnovne uredbe določa, da se morajo za ugotovitev znatne škode poslabšati ustrezni (ne nujno vsi) dejavniki in indeksi, ki kažejo stanje industrije Unije.

(18)

V pritožbi je bilo navedeno, da se je po povečanju leta 2022 povprečna stopnja dobička v obdobju preiskave v zvezi s pritožbo znatno znižala. Komisija je ugotovila tudi, da so bili v odprti različici pritožbe navedeni dejanski podatki o prodaji pritožnika v Uniji, ki se je med letom 2020 in obdobjem preiskave v zvezi s pritožbo znatno zmanjšala. Podatki o proizvodnji in zaposlenosti pritožnika so pokazali znatno zmanjšanje v tem obdobju. Poleg tega je bilo, v nasprotju s trditvijo družbe Steelforce iz uvodne izjave 9, iz pritožbe razvidno, da se je tržni delež industrije Unije zmanjšal, kitajski uvoz pa se je med letom 2020 in obdobjem preiskave v zvezi s pritožbo skoraj podvojil. Makroekonomski podatki, ki so bili v pritožbi predstavljeni v razponih, so prav tako pokazali upad proizvodnje, upad prodaje in zmanjšanje zaposlenosti. Zato je Komisija sklenila, da bi se lahko podatki iz pritožbe šteli za zadostne dokaze, ki kažejo na škodo.

(19)

Splošna praksa je, da se v pritožbi zaupne informacije navedejo v razponih in ne dejanskih vrednostih, če ti zagotavljajo dovolj podrobnosti, da omogočajo smiselno razumevanje vsebine zaupno predloženih informacij. Razponi, navedeni v pritožbi, so pokazali trend v obravnavanem obdobju, zato je bilo ugotovljeno, da so dovolj podrobni.

(20)

Komisija je v zvezi s trditvami družbe Steelforce iz uvodne izjave 11 ugotovila, da je Priloga 12 k nezaupni različici pritožbe vsebovala cenovno primerjavo med prodajno ceno vseh proizvajalcev Unije pritožnikov, zaračunano nepovezanim strankam v EU, in ceno kitajskega uvoza na podlagi statističnih podatkov, ki so pokazali, da so bile v obdobju preiskave v zvezi s pritožbo kitajske cene nižje od cen industrije Unije.

(21)

Priloga 12 k pritožbi je vsebovala tudi skupno prodajo proizvajalcev Unije pritožnikov nepovezanim strankam v EU, ki se je v obravnavanem obdobju stalno zmanjševala, pri čemer je med letom 2022 in obdobjem preiskave v zvezi s pritožbo močno upadla, obseg kitajskega uvoza pa se je v istem obdobju močno povečal.

(22)

Poleg tega je pritožnik v zaupni različici pritožbe navedel posamezne primere proizvajalcev Unije, ki so morali znižati svojo prodajno ceno, da so lahko prodajali svoje izdelke, v točkah 194 in 195 pritožbe pa je povzel bistvo teh zaupnih dokumentov.

(23)

Komisija je zato sklenila, da je pritožnik predložil zadostne dokaze o nelojalnem nižanju prodajnih cen, škodi v zvezi z obsegom in oviranju dviga cen v skladu s členom 5(2) osnovne uredbe, da bi se začela preiskava.

(24)

Komisija je opozorila, da se obdobje preiskave, uporabljeno za namene pritožb, na splošno razlikuje od obdobja, uporabljenega v samem postopku, saj med vložitvijo pritožbe in začetkom preiskave preteče nekaj časa. Osnovna uredba ne določa nobene pravne obveznosti v zvezi z obdobjem za podatke, ki jih vsebuje pritožba, temveč določa, da mora pritožba vsebovati pritožniku pod razumnimi pogoji dostopne informacije. Komisija je menila, da so bili podatki v pritožbi dovolj aktualni za utemeljen začetek preiskave.

(25)

Komisija je, kar zadeva obdobje, obravnavano za trende škode, navedla, da je v skladu s svojo običajno prakso analizirala kazalnike škode za štiri leta pred obdobjem preiskave ter da so bili učinki pandemije COVID-19 ocenjeni v okviru analize škode in vzročne zveze v uvodnih izjavah 235, 293, 300 in 323. Zato je Komisija sklenila, da je obravnavano obdobje primerno za oceno trendov škode.

(26)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da pritožba vsebuje zadostne dokaze, ki kažejo, da je industrija Unije utrpela škodo, da je bil uvoz iz Kitajske dampinški ter da obstaja vzročna zveza med dampingom in škodo. Ugotovila je, da so ti dokazi zadostni za začetek preiskave, in v zvezi s tem zavrnila trditve drugih strani v postopku.

(27)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(28)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi reprezentativnosti v smislu obsega proizvodnje in količine prodaje izdelka v preiskavi v obdobju preiskave ter geografske lokacije. V vzorec so bili vključeni trije proizvajalci Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali več kot 80 % ocenjene celotne proizvodnje Unije in več kot 70 % ocenjene prodaje podobnega izdelka v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o začasnem vzorcu.

(29)

Ker Komisija v zvezi z začasnim vzorcem ni prejela nobenih pripomb, je potrdila, da je to tudi dokončni vzorec. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

(30)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(31)

Zahtevane informacije je zagotovil en nepovezan uvoznik, ki se je strinjal z vključitvijo v vzorec. Zaradi maloštevilnih odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(32)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo LRK pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavi stik z njimi.

(33)

Zahtevane informacije je zagotovilo enajst proizvajalcev izvoznikov iz Kitajske, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh uvoznikov na podlagi največje reprezentativne količine izvoza v Unijo, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času.

(34)

V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi Kitajske opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(35)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj na Kitajskem v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(36)

Poleg tega je pritožnik v pritožbi za zadevni izdelek predložil zadostne dokaze o izkrivljanjih cen surovin v Kitajski. Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je preiskava tako zajemala ta izkrivljanja cen surovin, da bi se ugotovilo, ali naj se uporabijo določbe člena 7(2a) in (2b) osnovne uredbe. Komisija je zato kitajski vladi poslala dodatne vprašalnike v zvezi s tem.

(37)

Vprašalniki za proizvajalce izvoznike, proizvajalce Unije, nepovezane uvoznike in uporabnike so bili na voljo na spletu (5) na dan začetka.

(38)

Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike treh vzorčenih proizvajalcev Unije, treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, enega nepovezanega uvoznika in dveh uporabnikov. Poleg tega je od pritožnika prejela vprašalnik v zvezi z makroekonomskimi podatki.

(39)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev o obstoju dampinga, nastali škodi in opredelitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(40)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. aprila 2023 do 30. marca 2024 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2020 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(41)

Izdelek v preiskavi so ploščati valjani izdelki iz bele pločevine, iz železa ali nelegiranega jekla, prekriti ali prevlečeni s kositrom, prekriti ali ne s plastičnim materialom in/ali lakirani (v nadaljnjem besedilu: izdelki iz pokositrene pločevine), ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN 7210 11 00 , 7210 12 , ex 7210 70 , 7210 90 40 , ex 7210 90 80 , 7212 10 , and ex 7212 40 (oznake TARIC 7210 70 10 15, 7210 70 80 20, 7210 70 80 92, 7210 90 80 20, 7212 40 20 10, 7212 40 80 12, 7212 40 80 30, 7212 40 80 80 in 7212 40 80 85) (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi).

(42)

Izdelki iz pokositrene pločevine so embalažni material, ki se večinoma uporablja pri proizvodnji pločevink. Proizvajajo se v jeklarskem sektorju, večinoma iz hladno valjanih jeklenih navitij, ki so nato galvanizirana s kositrom.

(43)

Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz LRK (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(44)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(45)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(46)

En proizvajalec izvoznik, tj. skupina Baosteel, in kitajsko združenje železarjev in jeklarjev (CISA) sta zahtevala izključitev dvakrat valjanih izdelkov iz pokositrene pločevine. Oba sta trdila, da se dvakrat valjani izdelki v primerjavi z drugimi izdelki iz pokositrene pločevine proizvajajo z drugačnim postopkom in imajo v primerjavi z drugimi izdelki iz pokositrene pločevine drugačne fizikalne lastnosti, saj so tanjši in bolj ploski ter enostavnejši za obdelavo, hkrati pa imajo tudi višjo mejo tečenja. Poleg tega za dvakrat valjane izdelke iz pokositrene pločevine veljajo posebni proizvodni standardi (DIN EN 10203, DIN EN 10202 in JIS G3303), skupina Baosteel pa je trdila, da v Uniji ni ponudbe takih izdelkov iz pokositrene pločevine.

(47)

Združenje CISA je poleg tega zahtevalo, da se iz obsega izdelka izključijo tudi vlečeni in tanjšani izdelki iz pokositrene pločevine. Trdilo je, da proizvodnja vlečenih in tanjšanih izdelkov iz pokositrene pločevine vključuje tanjšanje izdelka, ki je že bil vlečen v valj, to pa je postopek, s katerim se stanjša debelina stene, hkrati pa ohranja premer valja. Zaradi tega so pločevinke lahke in dovolj močne, da prenesejo notranje pritiske, tako da so posebej prilagojene glavni uporabi, tj. uporabi kot pločevinke za gazirane pijače. Združenje CISA je trdilo, da vlečeni in tanjšani izdelki iz pokositrene pločevine ter drugi izdelki iz pokositrene pločevine zato niso zamenljivi, in poudarilo, da za vlečene in tanjšane izdelke iz pokositrene pločevine prav tako velja poseben proizvodni standard (DIN EN 10202). Združenje CISA je nadalje trdilo, da povpraševanje v EU po vlečenih in tanjšanih izdelkih iz pokositrene pločevine pogosto presega ponudbo, in poudarilo, da je ministrstvo ZDA za trgovino to izključitev sprejelo v okviru ukrepov iz oddelka 232 v zvezi z jeklom in aluminijem (oddelek 232 ameriškega zakona o širitivi trgovine iz leta 1962).

(48)

Pritožnik je te trditve izpodbijal, prav tako jih ni podprl noben uporabnik. Pritožnik je trdil, da se dvakrat valjani izdelki iz pokositrene pločevine proizvajajo na isti proizvodni liniji in z isto opremo, edina posebnost pa je, da so hitrosti valjanja v končni fazi postopka višje. Poleg tega standardi DIN EN 10203, DIN EN 10202 in JIS G3303 ne zajemajo le dvakrat valjanih izdelkov iz pokositrene pločevine, temveč tudi enkrat valjane izdelke iz pokositrene pločevine, iz katalogov proizvajalcev Unije pa je razvidno, da se dvakrat valjani in enkrat valjani izdelki iz pokositrene pločevine pogosto uporabljajo za isti namen. Poleg tega je pritožnik trdil, da dejstvo, da so nekateri uvozniki v Združenih državah pridobili začasno dovoljenje urada ZDA za industrijo in varnost za uvoz vlečenih in tanjšanih izdelkov iz pokositrene pločevine, ker ZDA ne proizvajajo tovrstne pokositrene pločevine, ne vpliva na preiskavo.

(49)

Skupina Baosteel in združenje CISA nista predložila dokazov, zato Komisija ni mogla skleniti, da imajo dvakrat valjani izdelki iz pokositrene pločevine kakršne koli posebne fizikalne, kemične ali tehnične lastnosti, ki bi upravičile njihovo izključitev iz obsega izdelka. Hkrati pa so jasno zajeti v opredelitvi izdelka iz oddelka 2 obvestila o začetku. Dvakrat valjani izdelek iz pokositrene pločevine je torej del zadevnega izdelka in zato spada v obseg preiskave. V odstavkih 28, 30 in 32 pritožbe so obravnavani in upoštevani zlasti dvakrat valjani izdelki iz pokositrene pločevine v proizvodnem procesu, medtem ko ima struktura kontrolnih številk proizvoda v vprašalnikih kategorijo za debelino („do 0,179 mm“), ki zajema dvakrat valjane izdelke iz pokositrene pločevine (6). Komisija se je zato odločila, da ta zahtevek začasno zavrne.

(50)

Pri vlečenih in tanjšanih izdelkih iz pokositrene pločevine, tako kot pri dvakrat valjanih, proizvodni standard DIN EN 10202 (ki si ga obe vrsti izdelkov delita) ne zajema samo te posebne vrste izdelka. Poleg tega je iz katalogov proizvajalcev razvidno, da pločevinke iz vlečene in tanjšane pokositrene pločevine prodajajo industriji embalaže za živila in pijače, torej istim uporabnikom kot druge vrste izdelkov iz pokositrene pločevine. Tudi če proizvodnja vlečenih in tanjšanih izdelkov iz pokositrene pločevine vključuje poseben korak v postopku, to ne pomeni, da izdelek nikakor ne bi bil zajet v opredelitvi izdelka iz oddelka 2 obvestila o začetku. Nazadnje, kar zadeva dejstvo, da so ZDA ta izdelek izključile na podlagi ukrepov iz oddelka 232, je bila ta odločitev sprejeta v drugačnem pravnem okviru, ki se popolnoma razlikuje od zadevne preiskave. V vsakem primeru je bila ta odločitev sprejeta, ker v Združenih državah Amerike ni bilo zadostne proizvodnje vlečenih in tanjšanih izdelkov iz pokositrene pločevine zadovoljive kakovosti, kar pa za Unijo ni bilo dokazano. Komisija je zato to zahtevo začasno zavrnila.

(51)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi s Kitajsko v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(52)

Zato je Komisija, da bi zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo izdelkov iz pokositrene pločevine. Ustrezne informacije je predložilo enajst proizvajalcev izvoznikov.

(53)

Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije.

(54)

Kitajska vlada ni odgovorila. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(55)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati ustrezno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(56)

Komisija je 19. avgusta 2024 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji izdelkov iz pokositrene pločevine. Poleg tega je Komisija na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, določila Argentino, Brazilijo, Malezijo, Tajsko in Turčijo kot možne reprezentativne države.

(57)

Komisija je pripombe na prvo obvestilo prejela od pritožnika ter kitajskih proizvajalcev izvoznikov Baoshan Iron and Steel ter WISCO-Nippon Steel (v nadaljnjem besedilu: skupina Baosteel) in Shougang Jingtang United Iron and Steel Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba Shougang Jingtang ali družba Shougang). Te pripombe so bile obravnavane v drugem obvestilu in so povzete v nadaljevanju.

(58)

Združenje Eurofer je Komisijo pozvalo, naj kot reprezentativno državo uporabi Brazilijo, kot je navedeno v pritožbi, če to ni mogoče, pa Argentino.

(59)

Komisija je v prvem obvestilu zavrnila Brazilijo kot reprezentativno državo, saj proizvajalec izdelkov iz pokositrene pločevine iz pritožbe leta 2023 ni bil dobičkonosen, združenje Eurofer pa ni zagotovilo druge možnosti.

