(1)

V skladu z Uredbo (EU) 2024/1351 Komisija vsako leto določi države članice, ki so pod migracijskim pritiskom ali za katere obstaja tveganje migracijskega pritiska ali ki se soočajo z resnimi migracijskimi razmerami. Komisija do 15. oktobra 2025 in nato vsako leto sprejme evropsko letno poročilo o azilu in migracijah ter sklep o določitvi teh držav članic.

(2)

Da bi Komisija ugotovila, ali je določena država članica pod migracijskim pritiskom ali zanjo obstaja tveganje migracijskega pritiska ali se sooča z resnimi migracijskimi razmerami, je izvedla oceno na podlagi evropskega letnega poročila o azilu in migracijah (2) ter elementov iz členov 9 in 10 navedene uredbe. V ta namen je razvila metodologijo, pri kateri se upošteva, da je pritisk povezan z ustvarjanjem nesorazmernih obveznosti v posamezni državi članici glede na splošne migracijske razmere v Uniji. O tej metodologiji se je temeljito razpravljalo z državami članicami. Za določitev, kaj so nesorazmerne obveznosti, metodologija primerja razmere vsake države članice s splošnimi razmerami v Uniji (3).

(3)

V oceni se za določitev držav članic, ki so pod migracijskim pritiskom, in držav članic, za katere obstaja tveganje migracijskega pritiska, v skladu s členom 9(1) Uredbe (EU) 2024/1351 in opredelitvijo „migracijskega pritiska“ iz člena 2(24) navedene uredbe upošteva 12-mesečno obdobje od 1. julija 2024 do 30. junija 2025. V skladu z opredelitvijo „resnih migracijskih razmer“ iz člena 2(25) Uredbe (EU) 2024/1351 in da se upošteva kumulativni učinek aktualnih in prejšnjih letnih prihodov državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ocena resnih migracijskih razmer zajema obdobje od 1. julija 2020 do 30. junija 2025.

(4)

V obdobju poročanja od 1. julija 2024 do 30. junija 2025 se je število nezakonitih prehodov zunanje meje Unije zmanjšalo za 35 %, kar kaže, da se splošne migracijske razmere v Uniji še naprej izboljšujejo. Tudi število prošenj za mednarodno zaščito in nedovoljenih gibanj se je zmanjšalo, in sicer za 21 % oziroma 25 %, ta stabilni trend pa je bil opažen že leta 2024.

(5)

V obdobju poročanja od 1. julija 2024 do 30. junija 2025 je bilo v oceni na podlagi evropskega letnega poročila o azilu in migracijah ter elementov iz členov 9 in 10 Uredbe (EU) 2024/1351 ter po zbiranju in oceni vseh ustreznih kvantitativnih in kvalitativnih podatkov in informacij glede na splošne razmere v Uniji ugotovljeno, da sta Grčija in Ciper pod migracijskim pritiskom. V oceni je bilo ugotovljeno tudi, da sta Italija in Španija pod migracijskim pritiskom zaradi velikega števila prihodov ob ponavljajočih se izkrcanjih po operacijah iskanja in reševanja.

(6)

V Grčiji so trendi v obdobju poročanja od 1. julija 2024 do 30. junija 2025 v primerjavi s predhodnim 12-mesečnim obdobjem na splošno ostali stabilni, vendar se je država soočala z nesorazmernimi obveznostmi glede na splošne razmere v Uniji, zlasti zaradi števila nezakonitih prehodov meje in prošenj za mednarodno zaščito. Grčija je zabeležila največje število nezakonitih prehodov meje glede na svoj bruto domači proizvod (BDP) in prebivalstvo. Poleg tega je prejela tudi največje število prošenj na ravni Unije glede na BDP in prebivalstvo ter je bila v relativnem smislu prva med državami članicami po priznavanju mednarodne zaščite, medtem ko je bila druga po izdaji odredb o zapustitvi ozemlja, vendar je bilo v upoštevanem obdobju mogoče izvesti le majhen delež vrnitev.

