(1)

Svet je 15. oktobra 2012 sprejel Sklep 2012/642/SZVP (1).

(2)

Predsednik Ruske federacije je 24. februarja 2022 napovedal vojaško operacijo v Ukrajini, ruske oborožene sile pa so začele napad na Ukrajino, tudi z ozemlja Belorusije. Ta napad je bil očitna kršitev ozemeljske nedotakljivosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine.

(3)

Svet je v sklepih z dne 19. februarja 2024 ostro obsodil neprekinjeno podporo, ki jo beloruski režim zagotavlja vojni agresiji Rusije proti Ukrajini, in Belorusijo pozval, naj preneha s temi dejavnostmi in spoštuje svoje mednarodne obveznosti.

(4)

Glede na resnost razmer in v odziv na nadaljnjo vpletenost Belorusije v agresijo Rusije proti Ukrajini je primerno uvesti dodatne omejevalne ukrepe.

(5)

Zlasti je primerno prepovedati nabavo orožja in sorodnega materiala vseh vrst iz Belorusije.

(6)

Za okrepitev učinkovitosti omejevalnih ukrepov, uvedenih v odziv na vojno agresijo Rusije proti Ukrajini, je treba obravnavati tveganje izogibanja tem ukrepom s posrednim izvozom prek tretjih držav. Določeno blago in tehnologija bi lahko prispevala k vojaškim in tehnološkim izboljšavam Belorusije ali k razvoju njenega obrambnega in varnostnega sektorja, tudi kadar se izvažata pod pretvezo končne uporabe v civilne namene. Prepoved posrednega izvoza obsega prepoved izvoza blaga, za katero veljajo omejevalni ukrepi, tudi prek tretje države. Pristojni organi bi morali pravočasno preventivno ukrepati, kadar obstaja verodostojno tveganje, da bi lahko bilo tako blago, izvoženo v tretje države, na koncu preusmerjeno v Belorusijo. Zato je primerno državam članicam zagotoviti neobvezen upravni mehanizem, ki pristojnim nacionalnim organom omogoča, da za izvoz blaga, ki bi lahko prispevalo k vojaškim in tehnološkim izboljšavam Belorusije ali k razvoju njenega obrambnega in varnostnega sektorja, v katero koli tretjo državo zahtevajo predhodno dovoljenje, če je bil izvoznik obveščen, da obstaja zadosten razlog za sum, da bi bil lahko končni namembni kraj blaga v Belorusiji ali da bi bilo lahko blago namenjeno za končno uporabo za beloruske subjekte. Namen tega ukrepa ni uvesti novo vsesplošno omejitev, temveč poskrbeti, da bodo države članice imele učinkovito in sorazmerno orodje za preiskovanje in preprečevanje morebitnega izogibanja omejevalnim ukrepom, hkrati pa zagotoviti usklajeno razlago in pravno jasnost za izvoznike. Ta ukrep ne bi smel vplivati na področje uporabe klavzule o prepovedi posrednega izvoza. Države članice se same odločijo, ali naj se kot mehanizem za izvrševanje v primerih, pri katerih bi bil lahko končni namembni kraj blaga v Belorusiji ali bi bilo lahko blago namenjeno za končno uporabo za ruske subjekte, uporabi ta ukrep ali klavzula o prepovedi posrednega izvoza.

(7)

Primerno je tudi, da se obstoječa prepoved zagotavljanja specializiranih finančnih komunikacijskih storitev nekaterim beloruskim kreditnim institucijam in njihovim beloruskim hčerinskim družbam, ki so pomembne za beloruski finančni sistem in za katere že veljajo omejevalni ukrepi, ki jih je uvedla Unija, razširi na prepoved transakcij. Poleg tega je primerno dodati izvzetja v zvezi z delovanjem diplomatskih in konzularnih predstavništev Unije in držav članic ali partnerskih držav v Belorusiji ter izvzetja v zvezi s transakcijami državljanov države članice, ki imajo prebivališče v Belorusiji. Primerno je dodati tudi odstopanje za transakcije, ki so nujno potrebne za dezinvestiranje iz Belorusije ali za prenehanje poslovnih dejavnosti v tej državi. Opozoriti je treba, da omejevalni ukrepi Unije nimajo ekstrateritorialnih učinkov in ne zavezujejo gospodarskih subjektov, ustanovljenih na podlagi zakonov tretjih držav, vključno z zakoni Belorusije. Zato se transakcije med pravnimi osebami, subjekti ali organi, registriranimi ali ustanovljenimi na podlagi prava države članice, in njihovimi hčerinskimi družbami v tretjih državah ne štejejo za kršitev te prepovedi, tudi če so v take transakcije vključene kreditne ali finančne institucije, za katere velja prepoved. Izvzetja in odstopanje iz člena 2y Sklepa (EU) 2012/642/SZVP ne posegajo v prepoved za gospodarske subjekte v Uniji, da bi subjektom iz Priloge V zagotavljali storitve pošiljanja finančnih sporočil.

(8)

Obenem je ustrezno razširiti seznam blaga, ki lahko prispeva k vojaškim in tehnološkim izboljšavam Belorusije ali k razvoju njenega obrambnega in varnostnega sektorja, in sicer tako, da se na seznam uvrsti blago, ki ga Rusija uporablja za svojo vojno agresijo proti Ukrajini, ter blago, ki prispeva k razvoju ali proizvodnji beloruskih vojaških sistemov, vključno s kemičnimi predhodnimi sestavinami za energetske materiale, rezervnimi deli za stroje, dodatno računalniško krmiljeno opremo (CNC) in sestavinami goriv.