(60)

Komisija je v prvem obvestilu obravnavala Argentino kot primerno reprezentativno državo in jo je nadalje obravnavala v drugem obvestilu.

(61)

Združenje Eurofer je predložilo tudi pripombe o uporabi Malezije, Tajske in Turčije kot reprezentativnih držav, pri čemer je trdilo, da na azijske in druge sosednje države, vključno s Turčijo, močno vpliva poceni kitajski uvoz jekla ter da v Turčiji in Maleziji potekajo protidampinške preiskave v zvezi s kitajskim vroče valjanim jeklom. Poleg tega je navedlo, da Malezija zahteva izdajo dovoljenj za izvoz železove rude, letna poročila malezijskih proizvajalcev pa imajo drugačno poslovno leto kot Kitajska. V zvezi s Tajsko je trdilo, da BDP na prebivalca znaša manj kot polovico kitajskega, da je trg parnega premoga na Tajskem izkrivljen in da za nobenega tajskega proizvajalca izdelka v preiskavi niso takoj na voljo finančni podatki za leto 2023. V zvezi s Turčijo je trdilo, da je njen trg premoga izkrivljen zaradi uvoza iz Rusije. Vendar zaradi teh pripomb v drugem obvestilu iz obravnave ni bila izključena nobena od navedenih držav.

(62)

Skupina Baosteel se je strinjala s Komisijino zavrnitvijo Brazilije kot reprezentativne države, potrdila težave, ugotovljene v prvem obvestilu v zvezi z uporabo Argentine zaradi odsotnosti uvoza hladno valjanega jekla in nerazumno visokega dobička opredeljenega proizvajalca izdelkov iz pokositrene pločevine ter Turčije zaradi visoke ravni ruskega uvoza različnih proizvodnih dejavnikov, ter opozorila, da bi lahko bila primerna Malezija ali Tajska.

(63)

Družba Shougang je opozorila na argumente Komisije v prvem obvestilu in pripomnila, da bi lahko bila za reprezentativno državo primerna Argentina ali Tajska.

(64)

Komisija je 18. oktobra 2024 z drugim obvestilom zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot reprezentativno državo izbrala Malezijo.

(65)

Obvestila jih je tudi, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU stroški) ter dobiček določila na podlagi razpoložljivih informacij družbe Perusahaan Sadur Timah Malaysia (Perstima) Berha, ki je proizvajalka v reprezentativni državi.

(66)

Pripombe sta predložili skupina Baosteel in družba Shougang Jingtang United Iron and Steel.

(67)

Skupina Baosteel je podala posebne pripombe glede uporabe nekaterih referenčnih vrednosti za surovine, ki bodo obravnavane v nadaljevanju. Pripombe je predložila tudi glede izračuna PSU stroškov za družbo, izbrano za ta vir podatkov.

(68)

Tudi družba Shougang Jingtang je predložila pripombe o uporabi nekaterih referenčnih vrednosti, ki bodo prav tako obravnavane v nadaljevanju.

(69)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(70)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se [...] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU stroški).

(71)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(72)

Komisija je v nedavnih preiskavah glede jeklarskega sektorja na Kitajskem (7) ugotovila, da so bila prisotna znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(73)

Komisija je v teh preiskavah ugotovila, da na Kitajskem obstaja znatno poseganje države, kar izkrivlja učinkovito dodeljevanje sredstev v skladu s tržnimi načeli (8).

(74)

Komisija je zlasti sklenila, da se v jeklarskem sektorju, iz katerega izhaja glavna surovina za proizvodnjo izdelka v preiskavi, ne le ohranja znatna stopnja lastništva kitajske vlade v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (9), ampak kitajski vladi prisotnost v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe (10) tudi omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(75)

Komisija je nadalje ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov še dodaten učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (11).

(76)

Komisija je sklenila, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanja zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč na Kitajskem (12).

(77)

Komisija je ugotovila izkrivljanja stroškov plač v jeklarskem sektorju v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (13) in izkrivljanja na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala na Kitajskem (14).

(78)

Komisija je v tej preiskavi, podobno kot v prejšnjih preiskavah v zvezi z jeklarskim sektorjem na Kitajskem, preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške na Kitajskem, glede na to, da obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(79)

To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v dokumentaciji, vključno z dokazi v pritožbi in delovnem dokumentu služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (15) (v nadaljnjem besedilu: poročilo), ki temelji na javno dostopnih virih. Analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v kitajsko gospodarstvo na splošno in posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z izdelkom v preiskavi.

(80)

Komisija je te dokaze dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem, kar je bilo ugotovljeno tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(81)

V pritožbi, ki se sklicuje na delovni dokument služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite, prvič objavljen 20. decembra 2017 (16), ter na posodobljeno poročilo, je navedeno, da kitajski gospodarski model temelji na nekaterih osnovnih načelih, vključno s konceptom „socialističnega tržnega gospodarstva“, vodilno vlogo Kitajske komunistične partije ali zapletenim sistemom industrijskega načrtovanja, ki zagotavljajo in spodbujajo raznolike vladne posege.

(82)

Taka znatna poseganja države so v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli. Glede na to, da na kitajske trge izdelkov iz jekla vplivajo znatna izkrivljanja, ki izhajajo iz navedenih temeljev kitajskega gospodarskega modela, je bilo v pritožbi ugotovljeno, da bi bilo treba normalno vrednost določiti na podlagi neizkrivljenih proizvodnih stroškov v reprezentativni državi.

(83)

V pritožbi so bili navedeni primeri elementov, ki kažejo na obstoj izkrivljanj, kot so navedeni v prvi do šesti alinei člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. V pritožbi je bilo poleg sklicevanja na ustrezne dele poročila poudarjeno, da:

(84)

Kitajska vlada zlasti v sektorju izdelka, ki se pregleduje, tj. v sektorju železa in jekla, ohranja visoko stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe. Javna in zasebna podjetja v sektorju so podvržena političnemu nadzoru in navodilom. Primeri vključujejo skupino Ansteel (17) in skupino Baowu Steel (18), ki sta obe družbi v državni lasti pod okriljem zvezne komisije SASAC; skupino Baotou Steel, družbo v lasti vlade Notranje Mongolije (19); ter skupino Shougang (20), družbo v državni lasti, ki je v 100-odstotni lasti sklada Beijing State-Owned Asset Management Ltd. (21).

(85)

Medtem ko bolj specifične informacije o izdelku v preiskavi morda niso na voljo, pa zadevni sektor predstavlja podsektor industrije železa in jekla, pri čemer se ugotovitve v zvezi s sektorjem železa in jekla nanašajo tudi na izdelek v preiskavi.

(86)

Najnovejši kitajski dokumenti politike o sektorjih železa in jekla potrjujejo pomen, ki ga kitajska vlada še vedno pripisuje tema sektorjema, tudi namero o posredovanju v teh sektorjih za njuno oblikovanje v skladu s politikami vlade. To je razvidno iz usmerjevalnega mnenja ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo o spodbujanju visokokakovostnega razvoja jeklarske industrije, ki vključuje poziv k nadaljnjemu utrjevanju industrijskih temeljev in znatnemu izboljšanju ravni modernizacije industrijske verige (22).

(87)

Natančneje, v skladu z navedenim usmerjevalnim mnenjem mora kitajska vlada „[s]podbujati združitve in reorganizacije podjetij. Spodbujati vodilna podjetja v industriji k združitvam in reorganizaciji ter vzpostaviti številne izjemno velike skupine vrhunskih jeklarskih podjetij. Z opiranjem na prevladujoča podjetja v industriji gojiti eno do dve specializirani vodilni družbi na področju nerjavnega jekla, legiranega jekla, (…).“

(88)

Še en primer namere kitajske vlade, da posreduje v sektorju, je mogoče najti v 14. petletnem načrtu o razvoju industrije surovin (v nadaljnjem besedilu: 14. petletni načrt), v skladu s katerim bo sektor „upošteval kombinacijo vodilnega položaja na trgu in spodbud vlade“ ter „razvijal skupino glavnih družb z vodilno vlogo na ekološkem področju in ključno konkurenčnostjo“ (23), pa tudi v delovnem načrtu ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo za stabilno rast jeklarske industrije za leto 2023 (24), v katerem so določeni naslednji cilji: „Leta 2023 bodo […] naložbe v osnovna sredstva v celotni industriji ohranile stabilno rast, gospodarske koristi pa se bodo znatno povečale; naložbe v raziskave in razvoj v industriji bodo na koncu dosegle 1,5 %; rast dodane vrednosti v industriji bo približno 3,5-odstotna; leta 2024 se bosta okolje za razvoj in struktura industrije nadalje optimizirala, nadaljeval se bo prehod na visokokakovostne, inteligentne in zelene izdelke, rast dodane vrednosti industrije pa bo presegla 4 %.“

(89)

V delovnem načrtu je predvideno tudi združevanje podjetij v jeklarskem sektorju, ki ga je odredila vlada: „[s]podbujati je treba vodilna podjetja v industriji k združitvam in prevzemom, vzpostaviti izjemno velike skupine vrhunskih železarskih in jeklarskih podjetij ter spodbujati optimalno razporeditev nacionalnih zmogljivosti za proizvodnjo železa in jekla. Podpirati je treba vodilna specializirana podjetja v določenih tržnih segmentih jekla, da še naprej združujejo vire in ustvarjajo ekosistem jeklarske industrije. Spodbujati je treba železarska in jeklarska podjetja k medregionalnim […] združitvam in reorganizacijam […]. Preučiti je treba možnost, da se železarskim in jeklarskim podjetjem, ki so izvedla obsežne združitve in reorganizacije, zagotovi večja podpora politike za nadomestitev zmogljivosti.“

(90)

Podobne primere namere kitajskih organov, da nadzorujejo in usmerjajo razvoj sektorja, je mogoče opaziti na ravni provinc, na primer v Hebeiju, kjer je vlada province leta 2020 objavila triletni akcijski načrt za oblikovanje grozdov v verigi jeklarske industrije. V skladu z njim mora vlada „neprekinjeno izvajati skupinski razvoj organizacij, pospešiti reforme mešanega lastništva podjetij v državni lasti, se osredotočiti na spodbujanje medregionalnih združitev in reorganizacije zasebnih železarskih in jeklarskih podjetij ter si prizadevati za vzpostavitev ene ali dveh vrhunskih velikih skupin in treh do petih velikih skupin z domačim vplivom kot podporo“ ter „nadalje širiti kanale za recikliranje in krožnost odpadnega jekla ter krepiti pregled in razvrstitev odpadnega jekla.“ (25)

(91)

V načrtu za jeklarski sektor za provinco Hebei je navedeno: „Prizadevati si moramo za strukturno prilagajanje in poudarjati diverzifikacijo proizvodov. Neutrudno moramo spodbujati strukturno prilagoditev in optimizacijo razporeditve železne in jeklarske industrije, spodbujati konsolidacijo, reorganizacijo, preoblikovanje in nadgradnjo podjetij ter celovito spodbujati razvoj železarske in jeklarske industrije v korist velikih podjetij, posodobitev tehnične opreme ter diverzifikacijo proizvodnih procesov in izdelkov nižje v prodajni verigi.“

(92)

V izvedbenem načrtu province Henan za preoblikovanje in nadgradnjo jeklarske industrije v okviru 14. petletnega načrta je predvidena „izgradnja značilnih jeklarskih proizvodnih baz […], izgradnja šestih značilnih jeklarskih proizvodnih baz v Anyangu, Jiyuanu, Pingdingshanu, Xinyangu, Shangqiuju, Zhououju itd. ter okrepitev obsega, intenzivnosti, in specializiranosti industrije. Med temi proizvodnimi bazami bo do leta 2025 v Anyangu zmogljivost proizvodnje surovega železa omejena, da bo ostala pod 14 milijoni ton, zmogljivost proizvodnje surovega jekla pa bo omejena na 15 milijonov ton.“ (26)

(93)

Nadaljnji cilji industrijske politike so razvidni tudi iz načrtovalnih dokumentov drugih provinc, kot je Jiangsu (27), Shandong (28), Shanxi (29), Liaoning Dalian (30) ali Zhejiang (31).

(94)

Drug primer učinkovitega usmerjanja kitajske vlade na podlagi načrtov je obvestilo partijskega odbora družbe Ansteel Group Co., Ltd., o vestnem preučevanju, razširjanju in udejanjanju duha 20. nacionalnega kongresa partije (32). V obvestilu je navedeno, da bo skupina Ansteel vestno izvajala usmeritvene načrte in jih podrobneje predstavila članom partije, kadrom in zaposlenim v celotni skupini.

(95)

Kar zadeva možnost kitajske vlade, da s prisotnostjo v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe vpliva na cene in stroške, so glede na to, da izdelek v preiskavi predstavlja podsektor jeklarskega sektorja, razpoložljive informacije v zvezi s proizvajalci jekla pomembne tudi za izdelek v preiskavi.

(96)

Na primer, predsednik upravnega odbora in generalni direktor družbe Baoshan Iron & Steel Ltd., proizvajalke izdelkov iz pokositrene pločevine, katere obvladujoči delničar je skupina Baowu Steel, opravljata tudi funkcijo sekretarja partijskega odbora oziroma namestnika sekretarja (33).

(97)

Tudi predsednik upravnega odbora skupine Wuhan Iron & Steel, ki je prav tako pod nadzorom skupine Baowu Steel, je sekretar partijskega odbora (34).

(98)

Poleg tega je „skupina Wuhan Iron & Steel leta 2022 izvedla deseto centralizirano študijo in razpravo študijske skupine partijskega odbora za teorijo, da bi prenesla in preučila duh osrednje gospodarske delovne konference ter spodbujala izvajanje odločitev in ureditev 20. nacionalnega kongresa partije in duha osrednje gospodarske delovne konference v skupini Wuhan Iron & Steel. Generalni predstavnik sedeža družbe China Baowu Wuhan, sekretar partijskega odbora in predsednik skupine Wuhan Iron & Steel so predsedovali srečanju ter predstavili zahteve za izvajanje zahtev centralnega komiteja partije, partijskega odbora province Hubei in partijskega odbora družbe China Baowu ter nadaljnje izvajanje duha osrednje gospodarske delovne konference.“ (35)

(99)

Predsednik upravnega odbora družbe Baotou Steel Union, ki je del skupine Baotou Steel, je tudi partijski sekretar družbe, izvršni direktor družbe in predsednik sindikata družbe pa sta namestnika partijskega sekretarja (36).

(100)

Nazadnje, v skupini Shougang je predsednik upravnega odbora sekretar partijskega odbora, izvršni direktor pa namestnik sekretarja partijskega odbora družbe (37).