(7)

Na Cipru so se v obdobju poročanja od 1. julija 2024 do 30. junija 2025 razmere na področju migracij in azila v primerjavi s predhodnim obdobjem izboljšale, vendar se je država še vedno soočala z nesorazmernimi obveznostmi glede na splošne razmere v Uniji, zlasti zaradi nezakonitih prehodov meje, prošenj za mednarodno zaščito in registracij za začasno zaščito. Kljub znatnemu zmanjšanju števila nezakonitih prehodov meje število prihodov obremenjuje azilni in migracijski sistem Cipra glede na njegov BDP in prebivalstvo. Ciper je bil v obravnavanem obdobju druga država članica po številu prejetih prošenj za mednarodno zaščito v relativnem smislu, zabeležil pa je tudi znatno število novih registracij za začasno zaščito glede na njegov BDP in prebivalstvo. Število državljanov tretjih držav, ki jim je bilo odrejeno, naj zapustijo ozemlje, je ostalo stabilno, vendar jih je bilo na podlagi odredb o zapustitvi ozemlja vrnjenih dvakrat več kot v predhodnem obdobju.

(8)

V Italiji se je po operacijah iskanja in reševanja v obdobju poročanja od 1. julija 2024 do 30. junija 2025 izkrcalo veliko število oseb. Delež in absolutno število prihodov zaradi ponavljajočih se izkrcanj po operacijah iskanja in reševanja sta bila tako velika, da sta ustvarila nesorazmerne obveznosti v primerjavi s splošnimi razmerami v Uniji. V Italiji se je izkrcalo približno 40 % skupnega števila oseb, izkrcanih v Uniji.

(9)

Španija se je v obdobju poročanja od 1. julija 2024 do 30. junija 2025 soočala z velikim številom prihodov zaradi ponavljajočih se izkrcanj po operacijah iskanja in reševanja, ki je bilo tako veliko, da je ustvarilo nesorazmerne obveznosti v primerjavi s splošnimi razmerami v Uniji. Tudi v Španiji se je izkrcalo približno 40 % skupnega števila oseb, izkrcanih v Uniji.

(10)

V obdobju poročanja od 1. julija 2024 do 30. junija 2025 je bilo na podlagi ugotovitev evropskega letnega poročila o azilu in migracijah ter elementov iz členov 9 in 10 Uredbe (EU) 2024/1351 ter po upoštevanju in oceni vseh ustreznih kvantitativnih in kvalitativnih podatkov in informacij glede na splošne razmere v Uniji ugotovljeno, da za Belgijo, Bolgarijo, Nemčijo, Estonijo, Irsko, Francijo, Hrvaško, Latvijo, Litvo, Nizozemsko, Poljsko in Finsko obstaja tveganje migracijskega pritiska.

(11)

Bolgarija in Hrvaška sta bili kot državi članici prvega vstopa v Unijo še naprej posebej izpostavljeni nihanjem nedovoljenih prihodov po zahodnobalkanski in vzhodnosredozemski poti. Znatno povečanje števila nedovoljenih prihodov med letom bi lahko povzročilo, da bi nesorazmerne obveznosti dodatno prizadele že tako obremenjena nacionalna migracijska in azilna sistema. Čeprav je Bolgarija v obdobju poročanja od 1. julija 2024 do 30. junija 2025 zabeležila zmanjšanje števila prošenj za mednarodno zaščito v primerjavi s predhodnim obdobjem, jih je še vedno registrirala znatno število, petino teh prošenj pa so vložili mladoletniki brez spremstva, zaradi česar je Bolgarija na ravni Unije v relativnem smislu druga med državami članicami po številu prejetih prošenj mladoletnikov brez spremstva. Bolgarija je zabeležila tudi veliko in stabilno število registracij za začasno zaščito glede na delež BDP in prebivalstva. V obdobju poročanja od 1. julija 2024 do 30. junija 2025 so na Hrvaško vplivali nezakoniti prehodi meje in zavrnitve vstopa, saj je zabeležila 76 % vseh prihodov po zahodnobalkanski poti, kar je drugo največje število nezakonitih prehodov meje na ravni Unije glede na BDP in prebivalstvo, v relativnem smislu pa je izdala največje število zavrnitev vstopa v Uniji.