(9)

Poleg tega je primerno razširiti seznam blaga, za katerega veljajo omejitve izvoza in ki bi lahko prispevalo h krepitvi beloruskih industrijskih zmogljivosti, kot so stroji, kemikalije, nekatere kovine in plastika. Da bi se čim bolj zmanjšalo tveganje izogibanja omejevalnim ukrepom, je primerno razširiti tudi seznam blaga in tehnologije, za katere velja prepoved tranzita prek ozemlja Belorusije.

(10)

Države članice ob ustreznem upoštevanju svojih veljavnih mednarodnih obveznosti ne bi smele priznati ali izvršiti nobene sodne odredbe, sodbe, odločbe, sklepa sodišča, ki ni sodišče države članice, ali druge sodne, arbitražne ali upravne odločbe, izdane v postopkih, ki niso postopki v državah članicah, ki temelji na postopkih reševanja sporov med vlagatelji in državo v zvezi z ukrepi, naloženimi na podlagi Sklepa (EU) 2012/642/SZVP, ali iz njega izhaja. Učinkovito izvajanje določbe o odsotnosti terjatev bi bilo treba šteti za del javnega reda Unije in držav članic za namene priznavanja in izvrševanja arbitražnih, sodnih ali upravnih odločb. Zato bi bilo treba primere, v katerih države članice priznajo ali izvršijo sodno odredbo, sodbo, odločbo, sklep sodišča, ki ni sodišče države članice, oziroma drugo sodno, arbitražno ali upravno odločbo, izdano v postopkih, ki niso postopki v državah članicah, ki temelji na postopkih reševanja sporov med vlagatelji in državo ali iz njega izhaja in bi lahko privedla do poplačila kakršnih koli terjatev v zvezi z ukrepi, naloženimi na podlagi Sklepa (EU) 2012/642/SZVP, šteti za kršitev javnega reda Unije in držav članic. Ta določba ne bi smela posegati v obveznost države članice, da sodeluje v postopkih, sproženih proti njej, in se brani v njih ter zahteva priznanje in izvršitev odločbe, s katero se jim odobri povračilo stroškov.

(11)

Čeprav je poplačilo terjatev v zvezi z ukrepi, uvedenimi na podlagi Sklepa (EU) 2012/642/SZVP, v Uniji prepovedano, tudi v postopkih izvensodne poravnave, obstajajo dokazi, ki nakazujejo, da beloruske osebe, subjekti ali organi ali osebe, subjekti ali organi, ki delujejo prek ali v imenu ene od teh beloruskih oseb, subjektov ali organov oziroma so v lasti ali pod nadzorom takih oseb, subjektov ali organov, poskušajo ali bi lahko poskušali nepošteno začenjati in izvajati postopke reševanja sporov zunaj Unije v zvezi z ukrepi, uvedenimi na podlagi Sklepa (EU) 2012/642/SZVP, ali pa poskušajo ali bi lahko poskušali nezakonito pridobiti priznanje ali izvršitev arbitražnih odločb, izdanih v takih nepoštenih postopkih reševanja sporov. Zato je treba pristojnim organom oziroma Uniji, kadar je ustrezno, omogočiti, da v postopku pred sodiščem države članice od teh oseb, subjektov ali organov in oseb, subjektov ali organov, ki imajo v lasti ali nadzorujejo te osebe, subjekte ali organe, izterjajo vso povzročeno škodo, vključno s sodnimi stroški in stroški, nastalimi v primeru neizpolnjevanja arbitražne odločbe s strani druge stranke, ki izhaja iz postopka reševanja sporov med vlagatelji in državo v zvezi z ukrepi, uvedenimi na podlagi Sklepa (EU) 2012/642/SZVP, pod pogojem, da so bila uporabljena vsa razpoložljiva pravna sredstva v zadevni jurisdikciji. Pristojni organi bi morali tako škodo izterjati v skladu s pravom Unije in običajnimi pravili mednarodnega prava.

(12)

V primerih, v katerih so arbitražne odločbe izdane proti državam članicam v postopku reševanja sporov med vlagatelji in državo v zvezi z ukrepi, naloženimi na podlagi Sklepa (EU) 2012/642/SZVP, bi morale te države članice imeti možnost, da za priznanje in izvršitev takih odločb uveljavljajo vse ugovore, ki so jim na voljo v domačih ali tujih postopkih. To vključuje ugovor, da bi bila priznanje ali izvršitev sodne odločbe v nasprotju z javnim redom države, v kateri se zahteva priznanje in izvršitev, v skladu s Konvencijo o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb iz leta 1958.

(13)

Uporabo določbe forum necessitatis bi bilo treba razširiti.

(14)

Primerno je tudi spremeniti naslov Priloge II, da se vključijo vse ustrezne določbe, ki se sklicujejo na navedeno prilogo.

(15)

Za izvajanje nekaterih ukrepov je potrebno nadaljnje ukrepanje Unije.

(16)

Sklep 2012/642/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

vstavi se naslednji člen:

(2)

člen 1b se spremeni:

(3)

člen 2d se spremeni:

(4)

člen 2n se nadomesti z naslednjim:

(5)

vstavita se naslednja člena:

(6)

člen 2y se spremeni:

(7)

Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo k temu sklepu.