(101)

V nekaterih primerih statut družbe izkazuje zvestobo KKP. Člen 134 statuta družbe Baoshan Iron & Steel Ltd., proizvajalke izdelkov iz pokositrene pločevine, na primer določa, da „[p]artijski odbor družbe svoje naloge opravlja v skladu z ustavo Komunistične stranke Kitajske in drugimi partijskimi predpisi: (1) zagotavljanje in nadzorovanje izvajanja partijskih in državnih politik v družbi.” (38)

(102)

Člen 3 statuta kitajskega združenja livarn določa, da združenje sprejema poslovne smernice, nadzor in upravljanje, ki jih zagotavljajo zadevni partijski subjekti, npr. komisija SASAC in ministrstvo za civilne zadeve, ter določa potrebne pogoje za njegovo sodelovanje (39).

(103)

Enako določbo je mogoče najti v členu 3 statuta kitajskega združenja železarjev in jeklarjev (40), katerega člani so glavni proizvajalci železa in jekla.

(104)

V sektorju železa in jekla so vzpostavljene diskriminatorne politike, ki koristijo domačim proizvajalcem ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe in ki se na splošno uporabljajo za izdelek v preiskavi, saj ta predstavlja enega od njegovih podsektorjev.

(105)

Kitajska vlada železarsko in jeklarsko industrijo še vedno obravnava kot ključno industrijo (41). To je potrjeno v številnih načrtih, direktivah in drugih dokumentih o tem sektorju, izdanih na nacionalni, regionalni in občinski ravni. Kitajska vlada je na podlagi 14. petletnega načrta predvidela preoblikovanje in nadgradnjo ter optimizacijo in strukturno prilagoditev železarske in jeklarske industrije (42).

(106)

V 14. petletnem načrtu za razvoj industrije surovin, ki se uporablja tudi za železarsko in jeklarsko industrijo, je ta sektor označen kot „temelj realnega gospodarstva“ in „ključno področje, ki predstavlja mednarodno konkurenčno prednost Kitajske“, pri čemer načrt vključuje številne cilje in delovne metode, ki bodo spodbujali razvoj tega sektorja v obdobju 2021–2025, kot je tehnološka nadgradnja, izboljšanje strukture sektorja (tudi z nadaljnjo koncentracijo družb) ali digitalna preobrazba (43).

(107)

Delovni načrt za stabilno rast jeklarske industrije (glej uvodno izjavo 88) kaže, kako je osredotočenost kitajskih organov na ta sektor umeščena v širši okvir kitajske vlade za usmerjanje kitajskega gospodarstva: „[p]odpirati jeklarska podjetja, da natančno upoštevajo potrebe nove infrastrukture, nove urbanizacije, oživitve podeželja in nastajajočih industrij, da v različnih regijah združujejo velike inženirske projekte, povezane s 14. petletnim načrtom, in si po najboljših močeh prizadevajo za zagotovitev oskrbe z jeklom. Vzpostaviti in poglobiti mehanizme sodelovanja višje in nižje v verigi med jeklarskim sektorjem in ključnimi sektorji, ki uporabljajo jeklo, kot so ladjedelništvo, promet, gradbeništvo, energetika, avtomobili, gospodinjski aparati, kmetijski stroji in težka oprema, izvajati dejavnosti združevanja proizvodnje in povpraševanja ter dejavno širiti področja uporabe jekla.“ (44)

(108)

Poleg tega država v zvezi z železovo rudo, ki je ključna surovina za proizvodnjo izdelka v preiskavi, v skladu s 14. petletnim načrtom za razvoj industrije surovin načrtuje „racionalen razvoj domačih mineralnih virov. Okrepiti je treba raziskovanje železove rude […], izvajati preferenčne davčne politike ter spodbujati uvajanje napredne tehnologije in opreme za zmanjšanje nastajanja trdnih rudarskih odpadkov“ (45), kar bo privedlo do vzpostavitve sistema za rezerve proizvodnje železove rude in mineralnih zemljišč, ki bo „postal pomemben ukrep za stabilizacijo tržne cene železove rude in zagotovitev varnosti industrijske verige.“ (46)

(109)

Na lokalni ravni, na primer v provinci Hebei, organi za železarski in jeklarski sektor predvidevajo naslednje: „subvencije v obliki popusta pri naložbah v nove projekte; finančne institucije je treba preučiti in usmerjati, da bodo železarskim in jeklarskim podjetjem zagotavljale posojila z nizkimi obrestmi za prehod na nove panoge, hkrati pa bo vlada zagotavljala subvencije v obliki popusta.“ (47)

(110)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo glavnih surovin za proizvodnjo izdelka v preiskavi. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(111)

Ta preiskava ni razkrila nobenih dokazov, da diskriminatorna uporaba ali neustrezno izvrševanje zakonodaje o stečaju in lastnini v sektorju železa in jekla v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe ne bi vplivala na proizvajalce izdelka v preiskavi.

(112)

Na izdelek v preiskavi vplivajo tudi izkrivljanja stroškov plač v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe. Navedena izkrivljanja vplivajo na sektor neposredno (pri proizvodnji izdelka v preiskavi ali glavnih vložkov) in posredno (pri dostopu do vložkov družb, za katere na Kitajskem velja isti sistem delovnega prava) (48).

(113)

V tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor izdelka v preiskavi.

(114)

Delovni načrt za stabilno rast prav tako zelo dobro ponazarja tovrstno poseganje države: „Finančne institucije je treba spodbujati, naj v skladu z načeli obvladovanja tveganja in vzdržnosti poslovanja dejavno zagotavljajo finančne storitve jeklarskim družbam, ki izvajajo združitve in reorganizacije, prilagoditve razporeditve, preobrazbo in nadgradnjo.“ Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(115)

Komisija nazadnje opozarja, da so za proizvodnjo izdelka v preiskavi potrebni številni vložki. Ko proizvajalci izdelka v preiskavi kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanjem v finančnem sektorju / pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(116)

Posledica tega je, da domače prodajne cene izdelka v preiskavi niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanja pa vplivajo tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej Kitajski. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil proizveden na Kitajskem, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložek v vložek in tako dalje.

(117)

Razpoložljivi dokazi so torej pokazali, da cene ali stroški izdelka v preiskavi, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da v tej zadevi ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(118)

Kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze v spisu zadeve, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil pritožnik.

(119)

Med preiskavo sta pripombe predložila združenje CISA in družba Baoshan Iron & Steel Ltd.

(120)

Prvič, združenje CISA je trdilo, da poročilo ne izpolnjuje standardov nepristranskih in objektivnih dokazov ter dokazov zadostne dokazne vrednosti. Trdilo je, da že samo dejstvo, da je bilo poročilo pripravljeno s posebnim namenom, in sicer da se industriji Unije olajša vložitev pritožbe na področju trgovinskih ukrepov, pomeni, da ni nobene verjetnosti za nepristransko in objektivno analizo kitajskega gospodarstva.

(121)

Združenje CISA je tudi trdilo, da je dokazna vrednost poročila dvomljiva, saj so v njem namerno izpuščene dejanske okoliščine, elementi in sklepi, ki bi nasprotovali delnemu namenu, za katerega je bilo pripravljeno, ali bi ga oslabili.

(122)

Poleg tega je združenje CISA trdilo, da se Komisija v tej preiskavi pri iskanju pozitivnih dokazov o dampinških praksah ne more zanašati na pretekle zadeve, kot je to storil pritožnik, da bi dokazal obstoj znatnih izkrivljanj. Za dokazno breme v protidampinških preiskavah mora preiskovalni organ pozitivno ugotoviti obstoj dampinških praks.

(123)

Komisija je v zvezi s trditvijo združenja CISA, da poročilo ni objektivno ali nepristransko, ugotovila, da je poročilo celovit dokument, ki temelji na obsežnih objektivnih dokazih, vključno z zakonodajo, predpisi in drugimi uradnimi dokumenti politike, ki jih je objavila kitajska vlada, poročili tretjih oseb iz mednarodnih organizacij, akademskimi študijami in članki strokovnjakov ter drugimi zanesljivimi neodvisnimi viri. Poročilo je javno dostopno že od decembra 2017, da bi vse zainteresirane strani imele dovolj možnosti za ovrženje, dopolnitev ali predložitev pripomb v zvezi s poročilom in dokazi, na katerih temelji.

(124)

Komisija je od takrat poročilo pregledala in aprila 2024 objavila posodobljeno različico, kot je navedeno v uvodni izjavi 81 (49). Združenje CISA ni predložilo nobenega ugovora glede vsebine in dokazov iz poročila. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(125)

Poleg tega se lahko pritožniki opirajo na dokaze in ugotovitve preteklih preiskav, če so ti relevantni in če njihove zakonitosti ni razveljavil pravosodni organ. Člen 2(6a) osnovne uredbe zagotavlja, da so postopki nevtralni in nepristranski ter da se med preiskavo spoštujejo pravice vseh strank do obrambe.

(126)

Komisija je opozorila, da možnosti, ki je bila na voljo pritožnikom, da predstavijo trditve in dokaze o morebitnih izkrivljanjih cen in stroškov v državah, v katerih bi morebiti obstajala znatna izkrivljanja, ki jih povzroča država, ni mogoče razlagati kot nepošteno in nepravično prakso, ki spodbuja predložitev takih trditev.

(127)

Nadalje se ugotavljanje Komisije v zvezi z dejanskim obstojem in vplivom znatnih izkrivljanj ter posledično uporabo metodologije iz člena 2(6a), točka (a), opravi v času začasnega in/ali končnega razkritja rezultata preiskave. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(128)

Drugič, združenje CISA in družba Baoshan Iron & Steel Ltd. sta trdila, da se zdi člen 2(6a) osnovne uredbe nezdružljiv s protidampinškim sporazumom STO. Člen 2.2 protidampinškega sporazuma STO ne priznava pojma znatnih izkrivljanj in ne dovoljuje uporabe podatkov iz primerne reprezentativne države ali mednarodnih cen za konstruiranje normalne vrednosti. Natančneje, člen 2.2 protidampinškega sporazuma STO dovoljuje le uporabo stroškov proizvodnje v državi porekla, ki se jim pri konstruiranju normalne vrednosti prišteje razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter dobiček.

(129)

Družba Baoshan Iron & Steel Ltd. je trdila, da bi morala znatna izkrivljanja v državi izvoznici spadati v opredelitev bodisi prodaje, ki ni v okviru „običajnega poteka trgovine“, bodisi „posebnih razmer na trgu“, vendar pa pojem znatnih izkrivljanj ne spada v nobeno od teh kategorij.

(130)

Po mnenju združenja CISA in družbe Baoshan Iron & Steel Ltd. se zdi člen 2(6a) osnovne uredbe nezdružljiv s členom 2.2.1.1 in razlago tega člena, ki jo je podal pritožbeni organ v zadevi EU – biodizel (Argentina) (DS473) (v nadaljnjem besedilu: zadeva EU – biodizel), v kateri je bilo ugotovljeno, da morajo preiskovalni organi za izračun konstruiranih normalnih vrednosti uporabiti stroške izdelka, ki so jih proizvajalci ali izvozniki dejansko imeli.

(131)

Zato sta združenje CISA in družba Baoshan Iron & Steel Ltd. zahtevala, naj Komisija sprejme domače cene in stroške, ki so jih sporočili sodelujoči kitajski izvozniki, ter tako zavrne obstoj domnevnih znatnih izkrivljanj.

(132)

Komisija je menila, da so določbe člena 2(6a) v celoti skladne z zavezami Evropske unije v okviru STO in sodno prakso, ki jo navajata združenje CISA in družba Baoshan Iron & Steel Ltd. Opozoriti je treba, da se poročilo STO o zadevi EU – biodizel ni nanašalo na uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, temveč na specifično določbo člena 2(5) osnovne uredbe. Poleg tega pravo STO, kot ga v zadevi EU – Biodiesel razlagata odbor STO in pritožbeni organ STO, dovoljuje uporabo podatkov iz tretje države, ki se ustrezno prilagodijo, kadar je taka prilagoditev potrebna in utemeljena. Zaradi obstoja znatnih izkrivljanj stroški in cene v državi izvoznici niso primerni za konstruiranje normalne vrednosti.

(133)

V vsakem primeru je sodna praksa sodišč EU že potrdila, da čeprav člen 2(6a) osnovne uredbe vzpostavlja „poseben režim, ki določa pravila za določitev normalne vrednosti v primeru izvoza iz držav, za katere je dokazano, da na njihovem domačem trgu obstajajo znatna izkrivljanja, kot so opredeljena v tej določbi“, „[p]ravo STO pa ne vsebuje posebnih pravil za izračun normalne vrednosti v takih primerih“ (50). Trditev združenja CISA in družbe Baoshan Iron and Steel Ltd. zato ni mogoče sprejeti.

(134)

V teh okoliščinah člen 2(6a) osnovne uredbe predvideva računsko določitev stroškov proizvodnje in prodaje na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, vključno s tistimi v primerni reprezentativni državi s stopnjo razvitosti, ki je podobna stopnji v državi izvoznici.

(135)

Komisija je zato zavrnila to trditev združenja CISA in družbe Baoshan Iron & Steel Ltd.

(136)

Na podlagi navedenega je Komisija normalno vrednost konstruirala izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je opisano v nadaljevanju.

(137)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(138)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 56 in 64, je Komisija izdala dve obvestili za dokumentacijo o virih za določitev normalne vrednosti.

(139)

V teh obvestilih so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, ter obravnavane pripombe strani o teh elementih in ustreznih virih. Komisija je v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih zainteresirane strani obvestila, da namerava obravnavati Malezijo kot primerno reprezentativno državo v tej zadevi, če bo potrjen obstoj znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(140)

Komisija je v prvem obvestilu o proizvodnih dejavnikih opredelila Argentino, Brazilijo, Malezijo, Turčijo in Tajsko kot države, ki imajo glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot Kitajska, tj. Svetovna banka te države na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom, za katere je znano, da se je v njih proizvajal izdelek v preiskavi.

(141)

V prvem in drugem obvestilu je predstavljena raziskava Komisije o javnih podatkih v morebitnih reprezentativnih državah, ki so na voljo takoj. Ti podatki so se nanašali na družbo, ki bi bila vir za zneske PSU stroškov in dobička; ter podatkov, potrebnih za referenčne vrednosti, uporabljene za konstruiranje normalne vrednosti.

(142)

V prvem obvestilu je bilo ugotovljeno, da so takoj na voljo podatki proizvajalcev izdelkov iz pokositrene pločevine iz Argentine, Brazlije, Malezije, Turčije in Tajske, zaradi katerih bi bile te države primerne kot reprezentativna država. Vendar je bilo ugotovljeno, da proizvajalec izdelkov iz pokositrene pločevine v Braziliji v letu 2023 ni bil dobičkonosen in da Brazilije ni bilo mogoče šteti za primerno reprezentativno državo.

(143)

Komisija je v prvem obvestilu nadalje analizirala uvoz glavnih proizvodnih dejavnikov v štiri potencialne reprezentativne države.

(144)

Analiza je pokazala, da je na uvoz glavnih proizvodnih dejavnikov (vroče valjano jeklo, hladno valjano jeklo, koks, koksni premog, premog za uplinjanje, parni premog in železovi briketi, pridobljeni iz vročega železa) v Turčijo vplival znaten uvoz iz Ruske federacije (v nadaljnjem besedilu: Rusija). Unija je med drugim vse te proizvodne dejavnike sankcionirala po obsežni invaziji na Ukrajino, zato proizvajalcem teh vložkov večji izvozni trgi niso bili na voljo. S tem so se povečale ustrezne proste zmogljivosti v Rusiji, navedeno pa je potencialno vplivalo na cene izvoza na druge trge v bližini Rusije, vključno s Turčijo, ki je ostala odprta za zadevni izvoz.

(145)

Presežna zmogljivost v ruski proizvodnji jekla je bila ugotovljena v delovnem dokumentu služb Komisije o znatnem izkrivljanju v gospodarstvu Ruske federacije za namene preiskav trgovinske zaščite (52). Poleg tega je načrtovano nadaljnje povečanje jeklarske zmogljivosti v prihodnjih letih (53).

(146)

Komisija je ugotovila tudi, da je ministrstvo Republike Turčije za trgovino s sporočilom 2024/33 (54) oktobra 2024 uvedlo protidampinške dajatve na uvoz vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla iz Kitajske, Indije, Japonske in Ruske federacije. Ministrstvo za trgovino je v svoji preiskavi analiziralo učinek ruskega uvoza na jeklarsko industrijo v Turčiji in navedlo, da ta uvoz povzroča pritisk na cene sektorja domače proizvodnje po stopnji med 15 % in 20 %. Vroče valjano ploščato jeklo je eden od glavnih proizvodnih dejavnikov za izdelek v preiskavi.

(147)

Kar zadeva premog, ima Rusija druge največje zaloge premoga na svetu in je v zadnjem desetletju zaradi vse večjega izvoza povečala svojo proizvodnjo (55). Skupaj s sankcijami je ta okoliščina znižala ceno ruskega izvoza, turški uvoz ruskega premoga pa se je v zadnjih letih znatno povečal (56).

(148)

Zato je Komisija sklenila, da so bile cene glavnih proizvodnih dejavnikov v Turčiji izkrivljene in Turčije ni mogoče šteti za primerno reprezentativno državo.

(149)

V prvem obvestilu je bilo navedeno tudi, da Argentina ni uvažala hladno valjanega jekla, ki je ključni vložek za proizvodnjo izdelkov iz pokositrene pločevine za neintegrirane proizvajalce. Zato je bilo v drugem obvestilu ugotovljeno, da Argentine ni mogoče šteti za primerno reprezentativno državo.

(150)

Ista analiza je pokazala, da bi bilo mogoče kot primerno reprezentativno državo izbrati Malezijo, saj na njen uvoz glavnih proizvodnih dejavnikov, razen parnega premoga, ni pomembno vplival uvoz iz Kitajske ali katere koli od držav, navedenih v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (57).

(151)

Čeprav Turčije in Argentine zaradi ugotovitev iz uvodnih izjav 144 in 149 ni mogoče šteti za primerni reprezentativni državi, je Komisija v drugem obvestilu posodobila informacije, ki so bile na voljo za proizvajalce izdelkov iz pokositrene pločevine v navedenih državah, skupaj z Malezijo in Tajsko, ter ugotovila, da so bili proizvajalci v Argentini, Maleziji in Turčiji leta 2023 dobičkonosni. Proizvajalec na Tajskem je komajda dosegal prag donosnosti, saj je imel dobiček, manjši od 0,5 % prihodkov od prodaje, kar se ni štelo za razumen dobiček.

(152)

Zato je bilo v drugem obvestilu navedeno, da namerava Komisija uporabiti Malezijo kot primerno reprezentativno državo in družbo Perusahaan Sadur Timah Malaysia (PERSTIMA) Berhad (v nadaljnjem besedilu: Perstima) v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe, da bi pridobila neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za izračun normalne vrednosti.

(153)

Zainteresirane strani so bile pozvane, da predložijo pripombe glede ustreznosti teh dveh izbir.

(154)

Nobena zainteresirana stran ni predložila drugačnega predloga za reprezentativno državo ali drugo družbo za vir PSU stroškov in dobička. Vendar so bile prejete specifične pripombe v zvezi z nekaterimi proizvodnimi dejavniki ter izračunom PSU stroškov in dobička, ki so podrobno obravnavane v nadaljevanju.

(155)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Malezija edina razpoložljiva primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe, saj se ta določba uporablja, ko je na voljo več primernih držav.

(156)

Glede na zgornjo analizo Malezija izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(157)

Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in javno dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu.

(158)

Komisija je v drugem obvestilu navedla, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko GTA, da bi opredelila neizkrivljene stroške pri večini proizvodnih dejavnikov, zlasti surovinah. Poleg tega je navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov dela in energije uporabila malezijske vire (58).

(159)

Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila, da so imeli nekateri proizvodni dejavniki, ki so jih sporočili vzorčeni proizvajalci izvozniki, ki so predložili popolne informacije, zanemarljiv vpliv na skupne proizvodne stroške. Zato so bile te postavke združene v kategorijo „potrošno blago“.

(160)

Komisija je nato izračunala delež potrošnega blaga pri skupnih stroških surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih referenčnih vrednosti v primerni reprezentativni državi.

(161)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki izdelkov iz pokositrene pločevine

(162)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin in vložkov, kot so dostavljeni do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v podatkovni zbirki GTA na ravni nacionalne tarife, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza.

(163)

Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen Kitajske in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (61).

(164)

Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz Kitajske v reprezentativno državo, saj je ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov na Kitajskem zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(165)

Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na surovine in vložke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja.

(166)

Po objavi drugega obvestila je skupina Baosteel od Komisije zahtevala, naj namesto uporabe podatkov o uvozu iz Malezije spremeni vir naslednjih referenčnih vrednosti:

(167)

Skupina Baosteel je menila, da je cena peletov železove rude, uvoženih v Malezijo, previsoka na tono v primerjavi s ceno izdelkov iz pokositrene pločevine na tono na Kitajskem ter opozorila na razliko v ceni med dvema podoznakama za pelete železove rude, in sicer „hematit“ in „drugo“.

(168)

Informacije, ki jih je skupina Baosteel predložila v izpolnjenem vprašalniku in ki so bile zbrane med preveritvenim obiskom v zvezi z nakupi peletov železove rude, so pokazale, da je bila uvrstitev peletov železove rude pod oznako HS 2601 12 pravilna.

(169)

Uvoz peletov železa v Malezijo je bil znaten (več kot 300 000 ton), zato je Komisija menila, da je referenčna vrednost na podlagi uvoza v Malezijo točna in reprezentativna.

(170)

Komisija zato zavrača zahtevo skupine Baosteel, da se namesto tega uporabi referenčna vrednost za „plavžne pelete“, saj družba ni dokazala, da bi bil ta indeks primernejši od uvozne cene v Malezijo.

(171)

Po pripombi skupine Baosteel v zvezi z referenčno vrednostjo za vroče valjano jeklo se je Komisija strinjala z oceno skupine Baosteel, da podatki o malezijskem uvozu morda niso reprezentativni, ker je bila cena vroče valjanega jekla na enoto nižja od uvozne cene hladno valjanega jekla na enoto. Komisija se je odločila, da bo uvozno ceno v Malezijo nadomestila z uporabo podatkov agencije Fastmarkets, in sicer indeksa „Steel hot-rolled coil (Japan, Korea, Taiwan-origin), import, CFR Vietnam“ (vroče valjani kolobarji iz jekla (Japonska, Koreja, Tajvan), uvoz, CFR Vietnam), kot neizkrivljene mednarodne referenčne vrednosti.

(172)

Za hladno valjano jeklo Komisija ni našla nobenih razlogov, zakaj malezijska uvozna cena ne bi bila reprezentativna. Poleg tega alternative, ki jih je predlagala skupina Baosteel, zajemajo „Vzhodno Azijo“, Komisija pa ni mogla potrditi, ali je ta indeks vključeval cene hladno valjanega jekla kitajskega porekla in ali bi ga te cene lahko izkrivljale.

(173)

Po objavi drugega obvestila je skupina Baosteel zahtevala, naj Komisija za družbo Baoshan Iron & Steel Ltd. vključi apnenec in živo apno kot potrošno blago, namesto da bi potrošnjo teh proizvodnih dejavnikov primerjala z referenčno vrednostjo malezijskih uvoznih cen.

(174)

Komisija je to zahtevo sprejela, apnenec in živo apno pa sta se štela za potrošno blago.

(175)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 160, je Komisija nato izračunala delež potrošnega blaga pri skupnih stroških surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi ugotovljenih neizkrivljenih referenčnih vrednosti v primerni reprezentativni državi.

(176)

Poleg tega so bili samoproizvedeni proizvodni dejavniki, ki so imeli zgolj zanemarljiv vpliv pri skupnih stroških proizvodnje proizvajalcev izvoznikov in na raven kontrolne številke izdelka, prav tako združeni pod postavko „potrošno blago“.

(177)

Komisija je po razkritju drugega obvestila ponovno preučila vir referenčne vrednosti za mangan in premog v prahu. Zaradi omejenega uvoza mangana v Malezijo in dejstva, da uvoz premoga v prahu v podatkih o uvozu v Malezijo ni bil naveden na podrobni ravni, se je Komisija odločila, da bo uvozno ceno iz Malezije nadomestila z neizkrivljeno mednarodno referenčno vrednostjo. Komisija je te referenčne vrednosti našla pri agenciji Fastmarkets. Za mangan je bil to indeks „Manganese 99.7% electrolytic manganese flake, in-whs Rotterdam, USD/tonne“ (mangan 99,7 %, elektrolitski mangan v kosmičih, in-whs Rotterdam, USD/tono), za premog v prahu pa indeks „PCI low-vol, fob DBCT, USD/wmt“ (premog v prahu, majhne količine, FOB DBCT, USD/wmt).

(178)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot je navedeno v prvi alinei člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, uporabila ustrezne uvozne dajatve reprezentativne države.

(179)

Če so obstajali stroški prevoza, je Komisija izrazila stroške prevoza sodelujočega proizvajalca izvoznika za dobavo surovin kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila pri neizkrivljenih stroških istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza.

(180)

Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe.

(181)

Komisija je uporabila podatke oddelka za statistiko za Malezijo o plačah v proizvodnih dejavnostih v podsektorju „24 – proizvodnja osnovnih kovin“, objavljene v mesečni statistiki o proizvodnih dejavnostih za marec 2024 (62). Nato je dodala stroške dela delodajalca za naslednje programe:

(182)

Komisija je uporabila statistične podatke o cenah električne energije, ki jih je objavil ponudnik električne energije Tenaga Nasional Berhad, zlasti podatke o cenah električne energije za industrijo v skupini porabe „tarifa E2 – industrijska tarifa srednje napetosti v konici/zunaj nje“ za konično porabo v kWh (66).

(183)

Ceno zemeljskega plina za industrijske uporabnike v Maleziji je do konca leta 2021 objavljala malezijska komisija za energijo (Suruhanjaya Tenaga) (67).

(184)

Komisija je v drugem obvestilu navedla, da namerava uporabiti cene zemeljskega plina iz dokumenta na spletišču Suruhanjaya Tenaga, v katerem so navedene cene zemeljskega plina za leto 2022 za štiri plinske obrate, ki so odgovorni za dobavo industrijskega plina po plinovodih na polotoku Malezija in v Sabahu (68).

(185)

To metodo je Komisija vzela iz prejšnje zadeve, v kateri je bila kot reprezentativna država uporabljena Malezija. Vendar je Komisija ugotovila, da je bila v navedeni zadevi na koncu uporabljena drugačna metoda, pri kateri so bile uporabljene cene, objavljene na spletišču Suruhanjaya Tenaga, in nato prilagojene za inflacijo.

(186)

Po nadaljnjem premisleku se je Komisija odločila, da bo uporabila isto metodologijo, pri čemer bo za izračun cene zemeljskega plina za leto 2023 uporabila inflacijo cen energije, ki jo objavlja Svetovna banka (69).

(187)

Tarife za vodo za zvezne države na svojem spletišču objavlja nacionalna komisija za storitve za rabo vode (SPAN). Komisija je uporabila tarifo za vodo, zaračunano v Johorju, ki se je leta 2024 uporabljala za industrijske uporabnike (v nadaljnjem besedilu: negospodinjske dobave) (70).

(188)

Komisija je ceno plina iz premoga in koksnega plina v Maleziji izračunala na podlagi cene zemeljskega plina in ob upoštevanju kurilne vrednosti zadevnih plinov.

(189)

Komisija je ceno pare v Maleziji izračunala z metodologijo, ki jo je predlagalo ministrstvo ZDA za energijo (71) na podlagi stroškov premoga, potrebnega za njeno proizvodnjo.

(190)

Komisija je za ta izračun uporabila ceno premoga, kot jo je objavila Svetovna banka.

(191)

Komisija je v drugem obvestilu navedla, da bo, kjer ni carinske oznake za odpadni material, ločen od prvotne surovine, uporabila razmerje med nakupom „primarnih“ surovin in odpadnimi kovinami. Komisija je to metodo razmerja razširila tudi na odpadno jeklo kot stranski proizvod, kot je to v svojih pripombah zahtevala družba Shougang Jingtang.

(192)

Komisija je torej metodo razmerja uporabila za izračun referenčne vrednosti za naslednje proizvodne dejavnike:

(193)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“.

(194)

Komisija je za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska PSU stroškov in dobička v drugem obvestilu predlagala uporabo finančnih podatkov malezijskega proizvajalca Perstima za leto 2023, pri čemer je uporabila njegove objavljene letne računovodske izkaze.

(195)

Predlagani PSU stroški in dobiček so bili razkriti v drugem obvestilu. Komisija je od skupine Baosteel prejela pripombe o izračunu obeh kazalnikov.

(196)

Komisija se je strinjala s skupino Baosteel, da bi morali PSU stroške sestavljati samo stroški, povezani s prodajo in splošnim upravljanjem. Strinjala se je tudi, da dobiček družbe Perstima temelji predvsem na „drugih prihodkih“ in ne na prihodkih od prodaje.

(197)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da dobička družbe Perstima ni mogoče šteti za razumnega, zato bi bilo treba za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska upravnih, prodajnih in splošnih stroškov ter dobička najti drug vir.

(198)

Na podlagi informacij iz zahtevka, ki ga je Komisija poslala malezijskim organom za protidampinško preiskavo uvoza izdelkov iz pokositrene pločevine iz Kitajske, ki se je začela 14. avgusta 2024 (72), je bilo ugotovljeno, da je družba Perstima edini proizvajalec izdelkov iz pokositrene pločevine v Maleziji.

(199)

Komisija je nato v skladu z določbami zadnjega odstavka člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe upoštevala družbe v drugih državah z višjim srednjim dohodkom, ki so bile proizvajalke iste splošne kategorije izdelkov, kamor spada izdelek v preiskavi, tj. s področja jeklarske industrije.

(200)

Komisija je izbrala družbo z javnimi računovodskimi izkazi, ki so na voljo takoj ter iz katerih so razvidni razumni zneski PSU stroškov in stopenj dobička za jeklarsko industrijo, in sicer malezijsko družbo Alliance Steel (M) Sdn. Bhd (73). Družba je bila leta 2023 dobičkonosna (kar zajema tri četrtine obdobja preiskave).

(201)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(202)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Za dejansko potrošnjo posameznih proizvodnih dejavnikov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te stopnje porabe, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki, so bile preverjene med preverjanjem. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi.

(203)

Komisija je za vzorčene proizvajalce izvoznike, ki so uvažali železovo rudo iz držav, ki jih niso obremenjevale trditve o izkrivljanjih na podlagi člena 2(6a), uporabila neizkrivljeno ceno, ki so jo plačali vzorčeni proizvajalci izvozniki, in ne referenčne vrednosti, določene na podlagi malezijskih uvoznih cen.

(204)

Komisija je nato uporabila PSU stroške in dobiček družbe Alliance Steel (M) Sdn. Bhd pri stroških proizvodnje. PSU stroški, ki so bili izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni pri neizkrivljenih stroških proizvodnje, so znašali 6,6 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje, je znašal 8,1 %.

(205)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(206)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb, ki so delovale kot uvozniki ali trgovci v tretji državi.

(207)

Za proizvajalca izvoznika, ki je zadevni izdelek izvažal neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe dejansko plačana ali plačljiva cena za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo.

(208)

Za proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali v Unijo prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič nadalje prodan neodvisnim strankam v Uniji.

(209)

V tem primeru so bile cene prilagojene za vse stroške, ki bi jih običajno nosil uvoznik in so nastali strankam, ki so bile povezane z izvoznikom in vključene v prodajo zadevnega izdelka. Zadevni stroški so vključevali PSU stroške zadevnih odvisnih družb, vključenih v prodajo, in nominalni dobiček, ki ga običajno ustvari uvoznik.

(210)

Komisija je za nastali dobiček uporabila vrednost 4,72 %, kar je dobiček sodelujočega nepovezanega uvoznika izdelkov iz pokositrene pločevine v Evropski uniji v obdobju preiskave.

(211)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(212)

Opozoriti je treba, da mora Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) ju pobotalo nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

(213)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 201, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo stroškov proizvodnje skupaj z zneski za PSU stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za to raven trgovanja. Zato prilagoditve za pobotanje normalne vrednosti na raven franko tovarna niso bile potrebne.

(214)

Ob upoštevanju razlik je bila normalna vrednost prilagojena, da bi se upoštevala razlika v obravnavi DDV med domačo prodajo izdelkov iz pokositrene pločevine in njihovim izvozom. Pri izvozu se obračuna 13 % na izvoz, kar se ne povrne prek sistema DDV, medtem ko proizvajalec pri domači prodaji od kupca pobere 13 % DDV in ga nakaže kitajski vladi. Komisija ni našla razlogov za druge prilagoditve normalne vrednosti, prav tako nobeden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni zahteval takih prilagoditev.

(215)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za stroške prevoza in zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja ter stroške pakiranja.

(216)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški kredita in bančni stroški.

(217)

Družba Shougang Jingtang je izdelke iz pokositrene pločevine prvi neodvisni stranki v Uniji prodajala prek svoje povezane trgovske družbe v Hongkongu. Glede na to, da je trgovska družba delovala kot zastopnik, ki je posloval na podlagi provizije in je bil za to plačan v obliki pribitka, so bili PSU stroški družbe v Hongkongu in nominalni dobiček v višini 4,72 %, kot je določeno v uvodni izjavi 210 za nastali dobiček, nato odstranjeni kot prilagoditev v skladu s členom 2(10)(i).

(218)

Komisija je za vzorčene proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(219)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(220)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe.

(221)

Navedena stopnja je bila določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike. Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 25,3 %.

(222)

Za vse druge proizvajalce izvoznike na Kitajskem je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov.

(223)

Raven sodelovanja je količina izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave na podlagi podatkov Eurostata.

(224)

Komisija meni, da je raven sodelovanja v tej zadevi nizka, saj je uvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal približno 61 % celotnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave.

(225)

Komisija je opozorila, da so bile v obvestilu o začetku (74) zainteresirane strani obveščene, da bi lahko nesodelovanje ali le delno sodelovanje privedlo do ugotovitev na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe, kar bi lahko privedlo do manj ugodnih rezultatov za te strani v postopku. Glede na to, da so bile zainteresirane strani jasno opozorjene na posledice nesodelovanja in da je bila raven sodelovanja v tej zadevi še posebej nizka, je Komisija menila, da je primerno določiti preostalo dampinško dajatev na podlagi reprezentativnega obsega prodaje družbe Shougang Jingtang v Unijo v obdobju preiskave. Ta prodaja se je štela za ustrezen približek, ki odraža dampinško ravnanje družb, ki so se odločile, da ne bodo sodelovale.

(226)

Preostala stopnja dampinga je bila zato določena na 62,6 %.

(227)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(228)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji izdelovalo šest proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(229)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na približno 2,1 milijona ton. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, in sicer preverjenih izpolnjenih vprašalnikov pritožnika in treh vzorčenih proizvajalcev Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 28, so trije vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali več kot 80 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(230)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi izpolnjenega makro vprašalnika, ki ga je prejela od pritožnika in ga, kjer je bilo mogoče, navzkrižno preverila s preverjenimi izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije, ter uvoza zadevnega izdelka iz tretjih držav v Unijo na podlagi statističnih podatkov Eurostata.

(231)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

(232)

Da bi ugotovila, ali je industrija Unije utrpela škodo, ter da bi določila potrošnjo in različne gospodarske kazalnike, povezane s stanjem industrije Unije, je Komisija preučila, ali in v kakšni meri je treba pri analizi upoštevati nadaljnjo uporabo podobnega izdelka, ki ga proizvaja industrija Unije.

(233)

Komisija je ugotovila, da je zanemarljiv del proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije namenjen uporabi za lastne potrebe. Kot je razvidno iz preglednice 2, je obseg zaprtega trga v obravnavanem obdobju znašal približno 1 % potrošnje na prostem trgu in se je zmanjševal. V vsakem letu obravnavanega obdobja se je potrošnja na prostem trgu gibala enako kot celotna potrošnja Unije.

(234)

Komisija je zato sklenila, da ni treba razlikovati med zaprtim in prostim trgom, saj (morebitna) razlika v vedenju zaprtega trga zaradi zanemarljivega deleža zaprtega trga v celotni potrošnji Unije ne bi bila pomembna za analizo škode.

(235)

Za razliko od nekaterih drugih trgov trg z izdelki iz pokositrene pločevine v letih 2020 in 2021, ko so zaradi pandemije COVID-19 v Uniji veljala omejitve gibanja, ni upadel. Ker so ljudje ostali doma, je bilo povpraševanje po konzervirani hrani veliko, zaradi česar je bilo povpraševanje po izdelkih iz pokositrene pločevine v obeh letih razmeroma stabilno.

(236)

Zato je potrošnja Unije (vključno s prosto potrošnjo in potrošnjo za lastne potrebe) med letoma 2020 in 2022 nekoliko zanihala navzdol, nato se je leta 2023 zaradi zmanjšanja zalog in slabe letine zelenjave v Uniji močno zmanjšala, in sicer za 19 odstotnih točk, v obdobju preiskave pa še za 3 odstotne točke. Potrošnja se je med letom 2020 in obdobjem preiskave na splošno zmanjšala za 25 %.

(237)

Komisija je količino uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen s primerjavo uvoza s potrošnjo na trgu Unije.

(238)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Količina uvoza in tržni delež

(239)

Zaradi izjemnih okoliščin omejitev gibanja na Kitajskem in motenj v pomorski trgovini v letu 2021 se je obseg kitajskega uvoza med letoma 2020 in 2021 najprej zmanjšal za 20 %. Ker je povpraševanje v Uniji ostalo veliko, je kitajski uvoz v navedenem letu izgubil nekaj tržnega deleža.

(240)

Ker so se izjemne okoliščine leta 2022 omilile, sta se obseg in tržni delež kitajskega uvoza v letih 2022 in 2023 začela znatno povečevati, pri čemer je med letom 2023 in obdobjem preiskave prišlo do manjšega upada tega trenda. Uvoz iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju na splošno povečal za 69 %, medtem ko se je kitajski tržni delež povečal z 10,5 % leta 2022 na 23,5 % v obdobju preiskave, kar pomeni skupno povečanje za 125 %.

(241)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Nelojalno nižanje prodajnih cen uvoza je bilo ugotovljeno na podlagi preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem in vzorčenih proizvajalcev Unije.

(242)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/tono)

(243)

Uvozne cene iz Kitajske so se zviševale in so leta 2022 dosegle najvišjo vrednost, tj. 89-odstotno zvišanje cen glede na leto 2020, nato pa so se ponovno znižale in v obravnavanem obdobju dosegle skupno 36-odstotno zvišanje.

(244)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(245)

Cenovna primerjava je bila izvedena za vsako posamezno vrsto izdelka za transakcije na isti ravni trgovanja po odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Za uvoz iz zadevne države na trg Unije v obdobju preiskave je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen med [15 % in 25] %.

(246)

Kitajske cene so bile leta 2020, leta 2023 in v obdobju preiskave nižje od stroškov proizvodnje v industriji Unije. Poleg tega so leto 2021 zaznamovali zgodovinsko visoki stroški ladijskega prevoza, kar kaže, da je bila cena blaga brez stroškov čezmorskega prevoza morda precej nižja.

(247)

Zaradi takih cen so morali proizvajalci Unije v vseh letih, razen leta 2022, prodajati pod svojimi stroški proizvodnje. Razlog za to je, da se večina strank s proizvajalci Unije o cenah izdelkov iz pokositrene pločevine pogaja vsako leto (v nasprotju s kitajskim uvozom, ki se običajno izvaja kot promptna prodaja), proizvajalci pa so bili v zadnjem četrtletju leta 2021 v boljšem položaju za pogajanja o razumnih cenah.

(248)

Edinstvene okoliščine leta 2021 so namreč povzročile negotovosti na trgu: ker je bilo v navedenem letu zaradi motenj v mednarodni trgovini na voljo manj izdelkov iz pokositrene pločevine iz Kitajske in drugih tretjih trgov, povpraševanje po pločevinkah pa je ostalo veliko, so bili uporabniki leta 2022 pripravljeni plačati višjo ceno, da bi si zagotovili dobavo proizvajalcev Unije. In ker so se leta 2021 začeli zviševati tudi stroški proizvodnje, so se proizvajalci Unije lahko pogajali o visokih cenah za leto 2022.

(249)

Vendar se proizvajalci Unije, ko takih ugodnih tržnih razmer ni bilo več in je kitajski uvoz v Unijo začel prihajati v večjih količinah, niso mogli več pogajati o dovolj visokih cenah, da bi pokrili svoje stroške proizvodnje. Namesto tega so morali cene znižati tako leta 2023 kot v obdobju preiskave, čeprav so se stroški proizvodnje v letu 2023 še vedno zviševali.

(250)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da je leta 2020, leta 2023 in v obdobju preiskave prišlo do oviranja dviga cen, leta 2023 in v obdobju preiskave pa do znižanja cen. Komisiji se zato glede na izjemno visoke stroške pomorskega prevoza v letu 2021 ni zdelo, da bi bilo treba nadalje preučiti, ali je tudi v letu 2021 prišlo do oviranja dviga cen.

(251)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(252)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika, ki ga je predložil pritožnik in je zajemal podatke, ki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(253)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, količina prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(254)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(255)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(256)

Medtem ko se je obseg proizvodnje industrije Unije med letoma 2020 in 2021 nekoliko povečal, je v preostanku obravnavanega obdobja kazal stalno padajoči trend. Obseg proizvodnje se je med letoma 2021 in 2022 zmanjšal za 8 odstotnih točk, leta 2023 je upadel za nadaljnjih 15 odstotnih točk, v obdobju preiskave pa še za dodatni 2 odstotni točki. Obseg proizvodnje se je med letom 2020 in obdobjem preiskave zaradi zmanjšanja prodaje na splošno zmanjšal za 34 %.

(257)

Zmanjšanje obsega proizvodnje je negativno vplivalo na izkoriščenost zmogljivosti, ki se je prav tako zmanjšala, in sicer s 85 % leta 2020 na 57 % v obdobju preiskave, kar je 33-odstotno zmanjšanje.

(258)

Količina prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Količina prodaje in tržni delež

(259)

Prodaja industrije Unije je med letoma 2020 in 2021 ostala dokaj nespremenjena, nato pa se je v obravnavanem obdobju stalno zmanjševala in se na splošno zmanjšala za 36 %.

(260)

Tržni delež industrije Unije se je med letoma 2020 in 2021 povečal za 5 odstotnih točk, in sicer s 78 % na 83 %, nato pa se je v preostanku obravnavanega obdobja stalno zmanjševal in v obdobju preiskave padel na 67 %.

(261)

V obravnavanem obdobju so se potrošnja, proizvodnja in prodaja zadevnega izdelka na trgu Unije zmanjšale. V istem obdobju se je uvoz iz Kitajske povečal, zaradi česar se je tržni delež kitajskega uvoza na trgu Unije več kot podvojil.

(262)

Kot je prikazano v preglednici 2, se je potrošnja v Uniji v letih 2021 in 2022 stalno zmanjševala, nato se je leta 2023 občutno zmanjšala, ta trend pa se je v obdobju preiskave nadaljeval. Potrošnja se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala za 25 %, kar kaže na krčenje trga.

(263)

Kot je prikazano v preglednicah 5 in 6, sta se tudi obseg proizvodnje in prodaje Unije na splošno zmanjšala, in sicer sta se med letom 2020 in obdobjem preiskave zmanjšala za 34 % oziroma 36 %. To zmanjšanje je bilo veliko izrazitejše od 25-odstotnega zmanjšanja potrošnje Unije v istem obdobju. Poleg tega se je v obravnavanem obdobju tržni delež industrije Unije zmanjšal z 78 % na 66 %.

(264)

Hkrati se je uvoz iz Kitajske v obravnavanem obdobju na splošno povečeval v smislu obsega in tržnih deležev. Uvoz iz Kitajske se je med letom 2020 in obdobjem preiskave povečal za 69 odstotnih točk, njegov tržni delež pa z 10,4 % na 23,4 %.

(265)

Navedeni trendi so se začasno obrnili le leta 2021. Zaradi izjemnih okoliščin omejitev gibanja na Kitajskem in motenj v pomorski trgovini se je uvoz iz Kitajske med letoma 2020 in 2021 zmanjšal za 15 %, njegov tržni delež pa z 10,4 % na 8,7 %. Hkrati sta se proizvodnja in obseg prodaje industrije Unije povečala, njen tržni delež pa se je povečal za 5 odstotnih točk.

(266)

A takoj ko se je mednarodna trgovina leta 2022 začela normalizirati, sta se kitajski uvoz in njegov tržni delež znatno povečala in presegla ravni iz leta 2020, leta 2023 pa sta se še naprej povečevala, pri čemer se je rast v obdobju preiskave nekoliko upočasnila.

(267)

Hkrati so se leta 2022 obseg proizvodnje, obseg prodaje in tržni delež industrije Unije zmanjšali na ravni, ki so bile nižje od tistih leta 2020, leta 2023 pa so se še naprej zmanjševali. Zaradi nekoliko skrčenega trga v obdobju preiskave je tržni delež edini od teh treh kazalnikov, ki je med letom 2023 in obdobjem preiskave ostal razmeroma nespremenjen, obseg proizvodnje in obseg prodaje pa sta se zmanjšala tudi v obdobju preiskave.

(268)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(269)

Tudi število zaposlenih se je v obravnavanem obdobju stalno zmanjševalo, pri čemer je rahlo zanihalo navzgor samo v letu 2022. Število zaposlenih se je leta 2021 zmanjšalo za 6 odstotnih točk, nato pa se je leta 2022 povečalo za 3 odstotne točke. Nato se je leta 2023 ponovno znatno zmanjšalo, in sicer za 9 odstotnih točk, v obdobju preiskave pa se je še naprej zmanjševalo. Skupno se je število zaposlenih zmanjšalo za 23 %.

(270)

Produktivnost se je razvijala v skladu s spremembami v proizvodnji in zaposlenosti, pri čemer se je med letoma 2020 in 2021 zmerno povečala, nato pa se je do obdobja preiskave zmanjševala in dosegla 86 % produktivnosti leta 2020. Leta 2021 se je povečala, skladno z obsegom proizvodnje in prodaje industrije Unije, ki sta bila v celotnem obravnavanem obdobju največja leta 2021.

(271)

Zmanjšanje produktivnosti v preostalih letih je mogoče pojasniti tudi s tem, da se je obseg proizvodnje med letom 2022 in obdobjem preiskave zmanjšal bolj kot število zaposlenih.

(272)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na količino in cene uvoza iz zadevne države je bil znaten.

(273)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

(274)

Tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

(275)

Stroški proizvodnje v Uniji so se začeli zviševati leta 2021 zaradi zvišanja stroškov surovin, kot sta železova ruda in koksni premog. Zaradi zvišanja cen energije in nadaljnjega zvišanja stroškov surovin so se stroški proizvodnje znatno zvišali, in sicer za 67 odstotnih točk leta 2022 in za dodatnih 5 odstotnih točk leta 2023, pri čemer so se le v obdobju preiskave znižali za 8 odstotnih točk. Stroški proizvodnje so se od leta 2020 do obdobja preiskave na splošno zvišali za 64 %.

(276)

Povprečna prodajna cena Unije se je med letoma 2020 in 2022 zvišala, leta 2023 in v obdobju preiskave pa se je začela zniževati. Skupne prodajne cene so se med letom 2020 in obdobjem preiskave zvišale za 64 %.

(277)

Povprečne prodajne cene industrije Unije so v vseh letih razen leta 2022 ostale pod povprečnimi stroški proizvodnje. Kot je že pojasnjeno v uvodnih izjavah 246 do 250, je kitajski dampinški uvoz leta 2020 oviral dvig cen industrije Unije ter povzročil oviranje dviga cen in padec cen leta 2023 in v obdobju preiskave, zaradi česar je industrija Unije prodajala z izgubo.

(278)

Kot je že pojasnjeno v uvodnih izjavah 247 in 248, so se lahko proizvajalci Unije glede na to, da se stranke z industrijo Unije običajno pogajajo o cenah na letni ravni, in zaradi negotovosti na trgu v letu 2021 v letu 2022 pogajali o visokih cenah, kar jim je omogočilo prodajo z dobičkom.

(279)

Takoj ko se je mednarodni trgovinski tok normaliziral, so morali proizvajalci Unije ponovno znižati svoje cene.

(280)

Povprečni stroški dela proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(281)

Povprečni stroški dela na zaposlenega za polni delovni čas so se leta 2021 zvišali za 17 odstotnih točk in leta 2022 še za 11 odstotnih točk, nato so se leta 2023 znižali za 16 odstotnih točk in se v obdobju preiskave spet zvišali za 7 odstotnih točk. Na splošno so se stroški dela v obravnavanem obdobju zvišali za 19 %.

(282)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(283)

Absolutne ravni zalog so v celotnem obravnavanem obdobju kljub zmanjšanju ravni proizvodnje v obravnavanem obdobju ostale razmeroma nespremenjene, pri čemer so leta 2023 dosegle najnižjo točko, tj. 85 % količine končnih zalog v letu 2020.

(284)

Relativne zaloge kot odstotek proizvodnje so se po začetni stagnaciji med letoma 2020 in 2021 v preostanku obravnavanega obdobja stalno povečevale in do obdobja preiskave dosegla 38-odstotno povečanje.

(285)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(286)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. Dobičkonosnost je bila v celotnem obravnavanem obdobju negativna, razen leta 2022, ko je dobiček dosegel 5,4 %.

(287)

Izgube industrije Unije v letu 2021 so bile posledica posebnih tržnih razmer v navedenem letu. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 247 in 301, so cene med proizvajalci izdelkov iz pokositrene pločevine v Uniji in njihovimi strankami običajno določene za eno koledarsko leto z malo manevrskega prostora za prilagoditev cen. Cene proizvajalcev Unije za leto 2021 so bile določene na podlagi stroškov za leto 2020, medtem ko so se proizvodni stroški leta 2021 znatno povečali. Zato je morala industrija Unije svoje izdelke prodajati pod svojimi proizvodnimi stroški, hkrati pa ohraniti in celo rahlo povečati obseg prodaje, kar je v navedenem letu povzročilo znatne izgube.

(288)

Po izgubah, nastalih zaradi nizkih cen in naraščajočih stroškov proizvodnje v letu 2021, se je industrija Unije v letu 2022 pogajala za 70 % višje cene, da bi se odražalo znatno povečanje stroškov proizvodnje. Kot je bilo že pojasnjeno v uvodnih izjavah 247 do 249 ter 277 in 278, je bilo leto 2022 edino leto, v katerem je industriji Unije uspelo izdelke iz pokositrene pločevine prodajati nad stroški proizvodnje, in sicer zaradi ugodnega položaja, ki ga je imela pri pogajanjih o cenah za navedeno leto konec leta 2021. To jim je seveda omogočilo pozitivno dobičkonosnost.

(289)

Gibanje neto denarnega toka je na splošno sledilo gibanju dobička, vendar je v letu 2023 in obdobju preiskave zaradi izvoza in gibanja vrednotenja zalog v navedenih letih ostalo pozitivno.

(290)

Čeprav so se naložbe leta 2021 zmanjšale, so se leta 2022 več kot podvojile in se leta 2023 povečale za dodatnih 72 odstotnih točk, nato pa so se v obdobju preiskave nekoliko zmanjšale.

(291)

Vendar je mogoče največji delež teh naložb pripisati veliki naložbi v vzdrževanje, ki jo je izvedel samo en proizvajalec Unije za redno vzdrževanje enega od svojih plavžev. Tega projekta ni bilo mogoče razumno odložiti, saj je treba tako obsežno prenovo izvajati v rednih časovnih presledkih, da se zagotovi funkcionalnost plavža, in je zato potrebna za ohranitev delovanja celotne družbe. Poleg tega je bilo v tem obdobju izvedenih več naložb v okoljsko skladnost, zaradi česar podatki o naložbah kažejo še večji znesek.

(292)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb je v celotnem obdobju ostala negativna in nespremenjena, z opazno negativno izjemo leta 2021 in pozitivno izjemo v letu 2022, pri čemer je na splošno sledila trendom dobičkonosnosti prodaje.

(293)

Glavni kazalniki škode so v obravnavanem obdobju kazali negativen trend. Kar zadeva prodajo, dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb, se je položaj industrije Unije leta 2022 začasno izboljšal, vendar se je od leta 2023 ponovno slabšal. Dobičkonosnost je v celotnem obravnavanem obdobju ostala negativna, razen začasnega povečanja na 5,4 % v letu 2022 zaradi izjemnih okoliščin na trgu po pandemiji COVID-19. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 287 in 301, je bilo zmanjšanje dobičkonosnosti v letu 2021 posledica posebnih okoliščin, in sicer nepričakovanega povečanja več elementov stroškov proizvodnje, medtem ko proizvajalci Unije svojih cen niso mogli dovolj povišati zaradi narave pogodb, ki so jih sklenili s svojimi strankami.

(294)

Zdi se, da so bile naložbe edini kazalnik, ki je kazal pozitivne trende. Toda povečanje naložb ni bilo znak dobrega stanja industrije Unije, temveč so bile te naložbe, kot je bilo že navedeno, posledica potrebnega vzdrževanja in okoljske skladnosti.

(295)

Vsi drugi kazalniki škode so kazali padajoče trende. Obseg proizvodnje industrije Unije se je zmanjšal za 34 %, v skladu s prodajo Unije, ki se je med letom 2020 in obdobjem preiskave zmanjšala za 36 %. To zmanjšanje je bilo večje od zmanjšanja potrošnje Unije, ki se je v istem obdobju zmanjšala za 25 %. Posledično se je tržni delež industrije Unije zmanjšal z 78 % leta 2020 na 66 % v obdobju preiskave.

(296)

Kitajski uvoz se je v obravnavanem obdobju povečal za 69 %. Uvoz se je najbolj povečal leta 2023, ko se je povpraševanje najbolj zmanjšalo, zaradi česar se je kitajski tržni delež povečal z 10,4 % leta 2020 na 23,4 % v obdobju preiskave.

(297)

V okviru krčenja trga bi bilo mogoče pričakovati nekolikšno zmanjšanje obsega prodaje. Vendar je bilo zmanjšanje prodaje industrije Unije veliko izrazitejše od zmanjšanja povpraševanja v Uniji, obseg uvoza iz Kitajske pa se je povečeval kljub zmanjševanju povpraševanja. Zato sta bila trenda razvoja tržnega deleža med prodajo industrije Unije in kitajsko prodajo skoraj popolnoma obratna, kar kaže na jasno škodo v zvezi z obsegom.

(298)

Industrija Unije se je soočala z znatnim zvišanjem stroškov proizvodnje, ki so se v obravnavanem obdobju zvišali za 65 %. Na zvišanje stroškov so vplivali zlasti višji stroški glavnih surovin in energije. Industrija Unije je dovolj zvišala svoje prodajne cene, da je izravnala to veliko zvišanje stroškov (64-odstotno zvišanje med letom 2020 in obdobjem preiskave).

(299)

Industrija Unije je skoraj celotno zadevno obdobje ustvarjala izgubo, z edino izjemo leta 2022. Vendar se je njena splošna dobičkonosnost v obravnavanem obdobju zmanjšala s –4,6 % v letu 2020 na –7,6 % v obdobju preiskave, pri čemer se je leta 2021 izjemno zmanjšala, čemur je sledilo izjemno povečanje leta 2022, kot je navedeno v uvodnih izjavah 287 in 288.

(300)

Ti trendi upadanja so se v letih 2021 in 2022 začasno obrnili, saj je na trg vplivala pandemija COVID-19. Ker so ljudje ostajali doma, je bilo povpraševanje po konzervirani hrani leta 2021 veliko, to pa je pomenilo stabilno povpraševanje po izdelkih iz pokositrene pločevine. Hkrati se je uvoz iz Kitajske leta 2021 zmanjšal za 20 %, verjetno zaradi motenj v čezmorskem prevozu in strogih omejitev gibanja na Kitajskem, zaradi česar so uporabniki več kupovali od dobaviteljev Unije. Obseg prodaje industrije Unije se je tako nekoliko povečal, njen tržni delež pa se je v navedenem letu povečal za 5 odstotnih točk.

(301)

Kot je pojasnjeno zgoraj, industriji Unije, ker se stranke o cenah s proizvajalci Unije običajno pogajajo na letni ravni ob koncu predhodnega leta, to povečanje obsega prodaje v letu 2021 ni veliko koristilo, saj je morala prodajati po cenah, izpogajanih leta 2020.

(302)

Nasprotno pa so bili uporabniki glede na zgoraj opisane tržne negotovosti, ki so se pojavile leta 2021, med pogajanji o pogodbah za leto 2022 pripravljeni plačati višje cene, da bi si zagotovili stalno dobavo. Ker so se leta 2021 začeli zviševati tudi stroški proizvodnje, so lahko proizvajalci Unije za leto 2022 izpogajali višje cene. Industrija Unije je tako v navedenem letu lahko dosegla visok denarni tok in pozitivno dobičkonosnost.

(303)

Takoj ko so se mednarodni trgovinski tokovi začeli normalizirati, pa so se vsi navedeni kazalniki spet začeli zmanjševati, saj je industrija Unije začela izgubljati tržni delež ter je morala v letu 2023 in obdobju preiskave kljub naraščajočim stroškom proizvodnje znižati svoje cene.

(304)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(305)

Komisiji se zato v tej fazi ni zdelo, da bi bilo treba preučiti trditve o grožnji škode.

(306)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: zmanjšanje potrošnje, uvoz iz tretjih držav in izvoz industrije Unije.

(307)

Kot je prikazano v preglednici 1, se je potrošnja v Uniji v letih 2021 in 2022 stalno zmanjševala, nato je leta 2023 znatno upadla in se v obdobju preiskave še naprej zmanjševala. Potrošnja se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala za 25 %, kar kaže na krčenje trga.

(308)

Kot je prikazano v preglednicah 5 in 6, sta se tudi obseg proizvodnje in prodaje Unije na splošno zmanjšala, in sicer sta se med letom 2020 in obdobjem preiskave zmanjšala za 34 % oziroma 36 %. To zmanjšanje je bilo veliko izrazitejše od 25-odstotnega zmanjšanja potrošnje Unije v istem obdobju. Poleg tega se je v obravnavanem obdobju tržni delež industrije Unije zmanjšal z 78 % na 66 %.

(309)

Hkrati se je uvoz iz Kitajske v obravnavanem obdobju na splošno povečeval v smislu obsega in tržnih deležev. Obseg uvoza iz Kitajske se je tako povečal za 69 % po absolutnem obsegu, njegov tržni delež pa se je od leta 2020 do obdobja preiskave povečal z 10,4 % na 23,4 % (tj. za 125 %).

(310)

Navedeni trendi so se začasno obrnili le leta 2021. Zaradi izjemnih okoliščin omejitev gibanja na Kitajskem in motenj v pomorski trgovini se je uvoz iz Kitajske med letoma 2020 in 2021 zmanjšal za 15 %, njegov tržni delež pa z 10,4 % na 8,7 %. Hkrati sta se proizvodnja in obseg prodaje industrije Unije povečala, njen tržni delež pa se je povečal za 5 odstotnih točk. Vendar je morala industrija Unije zaradi nizkih letnih prodajnih cen, določenih za leto 2021, in povečanja stroškov proizvodnje prodajati pod svojimi stroški proizvodnje in je zato v navedenem letu utrpela znatne izgube, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 287.

(311)

A takoj ko se je mednarodna trgovina leta 2022 začela normalizirati, sta se kitajski uvoz in njegov tržni delež znatno povečala in presegla ravni iz leta 2020, leta 2023 pa sta se še naprej povečevala, pri čemer se je rast v obdobju preiskave nekoliko upočasnila.

(312)

Hkrati so se obseg proizvodnje, obseg prodaje in tržni delež industrije Unije zmanjšali pod ravni iz leta 2020 ter se leta 2023 in v obdobju preiskave še naprej zmanjševali. Zaradi nekoliko skrčenega trga je tržni delež industrije Unije edini od teh treh kazalnikov, ki je med letom 2023 in obdobjem preiskave ostal razmeroma nespremenjen.

(313)

Združenje CISA in družba Steelforce sta trdila, da dampinški uvoz iz Kitajske ni mogel povzročiti nobene škode. Združenje CISA je trdilo, da obseg kitajskega uvoza ni povezan z razvojem kazalnikov škode, družba Steelforce pa je trdila, da čeprav Kitajska pridobiva tržni delež, ji to uspeva na račun tržnih deležev drugih držav.

(314)

Poleg tega je združenje CISA trdilo, da kitajske cene niso mogle povzročiti škode, saj so se gibale v skladu s trendi na trgu. Družba Steelforce je dodala, da so bile cene industrije Unije leta 2021 nižje od kitajskih in leta 2022 skoraj enake, kar kaže, da so proizvajalci Unije lahko izvajali svojo cenovno politiko. Poleg tega je družba Steelforce trdila, da bi lahko proizvajalci Unije, če bi bilo to dejansko ekonomsko bolj smiselno, prešli z letnih pogodb na promptno prodajo, s čimer bi zagotovili dobičkonosno prodajo.

(315)

Kot je povzeto v uvodnih izjavah 307 do 312, so trendi obsega in tržnih deležev kitajskega uvoza ter prodaje in tržnih deležev industrije Unije skoraj popolnoma obratni. V nasprotju s trditvami združenja CISA to kaže jasno povezavo z razvojem obsega prodaje in kazalniki škode.

(316)

Kar zadeva cene, so bile cene kitajskega uvoza leta 2021 dejansko višje od cen Unije, leta 2022 pa približno enake, a to je bila posledica navedenih izjemnih okoliščin in dejstva, da imajo proizvajalci Unije sklenjene letne pogodbe z večino svojih strank.

(317)

Kot je med drugim pojasnjeno v uvodnih izjavah 239, 246, 265 in 310, se je obseg uvoza v Unijo leta 2021 zmanjšal zaradi motenj v pomorski trgovini ter strogih zapor in omejitev gibanja na Kitajskem, za cene z vsemi stroški pa se je zdelo, da so se povečale in presegle prodajne cene proizvajalcev Unije Vendar proizvajalci Unije, ki so bili vezani na cene, določene z dolgoročnimi pogodbami, sklenjenimi konec leta 2020, niso mogli dovolj izkoristiti tako ugodnih pogojev, da bi zvišali svoje prodajne cene. Hkrati so se stroški proizvodnje leta 2021 začeli znatno zviševati, kar je še poslabšalo izgube industrije Unije v navedenem letu.

(318)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 288, pa so motnje na trgu v letu 2021 in letne pogodbe proizvajalce Unije pri pogajanjih o cenah za leto 2022 postavile v ugoden položaj v primerjavi s svojimi strankami, in sicer so si uporabniki zaradi negotovosti v letu 2021 želeli zagotoviti zadostno oskrbo v letu 2022 . To je industriji Unije omogočilo, da je zvišala cene in bila v zadevnem obdobju leta 2022 edinkrat dobičkonosna.

(319)

Poleg tega je bilo, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 244 in 245, znatno nelojalno nižanje prodajnih cen ugotovljeno za vsako vrsto posebej. Razvoj in učinek kitajskih cen sta bila prav tako opisana v uvodnih izjavah 246 do 250, Komisija pa je sklenila, da so kitajske uvozne cene povzročile oviranje dviga cen v letu 2020, letu 2023 in obdobju preiskave ter znižanje cen v letu 2023 in obdobju preiskave.

(320)

Teh ugotovitev nič ne razveljavi, četudi so se, kot trdi združenje CISA, kitajske cene gibale podobno kot cene z drugih tretjih trgov ali cene industrije Unije. Kitajske cene so bile v skoraj vseh letih obravnavanega obdobja nižje od uvoznih cen skoraj vseh drugih tretjih držav razen Indije (glej preglednico 12). Poleg tega je imel kitajski uvoz daleč največji tržni delež celotnega uvoza, pri čemer je naslednjih pet največjih držav uvoznic posamezno imelo med 0,7 % in 3,2 % tržnega deleža v katerem koli letu obravnavanega obdobja. Kitajski uvoz je torej očitno najbolj vplival na gibanje cen na trgu.

(321)

Nazadnje, Komisija je v zvezi s trditvijo družbe Steelforce poudarila, da bi proizvajalci Unije, če bi lahko izvajali lastno cenovno politiko in/ali prešli na promptno prodajo, ki bi jim v vseh zadevnih letih prinesla dobičkonosnost, to nedvomno storili. Predloženi niso bili nobeni dokazi o tem, zakaj bi si industrija Unije namerno povzročala škodo.

(322)

Nasprotno, kot je pojasnil pritožnik, so letno dogovorjene cene za izdelke iz pokositrene pločevine tržni standard, ki je vsiljen z dna dobavne verige. Veliki trgovci na drobno od svojih dobaviteljev konzervirane hrane zahtevajo letno izpogajane cene, ti dobavitelji pa enako zahtevajo od svojih dobaviteljev pločevink. Proizvajalci pločevink kot glavni uporabniki izdelkov iz pokositrene pločevine tako zahtevajo enako od industrije Unije, da bi zagotovili stabilen vir dobave.

(323)

Pandemija COVID-19 je na povpraševanje po izdelkih iz pokositrene pločevine vplivala na poseben način. Med omejitvami gibanja v letih 2020 in 2021 so ljudje zaužili več konzervirane hrane in si naredili zaloge. Povpraševanje po pločevinkah in posledično izdelkih iz pokositrene pločevine je tako v navedenih letih ostalo razmeroma nespremenjeno in je leta 2022 rahlo zanihalo navzdol.

(324)

Ob koncu navedenega obdobja se je potrošnja v Uniji leta 2023 močno zmanjšala, in sicer za 19 odstotnih točk, v obdobju preiskave pa še za 3 odstotne točke. Veliko zmanjšanje v letu 2023 je mogoče pripisati zmanjšanju zalog iz prejšnjih let in slabi letini zelenjave v Evropi leta 2022. Potrošnja se je med letom 2020 in obdobjem preiskave na splošno zmanjšala za 25 %.

(325)

Združenje CISA in družba Steelforce sta trdila, da je škodo povzročilo predvsem tako krčenje trga.

(326)

Komisija je opozorila, da se je povpraševanje v Uniji sicer zmanjšalo, vendar pa to ne more biti razlog za izgubo obsega prodaje in zmanjšanje dobičkonosnosti industrije Unije v letu 2023 in obdobju preiskave.

(327)

Kot je bilo že pojasnjeno, se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 36 %, kar za skoraj 50 % presega skrčenje potrošnje, obseg kitajskega uvoza pa se je še naprej povečeval, čeprav se je trg krčil.

(328)

Poleg tega je ta uvoz v Unijo prihajal po cenah, ki so nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, ovirale njihov dvig in jih znižale.

(329)

Komisija je zato sklenila, da je kitajski uvoz tudi na trgu, ki se je krčil in na katerem bi industrija Unije izgubila nekaj obsega prodaje, ostal glavni dejavnik, ki je povzročal škodo.

(330)

Količina uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav

(331)

Kot je razvidno iz preglednice 12, je bil uvoz iz drugih tretjih držav (razen Kitajske) v preteklosti majhen. Skupaj je ta uvoz leta 2020 predstavljal 12-odstotni tržni delež, ki se je v obdobju preiskave zmanjšal na 10 %, saj se je obseg uvoza v navedenem obdobju zmanjšal za 37 %. Kitajska je daleč največji uvoznik v Unijo, medtem ko je imelo naslednjih pet največjih uvoznikov v obravnavanem obdobju med 0,7 % in 3,2 % tržnega deleža.

(332)

Uvozne cene iz drugih tretjih držav so bile v letih 2020 in 2021 višje od cen industrije Unije, leta 2022 pa na isti ravni. Leta 2023 so bile za 7 % nižje od cen industrije Unije, v obdobju preiskave pa za 10 %.

(333)

Vendar sta bila obseg tega uvoza in njegov tržni delež majhna, poleg tega pa sta se med letom 2020 in obdobjem preiskave znatno zmanjšala. Zato obseg uvoza in tržni delež nista mogla niti približno tako zelo vplivati na industrijo Unije kot kitajski uvoz, ki se je znatno povečal tako po obsegu kot po tržnem deležu.

(334)

Pomembna izjema od navedenega je uvoz iz Indije, ki se je med letom 2020 in obdobjem preiskave povečal za 4 000 ton, pri čemer se je njegov skupni tržni delež v navedenem obdobju povečal za 0,6 %, v Unijo pa se je v vseh letih razen leta 2021 prodajal po cenah, nižjih od cen kitajskega uvoza.

(335)

Ker pa je skupno povpraševanje Unije v obdobju preiskave znašalo več kot 2 milijona ton, je Komisija menila, da je bil morebiten vpliv takega povečanja uvoza iz Indije na trg Unije zanemarljiv in ni mogel povzročiti škode industriji Unije, četudi so bile njegove cene nižje od cen industrije Unije.

(336)

Poleg tega so bile cene kitajskega uvoza leta 2023 v povprečju za 14 % nižje od cen industrije Unije, v obdobju preiskave pa za 19 %. Zato je Komisija sklenila, da uvoz iz tretjih držav ni mogel povzročiti škode industriji Unije.

(337)

Količina izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 13

Izvozna učinkovitost vzorčenih proizvajalcev Unije

(338)

Obseg izvoza industrije Unije se je gibal podobno kot njena prodaja na trgu Unije: od leta 2020 do obdobja preiskave se je postopoma zmanjševal, zlasti brez povečanja, opaženega na trgu Unije leta 2022, kar dodatno potrjuje sklep, da je bilo to na trgu Unije izjemno leto.

(339)

Vendar se je obseg izvoza med letom 2020 in obdobjem preiskave zmanjšal le za 24 %, medtem ko se je prodaja na trgu Unije v istem obdobju zmanjšala za 36 %.

(340)

Povprečna izvozna cena se je do leta 2022 zviševala, ko se je v primerjavi z letom 2020 več kot podvojila. Od leta 2022 so se izvozne cene zniževale, vendar so bile v obdobju preiskave za 75 % višje od cen leta 2020.

(341)

Poleg tega so bile izvozne cene v letih 2020 in 2021 nekoliko nižje od prodajnih cen v Unijo, v letu 2022, letu 2023 in obdobju preiskave pa višje.

(342)

Komisija je zato sklenila, da izvoz industrije Unije ni bil vzrok za škodo, ki jo je ta utrpela.

(343)

Združenje CISA in družba Steelforce sta trdila, da je bila škoda, povzročena industriji Unije, samopovzročena: ker so se stroški proizvodnje zviševali, industrija Unije pa je kljub temu znatno povečala naložbe.

(344)

Prvič, Komisija je v zvezi s tem pojasnila, da je globalno povečanje stroškov proizvodnje ter zlasti surovin in energije vplivalo na vse udeležence na trgu v podobnem obsegu, kar dokazuje dejstvo, da so se cene uvoza iz vseh drugih tretjih držav, vključno s Kitajsko, v obravnavanem obdobju znatno zvišale. Zato tako povečanje stroškov ni bilo element, ki je bil edinstven le za industrijo Unije.

(345)

Hkrati združenje CISA, družba Steelforce ali katera koli druga zainteresirana stran niso predložili dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da so bili drugi udeleženci na trgu, kot so kitajski proizvajalci izvozniki, različno prizadeti.

(346)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 291 in 294, so bile naložbe industrije Unije v obravnavanem obdobju potrebne za skladnost z okoljskimi standardi ali za ohranitev obstoječih zmogljivosti z izvedbo bistvenih popravil in zamenjav.

(347)

Komisija je zato sklenila, da vse višji stroški proizvodnje niso prispevali k škodi, ki jo je industrija Unije utrpela v obdobju preiskave. Podobno ni mogoče šteti, da so naložbe, ki jih zahteva zakonodaja ali so potrebne za ohranitev varne proizvodnje, prispevale k škodi, povzročeni industriji Unije.

(348)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 317, je prodaja industrije Unije na trgu Unije običajno temeljila na letnih pogodbah s strankami, v katerih so določene cene za naslednje leto z možnostjo samo izjemnih prilagoditev. To pomeni, da cene ne morejo slediti kratkoročnim nihanjem stroškov, ki se zgodijo v danem letu. Industrija Unije zato potrebuje nekaj časa, da svoje cene prilagodi spremembam tržnih pogojev. Dejansko je bila v letu 2021 omejena na ponudbe s cenami, dogovorjenimi v zadnjem četrtletju leta 2020, medtem ko so se stroški proizvodnje med letoma 2020 in 2021 zvišali za 15 %. Vendar, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 318, so se lahko proizvajalci Unije zaradi motenj na trgu v letu 2021 in posledičnega zmanjšanja uvoza iz Kitajske po nizkih cenah pogajali o znatno višjih cenah za leto 2022, ki so odražale njihove višje stroške proizvodnje, in tako ponovno vzpostavili dobičkonosnost.

(349)

Zato se zdi, da časovni zamik med zvišanjem stroškov surovin in zvišanjem prodajnih cen zaradi letnih pogodb industriji Unije ni preprečil, da bi prilagodila svoje prodajne cene naraščajočim stroškom proizvodnje v obravnavanem obdobju. Komisija je zato začasno sklenila, da določitev prodajnih cen z letnimi pogodbami ni zmanjšala vzročne zveze med dampinškim uvozom in ugotovljeno škodo.

(350)

Na trgu, ki se je krčil, in po tem, ko je bil trg Unije leta 2021 začasno zaščiten pred kitajskim uvozom, se je obseg uvoza iz Kitajske povečeval ter v letu 2022, letu 2023 in obdobju preiskave pridobival tržni delež na račun obsega prodaje in tržnega deleža industrije Unije, ki sta se v enaki meri zmanjševala.

(351)

Tak kitajski uvoz je v Unijo prihajal po cenah, ki so nelojalno nižale prodajne cene Unije, kar je oviralo dvig cen in povzročilo njihov padec. Industrija Unije je le leta 2022 zaradi negotovosti na trgu v predhodnem letu lahko dosegla cene, ki so bile dovolj visoke, da so pokrile stroške proizvodnje. Kitajski dampinški uvoz je zmanjševal dobičkonosnost industrije Unije, ki je že na začetku obravnavanega obdobja ustvarjala izgubo.

(352)

Ugotovljeno je bilo, da take škode industriji Unije niso povzročali nobeni drugi dejavniki.

(353)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Vpliv zmanjšanja potrošnje, uvoza iz drugih tretjih držav in izvoza industrije Unije na negativni razvoj industrije Unije v smislu zmanjšanja obsega prodaje, znižanja cen in zmanjšanja dobičkonosnosti je bil kvečjemu omejen.

(354)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevne države znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo. Škoda je obsegala predvsem izgubo tržnega deleža, nelojalno nižanje prodajnih cen, oviranje dviga cen in zmanjšanje cen ter zmanjšanje dobičkonosnosti.

(355)

V tej zadevi je pritožnik trdil, da obstajajo izkrivljanja na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe v zvezi z vroče valjanim jeklom. Komisija je torej, da bi ocenila ustrezno stopnjo ukrepov, najprej določila znesek dajatve, ki je potreben za odpravo škode, povzročene industriji Unije, če ni izkrivljanja iz člena 7(2a) osnovne uredbe. Nato je preučila, ali bi bila stopnja dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov višja od njihove stopnje škode.

(356)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in člena 7(2d) osnovne uredbe.

(357)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz zadevne države, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v normalnih pogojih konkurence. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %.

(358)

Komisija je kot prvi korak določila osnovni dobiček, ki pokriva celotne stroške v običajnih konkurenčnih pogojih. Ker niso mogli vsi vzorčeni proizvajalci Unije predložiti zanesljivih podatkov o dobičkonosnosti prodaje nepovezanim strankam v Uniji pred povečanjem uvoza iz zadevne države, je Komisija v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe ciljni dobiček za ugotovitev neškodljive cene določila pri 6 %.

(359)

Na podlagi tega je bila neškodljiva cena izračunana z uporabo navedene 6-odstotne stopnje dobička pri stroških proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave.

(360)

Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju izvajanja ukrepa na podlagi člena 11(2). Komisija je na podlagi dokazov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije, določila dodatne stroške za vsakega proizvajalca Unije, od katerih je odštela dejanske stroške skladnosti s takimi konvencijami v obdobju preiskave za zadevnega proizvajalca, s čimer je dobila rezultat v višini [0–70] EUR/tono. Ta razlika je bila prišteta neškodljivi ceni iz uvodne izjave 359.

(361)

Na podlagi tega je Komisija za podobni izdelek industrije Unije izračunala končno ciljno ceno na enoto v razponu od 1 323 do 1 821 EUR/tono, tako da je zgoraj navedeno stopnjo ciljnega dobička (glej uvodno izjavo 358) uporabila za stroške proizvodnje pri vzorčenih proizvajalcih Unije v obdobju preiskave za vsako vrsto izdelka posebej in nato dodala prilagoditve v skladu s členom 7(2d).

(362)

Nato je na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov s Kitajske določila raven stopnje škode, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(363)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe (glej uvodne izjave 220 do 227).

(364)

Kot je pojasnjeno v obvestilu o začetku, je pritožnik Komisiji predložil zadostne dokaze, da v zadevni državi obstajajo izkrivljanja na trgu surovin v zvezi z izdelkom v preiskavi. Zato je bilo v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe med to preiskavo preučeno domnevno izkrivljanje, da se je ocenilo, ali bi za odpravo škode po potrebi zadostovala stopnja dajatve, ki je nižja od stopnje dampinga.

(365)

Ker so stopnje, ki bi bile ustrezne za odpravo škode, višje od stopenj dampinga, pa je Komisija menila, da tega vidika v tej fazi ni treba obravnavati.

(366)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba začasne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(367)

Ker se je Komisija odločila uporabiti člen 7(2) osnovne uredbe, je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi škodljivega dampinga nedvoumno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(368)

Industrijo Unije sestavljajo štirje proizvajalci, katerih prodaja in tržni delež sta se v drugi polovici obravnavanega obdobja znatno zmanjšala, kar je negativno vplivalo na njeno dobičkonosnost, raven zalog in zaposlenost. Komisija je v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države.

(369)

Če se ne uvedejo začasni ukrepi, je verjetno, da bo industrija Unije zaradi cenovnega pritiska dampinškega uvoza, izgube tržnega deleža in nakopičenih izgub morala prenehati proizvajati izdelke iz pokositrene pločevine. Vendar se pričakuje, da se bo po uvedbi začasnih protidampinških ukrepov obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije povečal, cene pa zvišale, s čimer se bodo izboljšali dobičkonosnost in drugi finančni kazalniki te industrije ter preprečilo zaprtje proizvodnih obratov.

(370)

Komisija je zato sklenila, da so začasni protidampinški ukrepi v interesu industrije Unije.

(371)

En uvoznik, družba Steelforce, je predložil izpolnjen vprašalnik, ki je bil preverjen. Službe Komisije so opravile tudi zaslišanje z družbo Steelforce, na katerem je družba podrobneje pojasnila svoje stališče.

(372)

Družba Steelforce zaposluje približno [50–70] ljudi in je v obdobju preiskave predstavljala velik delež celotnega kitajskega uvoza. Uvoznik je trdil, da bi bila uvedba dajatev v nasprotju z interesom Unije. Ker se je večina argumentov družbe Steelforce v podporo tej trditvi nanašala na vpliv, ki bi jih dajatve imele na uporabnike, so te pripombe skupaj s pripombami uporabnikov analizirane v oddelku 7.3 v nadaljevanju.

(373)

Komisija je pri oceni učinka, ki bi ga dajatve imele na zadevnega uvoznika, ugotovila, da je družba Steelforce, čeprav je uvozila znaten delež celotnega kitajskega uvoza v Unijo, uvažala tudi številne druge izdelke. Nadaljnja prodaja izdelkov iz pokositrene pločevine je dejansko predstavljala le razmeroma majhen delež celotnega prometa družbe.

(374)

Glede na to, da je bila družba v obdobju preiskave dobičkonosna v vseh segmentih svojega poslovanja in da je imela znaten delež na uvoznem trgu izdelkov iz pokositrene pločevine, hkrati pa večina njenih poslovnih dejavnosti ni bila povezana s temi izdelki, je Komisija sklenila, da dajatve na tega uvoznika ne bi znatno negativno vplivale.

(375)

Ker se ni javil noben drug uvoznik ali trgovec, ki bi nasprotoval dajatvam, je Komisija sklenila, da dajatve verjetno ne bodo znatno negativno vplivale na položaj uvoznikov in trgovcev v Uniji.

(376)

Dva uporabnika, Massilly Holding S.A.S. (v nadaljnjem besedilu: družba Massilly) in Trivium Packaging B.V. (v nadaljnjem besedilu: družba Trivium), sta predložila izpolnjene vprašalnike. Družba Massilly in drug uporabnik, Pirlo Holding GmbH (v nadaljnjem besedilu: družba Pirlo), sta prav tako predložila pripombe, s katerimi sta nasprotovala uvedbi dajatev, enako pa je storilo tudi eno združenje uporabnikov, tj. Metal Packaging Europe (v nadaljnjem besedilu: združenje MPE).

(377)

Družbi Massilly in Pirlo ter združenje MPE so trdili, da bi bila uvedba dajatev v nasprotju z interesom Unije, saj bi močno negativno vplivala na poslovanje uporabnikov. Družba Steelforce je predložila podobne trditve, zlasti v zvezi z zaščito, ki jo sektor izdelkov iz pokositrene pločevine že uživa z zaščitnimi ukrepi.

(378)

Družba Steelforce in združenje MPE sta nadalje trdila, da v Uniji ni zadostne proizvodne zmogljivosti, zato je uvoz ključen za zagotavljanje stabilnosti dobave, saj se uporabniki Unije že spopadajo z znatnimi zamudami pri dobavi proizvajalcev Unije. Poleg tega so, ker je na svetovni ravni veliko povpraševanje po izdelkih iz pokositrene pločevine, proste zmogljivosti za izvoz v Unijo omejene, zanje pa tako ali tako veljajo zaščitni ukrepi.

(379)

Poleg tega so združenje MPE ter družbe Steelforce, Pirlo in Massilly trdili, da bi protidampinške dajatve obremenile dobičkonosnost proizvajalcev kovinskih pločevink, saj je njihov glavni trg (industrija pakiranih živil in pijač) izjemno cenovno občutljiv in zvišanja cen ne morejo prenesti na svoje stranke nižje v prodajni verigi. Poleg tega bi vsako zvišanje cen škodilo njihovi konkurenčnosti v primerjavi s proizvajalci drugih vrst embalaže, zlasti plastike in tetrapaka.

(380)

Družbi Steelforce in Massilly sta trdili, da bi to tudi škodilo okoljskim politikam Unije, saj je mogoče jeklene pločevinke veliko bolje reciklirati kot druge vrste embalaže.

(381)

Družba Steelforce in združenje CISA sta nadalje trdila, da bi protidampinške dajatve škodovale celotni dobavni verigi, zlasti industriji konzervirane hrane, in povzročile zmanjšanje naložb v Uniji v korist tretjih držav. Ker se uvoz izdelkov nižje v verigi (praznih pločevink) ali končnih izdelkov (pločevink, polnjenih s hrano/pijačo) v Unijo povečuje, bodo protidampinške dajatve na izdelke iz pokositrene pločevine zagotovo prispevale k trendu zmanjševanja naložb v Uniji v korist tretjih držav.

(382)

V zvezi z zaščitnimi ukrepi iz uvodne izjave 244 in trditvami zainteresiranih v zvezi s tem, povzetimi v uvodnih izjavah 363 in 378, je Komisija opozorila, da namen in učinek zaščitnih ukrepov ni zaščita pred dampinškim uvozom. Kot je navedeno v uvodni izjavi 244, je Komisija upoštevala dajatve, plačane za količine izdelka v preiskavi, ki so bile uvožene nad brezcarinskimi tarifnimi kvotami, določenimi z zaščitnimi ukrepi, in ugotovila, da je bila stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen še vedno znatna, in sicer med [15–25] %.

(383)

Kar zadeva razpoložljive zmogljivosti, je zmogljivost industrije Unije celo v letu največjega povpraševanja, tj. leta 2020, presegala skupno povpraševanje po izdelkih iz pokositrene pločevine v Uniji za skoraj milijon ton. Poleg tega se je na trg Unije stalno prodajal uvoz iz več tretjih držav. Komisija je zato sklenila, da ni tveganja pomanjkanja dobave.

(384)

V zvezi z vplivom dajatev na uporabnike sta izpolnjena vprašalnika družb Trivium in Massilly pokazala, da izdelki iz pokositrene pločevine predstavljajo približno [35–55] % njunih skupnih stroškov proizvodnje, družbi pa iz Kitajske pridobivata razmeroma majhen delež izdelkov iz pokositrene pločevine.

(385)

Družbi Massilly in Trivium sta bili leta 2023 dobičkonosni in družba Trivium je v obdobju preiskave ohranila podobne ravni dobičkonosnosti, medtem ko družba Massilly ni predložila podatkov o dobičkonosnosti za obdobje preiskave.

(386)

Komisija je na podlagi razpoložljivih, a nepreverjenih podatkov ocenila, da bi se celo s 50-odstotno dajatvijo na kitajske izdelke iz pokositrene pločevine, ki jih ta uporabnika kupujeta, pri čemer bi vsi drugi elementi ostali nespremenjeni, skupni stroški proizvodnje pri teh dveh uporabnikih v segmentu poslovanja, ki temelji na izdelkih iz pokositrene pločevine, povečali za manj kot 2 %.

(387)

Komisija je zato sklenila, da bi ta uporabnika, tudi če dela zvišanja stroškov ne bi mogla prenesti na svoje stranke, še vedno ostala dobičkonosna, učinek dajatev nanju pa bi bil zanemarljiv.

(388)

Trditve o večji konkurenci iz tujine v sektorjih nižje v verigi in prehodu na druge materiale v industriji embalaže kot domnevni posledici protidampinških dajatev niso bile podprte z izčrpnimi dokazi. Komisija torej ni mogla preveriti resničnosti teh trditev niti količinsko opredeliti, kako resen bi lahko bil tak vpliv.

(389)

Podobno Komisija ni mogla oceniti, v kolikšni meri bi dajatve tako negativno vplivale na njene okoljske politike.

(390)

Komisija je zato sklenila, da uvedba dajatev ne bi znatno negativno vplivala na uporabnike.

(391)

Kot je prikazano zgoraj, je industrija izdelkov iz pokositrene pločevine v Uniji v negotovem stanju, saj je večji del obravnavanega obdobja ustvarjala izgubo. Komisija je v zvezi s tem opozorila, da so bili sodelujoči uvoznik in oba uporabnika, ki sta predložila izpolnjena vprašalnika, za razliko od industrije Unije dobičkonosni.

(392)

Podobno Komisija na podlagi podatkov, ki sta jih dala na voljo sodelujoča uporabnika, ni mogla skleniti, da bi dajatve resno negativno vplivale na poslovanje uporabnika izdelka iz pokositrene pločevine. Zvišanje stroškov proizvodnje za 2 % ne bi moglo biti tako škodljivo za uporabnika, kot je stalno slabšanje poslovnega okolja za proizvajalce Unije.

(393)

Nazadnje, eden od uporabnikov je v izpolnjenem vprašalniku navedel, da proizvajalci Unije ponujajo prožnost storitev in kratke dobavne roke, kar kaže, da imajo tudi uporabniki koristi od prisotnosti proizvajalcev Unije, zato je v njihovem interesu, da industrija ne izgine.

(394)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz izdelkov iz pokositrene pločevine s poreklom iz Kitajske ne bi bila v interesu Unije.

(395)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(396)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz izdelkov iz pokositrene pločevine s poreklom iz Kitajske v skladu s pravilom manjše dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga (uvodna izjava 363). Višina dajatev je bila določena na nižji od obeh stopenj dampinga in škode.

(397)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje začasne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(398)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevni državi in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“. Zanj se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(399)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“.