(12)

Več držav članic je zabeležilo veliko število nedovoljenih gibanj, kar je še posebej obremenilo njihove azilne, migracijske in sprejemne sisteme. Izzivi, povezani s takimi nedovoljenimi gibanji, se obravnavajo s priznavanjem možnosti uporabe poravnave obveznosti v teh primerih v okviru solidarnostnih prispevkov. V Nemčijo je v obdobju poročanja od 1. julija 2024 do 30. junija 2025 vodilo znatno število nedovoljenih gibanj prosilcev za mednarodno zaščito znotraj Unije, zaradi česar je država prejela veliko število prošenj za mednarodno zaščito, kar je vplivalo na njen azilni in sprejemni sistem. Razmere sta še dodatno zaostrila dejstvo, da Nemčija gosti največje število upravičencev do začasne zaščite v EU, ter zelo veliko število prošenj za mednarodno zaščito v zadnjih desetih letih. Tudi v Francijo je vodilo zelo veliko število nedovoljenih gibanj prosilcev za mednarodno zaščito znotraj Unije, država pa se je poleg tega soočala z naraščajočim številom nezakonitih prehodov meje pri izstopu v Združeno kraljestvo, kar je vplivalo na nacionalni azilni in sprejemni sistem. Nedovoljena gibanja prosilcev za mednarodno zaščito so vplivala tudi na Nizozemsko in Belgijo, kar je obremenjevalo njuna sprejemna sistema. Tudi Irska se stalno sooča z velikim številom prošenj za mednarodno zaščito, znaten delež teh oseb pa v državo vstopi nedovoljeno, zlasti prek kopenske meje z Združenim kraljestvom. To je skupaj z znatnim številom prihodov oseb, ki so upravičene do začasne zaščite, vplivalo na nacionalni azilni in sprejemni sistem.

(13)

Hibridne grožnje, povezane z instrumentalizacijo migracij s strani Rusije in Belorusije, še naprej povzročajo resna migracijska in varnostna tveganja na vzhodni meji Unije, zlasti v Estoniji, Latviji, Litvi, na Poljskem in Finskem. Estonija je v odziv na nenehne poskuse instrumentalizacije migracij, ki jih podpira država, okrepila ukrepe za upravljanje meje z Rusijo, Latvija in Litva sta okrepili ukrepe varovanja meje z Belorusijo, Poljska je vzpostavila varovalni pas vzdolž svoje meje in na tej meji začasno omejuje pravico do predložitve prošnje za mednarodno zaščito, razen za ranljive skupine, Finska pa je mejne prehode na meji z Rusijo zaprla. Vendar bi lahko nadaljnji poskusi instrumentalizacije migracij s strani Rusije in Belorusije dodatno obremenili nacionalne sisteme varovanja meja, kar bi lahko privedlo do nesorazmernih obveznosti.

(14)

V oceni je na podlagi evropskega letnega poročila o azilu in migracijah ter elementov iz členov 9 in 10 Uredbe (EU) 2024/1351 ter glede na kumulativni učinek kvantitativnih in kvalitativnih podatkov in informacij, zbranih in ocenjenih v petletnem obdobju od 1. julija 2020 do 30. junija 2025, ugotovljeno, da se Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška, Avstrija in Poljska soočajo z resnimi migracijskimi razmerami.

(15)

V Bolgariji v zadnjih petih letih, zlasti od leta 2022, pritok registracij za začasno zaščito in razmeroma veliko število prošenj za mednarodno zaščito glede na delež BDP in prebivalstva obremenjujeta sistem, zlasti ker je Bolgarija izdala znatno število pozitivnih odločitev in zavrnitev, kar je povzročilo veliko breme za sistem vračanja.

(16)

Pri ocenjevanju razmer na Hrvaškem v zadnjih petih letih in glede na splošne razmere v Uniji se je izkazalo, da je pritisk na sistem vračanja glede na delež BDP in prebivalstva države poleg obveznosti na njeni zunanji meji močno vplival na zmogljivosti Hrvaške, zlasti ker je država v relativnem smislu izdala veliko število zavrnitev vstopa in je v zadnjem času zabeležila relativno veliko število nezakonitih prehodov meje zaradi povečanih dejavnosti tihotapljenja migrantov v regiji.

(17)

Zaradi vojne agresije Rusije in stopnjevanja njenih napadov na Ukrajino je 4,3 milijona oseb 30. junija 2025 imelo status začasne zaščite v Uniji. Poljska in Češka sta glede na svoj BDP in prebivalstvo od začetka vojne zabeležili število registracij za začasno zaščito, ki je bilo v Uniji med največjimi. To je v zadnjih letih od leta 2022 močno obremenilo sisteme teh držav članic za migracije, azil in upravljanje meja ter ustvarilo izzive na področju vključevanja. Estonija je zabeležila veliko število registracij za začasno zaščito glede na svoj BDP in prebivalstvo, pa tudi razmeroma veliko število prošenj za mednarodno zaščito, zaradi česar je bilo v zadnjih petih letih izdanih veliko število pozitivnih odločitev.

(18)

Avstrija je v petletnem obdobju od 1. julija 2020 do 30. junija 2025 prejela veliko število prošenj za mednarodno zaščito. Čeprav se je to število zmanjšalo, je skupno število prošenj za mednarodno zaščito in posledičnih pozitivnih odločitev v petletnem obdobju imelo kumulativni učinek na zmogljivost migracijskega, sprejemnega in azilnega sistema v Avstriji.

(19)

Države članice, ki so v tem sklepu določene kot države članice pod migracijskim pritiskom, bi morale imeti dostop do letnega solidarnostnega fonda, vzpostavljenega z izvedbenim sklepom Sveta iz člena 57 Uredbe (EU) 2024/1351, ter bi morale v skladu s členom 58(1) navedene uredbe Komisijo in Svet obvestiti, če nameravajo uporabiti letni solidarnostni fond, ter jima sporočiti informacije o vrsti in ravni potrebnih solidarnostnih ukrepov. Če države članice pod migracijskim pritiskom ne uporabijo letnega solidarnostnega fonda ali ne obvestijo uradno o potrebi po njegovi uporabi, lahko v skladu s členom 61 Uredbe (EU) 2024/1351 zahtevajo, da se njihovi obljubljeni prispevki v letni solidarnostni fond delno ali v celoti odbijejo.

(20)

Države članice, ki so s tem sklepom določene kot države članice, za katere obstaja tveganje migracijskega pritiska, bi morale imeti prednostni dostop do stalnega nabora orodij EU za podporo na področju migracij iz člena 6 Uredbe (EU) 2024/1351.

(21)

Komisija bo, da bi državam članicam, za katere obstaja tveganje migracijskega pritiska, olajšala uporabo stalnega nabora orodij EU za podporo na področju migracij, zagotovila finančno podporo in z ustreznimi agencijami Unije usklajevala morebitno prednostno razvrstitev zagotavljanja operativne podpore.

(22)

Države članice, ki so v tem sklepu določene kot države članice, ki se soočajo z resnimi migracijskimi razmerami, lahko v skladu s členom 62 Uredbe (EU) 2024/1351 zahtevajo, da se njihovi solidarnostni prispevki v celoti ali delno odbijejo.

(23)

Da bi se ohranilo ravnotežje med solidarnostjo in pravično delitvijo odgovornosti ter da bi se zaščitilo delovanje Uredbe (EU) 2024/1351, je v členu 60(3) navedene uredbe določeno, da se od prispevajočih držav članic ne zahteva, da izpolnijo svoje zaveze ali uporabijo poravnave obveznosti v korist države članice prejemnice, kadar je Komisija v navedeni državi članici prejemnici ugotovila sistemske pomanjkljivosti v zvezi s pravili o odgovornosti iz dela III Uredbe (EU) 2024/1351, ki bi lahko imele resne negativne posledice za delovanje navedene uredbe. Del III Uredbe (EU) 2024/1351 med drugim določa obveznosti države članice, ki je odgovorna za to, da sprejme in ponovno sprejme prosilce in državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, katerih prošnja za mednarodno zaščito je bila registrirana v drugi državi članici ali v zvezi s katerimi je bila v skladu s členom 16(1) Uredbe (EU) 2024/1358 Evropskega parlamenta in Sveta (4) za odgovorno določena druga država članica, vključno z izvedbo predaje teh oseb ob polnem spoštovanju temeljnih pravic prosilca v smislu Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, kot je navedeno v uvodni izjavi 87 in členu 16(3). Ta pravila so v skladu s pravili iz Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter jih bodo nadomestila z njihovim začetkom uporabe.

(24)

V Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o stanju upravljanja migracij v celinski Grčiji z dne 4. aprila 2025 (6) je bilo ugotovljeno, da bi morale predaje Grčiji potekati na enak način kot za druge države članice in v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi z razlago člena 3(2) Uredbe (EU) št. 604/2013.

(25)

Italija je decembra 2022 odložila sprejemanje predaj, razen v primerih združitve družine mladoletnikov brez spremstva. Sodišče Evropske unije je v sodbi z dne 19. decembra 2024 v združenih zadevah C-185/24 in C-189/24 (7) ugotovilo, da se država članica, ki je bila na podlagi meril iz poglavja III Uredbe (EU) št. 604/2013 določena kot odgovorna, ne more enostransko razbremeniti te odgovornosti.

(26)

Države članice bi morale zagotoviti izpolnjevanje svojih obveznosti iz azilnega prava EU. Zlasti bi morale zagotoviti, da se trenutne prakse, ki so bile v njih že ugotovljene v zvezi z Uredbo (EU) št. 604/2013, z začetkom uporabe Uredbe (EU) 2024/1351 ne bodo več nadaljevale. Nadaljnje neizpolnjevanje obveznosti bi pomenilo sistemske pomanjkljivosti v zvezi s pravili iz dela III Uredbe (EU) 2024/1351, ki bi lahko imele resne negativne posledice za delovanje navedene uredbe. To bi morala Komisija redno ocenjevati, in če se te razmere nadaljujejo, bi se moral uporabiti člen 60(3), četrti pododstavek, Uredbe (EU) 2024/1351. Za zagotovitev trajnostnega prehoda s sedanjega sistema odgovornosti na nova pravila iz Uredbe (EU) 2024/1351 bi bilo treba posebno pozornost nameniti ravni operativnega sodelovanja med državami članicami, vključno z dejavnim sodelovanjem za olajšanje predaj ter napredujočim sodelovanjem pri praktičnih in logističnih zadevah.

(27)

Zaradi vzpostavitve celovitega pristopa k upravljanju migracij na ravni EU bi bilo treba vzporedno z izvajanjem pakta o migracijah in azilu, vključno z Uredbo (EU) 2024/1351, prednost nameniti nadaljevanju zakonodajnega dela, zlasti v zvezi s predlogoma za skupni evropski sistem za vračanje in seznam varnih izvornih držav na ravni Unije. To bi skupaj prispevalo k zmanjšanju splošnega pritiska na azilne sisteme držav članic in podprlo delovanje pakta o migracijah in azilu.

(28)

V skladu s členom 11(1), drugi pododstavek, so bila opravljena posvetovanja z državami članicami, ki so v tem sklepu določene kot države članice pod migracijskim pritiskom ali za katere obstaja tveganje migracijskega pritiska ali ki se soočajo z resnimi migracijskimi razmerami.

(29)

V skladu s členom 4 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), je Irska s pismom z dne 14. maja 2024 podala uradno obvestilo, da želi sprejeti Uredbo (EU) 2024/1351 in da jo ta zavezuje. To sodelovanje je potrjeno s Sklepom Komisije (EU) 2024/2088 (8). Zato Irska sodeluje pri sprejetju te uredbe.

(30)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –