(1)

Uredba (ES) št. 853/2004 določa posebna higienska pravila za živila živalskega izvora za nosilce živilske dejavnosti. Zlasti Priloga II k navedeni uredbi določa zahteve v zvezi z več proizvodi živalskega izvora, Priloga III k navedeni uredbi pa posebne zahteve. V oddelku I Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004 so določene zahteve v zvezi z identifikacijsko oznako proizvodov živalskega izvora. Del B oddelka I Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004 se namesto na Evropsko unijo sklicuje na Evropsko skupnost. Kratice na identifikacijskih oznakah, ki se nanašajo na „Evropsko skupnost“, bi bilo treba spremeniti tako, da bi se nanašale na „Evropsko unijo“. Vendar taka nadomestitev ustvarja znatno upravno breme. Zato bi bilo treba določiti prehodno obdobje, v katerem lahko proizvodi, ki so bili pred iztekom prehodnega obdobja opremljeni z identifikacijsko oznako s kratico, ki se nanaša na „Evropsko skupnost“, ostanejo na trgu.

(2)

Poleg tega je treba pojasniti povezavo med obliko identifikacijske oznake, ki se zahteva na podlagi Uredbe (ES) št. 853/2004, in zahtevami glede posebne identifikacijske oznake za obvladovanje nekaterih bolezni živali iz Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Del B oddelka I Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004 bi bilo treba spremeniti, da se pojasni, katero obliko bi bilo treba uporabiti v določenih okoliščinah.

(3)

V skladu s Prilogo II morajo nosilci živilske dejavnosti, ki upravljajo klavnice, zahtevati, sprejemati, preverjati oziroma pri svojem ravnanju upoštevati podatke o prehranjevalni verigi za vse živali, poslane ali namenjene pošiljanju v klavnico, razen za divjad. Enake zahteve bi morale veljati za nosilce živilske dejavnosti, ki upravljajo obrate za obdelavo divjadi, kadar se gojena divjad, zaklana na mestu izvora, pošlje v tak obrat.

(4)

Za preprečevanje kakršnih koli težav v zvezi z dobrobitjo živali med prevozom, na primer zaradi dolgega časa prevoza živali, vzrejenih na oddaljenih območjih, se vse pogosteje uporabljajo mobilne klavnice. Te se kot vse druge klavnice odobrijo v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 853/2004 v vsaki državi članici, v kateri delujejo. Vendar je treba pojasniti, kako naj se ta odobritev uporablja v primeru kombinacije mobilnih in stalnih klavničnih prostorov. Odobritev klavnic temelji predvsem na izpolnjevanju zahtev glede zgradbe, ureditve in opreme klavnic iz poglavja II oddelkov I in II Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

(5)

V skladu s členom 43(6) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/627 (3) se v izjemnih okoliščinah žive živali lahko premaknejo v drugo klavnico. V Uredbi (ES) št. 853/2004 ta možnost ni predvidena. Zaradi skladnosti zakonodaje Unije bi bilo treba Uredbo (ES) št. 853/2004 v zvezi s tem uskladiti z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/627. Poglavje IV oddelka I Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Uredba (ES) št. 853/2004 dovoljuje omamljanje in izkrvavitev omejenega števila določenih parkljarjev in kopitarjev na kmetiji, če so izpolnjene posebne zahteve, vključno s tem, da živali ni mogoče prepeljati v klavnico, da bi se izognili kakršnemu koli tveganju za osebo, ki ravna z živalmi, in preprečili poškodbe živali med prevozom. S to zahtevo se možnost omamljanja in izkrvavitve na kmetiji v veliki meri omejuje na ekstenzivno vzrejene živali in izključuje večina živali, s katerimi kmetje redno ravnajo in se zato zlahka prevažajo brez tveganja. Na podlagi izkušenj nosilcev živilske dejavnosti in pristojnih organov ter ob upoštevanju vse glasnejših pozivov k preprečevanju kakršnih koli težav v zvezi z dobrobitjo živali med prevozom je primerno, da se možnost omamljanja in izkrvavitve parkljarjev in kopitarjev na kmetiji v skladu s posebnimi zahtevami razširi tudi na ovce in koze ter druge parkljarje in kopitarje, ne glede na pogoje bivanja.

(7)

Evropska agencija za varnost hrane je 19. januarja 2023 objavila znanstveno mnenje o mikrobiološki varnosti zorenega mesa (4) (v nadaljnjem besedilu: mnenje EFSA). V njem je navedeno, da zoreno meso pod pogojem, da so izpolnjene določene zahteve, ne povzroča večjega tveganja za javno zdravje kot sveže meso. Glede na vse večjo porabo zorenega mesa je primerno, da se v Uredbo (ES) št. 853/2004 vključijo posebne zahteve, priporočene v mnenju EFSA, zlasti glede suho zorenega mesa goveda. Tako meso se daje na trg kot sveže meso ali kot mesni pripravek, pri čemer se npr. svežemu mesu med suhim zorenjem dodajo zorilne kulture. Oddelka I in V Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(8)

V poglavju VII oddelka I Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 so določeni alternativni pogoji prevoza za trupe, polovice trupov, četrti ali polovice trupov, razsekane v tri dele za prodajo na debelo, ovc, koz, goveda in prašičev. Ti pogoji prevoza temeljijo na nadzoru temperature površine mesa namesto temperature jedra, pri čemer morajo biti izpolnjene posebne zahteve.

(9)

Na podlagi izkušenj nosilcev živilske dejavnosti in pristojnih organov je te posebne zahteve iz poglavja VII oddelka I Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 primerno spremeniti, zlasti da se omogočita prevzem mesa iz hladilnice in omejenega števila klavnic ter prevoz v istem delu z več vrstami mesa, ki izpolnjuje zahteve glede končne temperature takega mesa, ter določijo dodatni temperaturni in časovni pogoji za prevoz trupov, polovic trupov, četrti ali polovic trupov, razsekanih v tri dele za prodajo na debelo, ovc, koz in goveda za najdaljši čas prevoza 30 ur.

(10)

Pristojni organi so opozorili na različne rezultate merjenja temperature površine pri uporabi različnih metod. Zato je primerno, da se na podlagi izkušenj nosilcev živilske dejavnosti in ob upoštevanju tehnološkega razvoja določi referenčna metoda, obenem pa ohrani možnost uporabe alternativnih metod.

(11)

V skladu z oddelkom III Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 je treba farmsko gojene ratite in farmsko gojene parkljarje in kopitarje prepeljati v klavnico za nadaljnjo obdelavo. Ker imajo obrati za obdelavo divjadi ustrezne objekte za higiensko ravnanje s tako gojeno divjadjo, zaklano na farmi, bi morali imeti dovoljenje, da sprejemajo farmsko gojene ratite in farmsko gojene parkljarje in kopitarje ter ravnajo z njimi.

(12)

V skladu s točko 3(i) oddelka III Priloge III mora farmsko gojene ratite in farmsko gojene parkljarje in kopitarje, zaklane na farmi, v klavnico spremljati izjava nosilca živilske dejavnosti, ki je živali vzredil. Informacije v tej izjavi so podobne podatkom o prehranjevalni verigi. Za zmanjšanje upravnega bremena zaradi tega podvajanja informacij bi bilo treba to zahtevo glede izjave črtati. Sklicevanja na točko 3(i) bi bilo treba nadomestiti s sklicevanji na podatke o prehranjevalni verigi.

(13)

Gojeni divjadi, zaklani na izvornem gospodarstvu, mora biti priloženo spričevalo, ki dokazuje skladnost z zahtevami iz oddelka III, točka 3, Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, pri čemer se uporabi vzorec veterinarskega spričevala iz poglavja 3 Priloge IV k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/2235 (5). Da bi se preprečila kakršna koli dvoumnost med pravno zahtevo iz Uredbe (ES) št. 853/2004 in vzorcem veterinarskega spričevala iz Izvedbene uredbe (EU) 2020/2235, bi moralo biti besedilo veterinarskega spričevala v Uredbi (ES) št. 853/2004 in Izvedbeni uredbi (EU) 2020/2235 popolnoma usklajeno.

(14)

V Prilogi III, oddelek VIII, poglavje VII, točki 1 in 2, k Uredbi (ES) št. 853/2004 je določeno, da se morajo sveži ribiški proizvodi in odmrznjeni nepredelani ribiški proizvodi hraniti na temperaturi, ki se približuje temperaturi talečega se ledu, zamrznjeni ribiški proizvodi pa pri temperaturi največ –18 °C v vseh delih proizvoda. V sektorju ribiških proizvodov se morajo včasih uporabiti stroji za razrez svežih ribiških proizvodov, odmrznjenih nepredelanih ribiških proizvodov ali predelanih ribiških proizvodov na kose, med katere se pred ponovno združitvijo samodejno vstavi ločevalna folija. V tem primeru se ti ribiški proizvodi postavijo v hladilnico, da se njihova začetna temperatura zmanjša, oziroma če gre za že zamrznjene proizvode, da se njihova temperatura dvigne nad –18 °C, da jih je mogoče razrezati. Zato je, kadar je to potrebno zaradi tehnološko zahtevane temperature, primerno dovoliti, da se temperatura ribiških proizvodov, pri katerih se uporablja navedeni postopek, za omejeno časovno obdobje razlikuje od temperature, ki se zahteva v skladu s točkama 1 in 2 poglavja VII oddelka VIII Priloge III. Vendar skladiščenje in prevoz pri tej temperaturi ne bi smela biti dovoljena.

(15)

V delu I poglavja I oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 so določene zdravstvene zahteve za proizvodnjo surovega mleka in kolostruma, ki se zbirata od čred farmsko gojenih živali z namenom dajanja na trg. V skladu s točko 3 navedenega dela I je treba mleko krav, bivolov, ovc ali koz, ki ne prihajajo iz čred, prostih ali uradno prostih bruceloze in tuberkuloze, toplotno obdelati, tako da pokaže negativno reakcijo na test z alkalno fosfatazo. Vendar testiranje z alkalno fosfatazo ni primerna metoda za preverjanje toplotne obdelave surovega mleka živali, ki niso iz vrste goveda, ali surovega mleka, ki se pred toplotno obdelavo v sodobnih predelovalnih obratih loči v različne frakcije. Zato bi bilo treba nosilcem živilske dejavnosti omogočiti, da učinkovitost uporabljene toplotne obdelave dokažejo z alternativnimi metodami, ki temeljijo na načelih analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP) iz Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(16)

V delu II poglavja II oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 so določene zahteve za toplotno obdelavo surovega mleka, kolostruma, mlečnih proizvodov ali proizvodov na osnovi kolostruma. V skladu s točko 1(a) navedenega dela II morajo pasterizirani proizvodi, kadar je to primerno, pokazati negativno reakcijo na test z alkalno fosfatazo takoj po taki obdelavi. Zaradi neprimernosti testiranja z alkalno fosfatazo kot metode za preverjanje toplotne obdelave surovega mleka živali, ki niso iz vrste goveda, ali surovega mleka, ki se pred toplotno obdelavo loči v različne frakcije, bi bilo treba nosilcem živilske dejavnosti omogočiti, da učinkovitost pasterizacije dokažejo z alternativnimi metodami, ki temeljijo na načelih HACCP.

(17)

V poglavju I oddelka X Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 so določena higienska pravila za proizvodnjo jajc, zlasti pa, da se morajo jajca v prostorih proizvajalca in do prodaje potrošniku hraniti brez tujega vonja, saj bi tak vonj lahko kazal na spremembo, zaradi katere jajca ne bi bila primerna za neposredno prehrano končnega potrošnika. Vendar v primeru, da je nosilec živilske dejavnosti namenoma dodal tuj vonj na jajca, da bi jih aromatiziral s posebnimi okusi, prisotnost takega vonja ne pomeni, da jajca predstavljajo tveganje za potrošnika. Zato bi bilo treba dovoliti dajanje na trg jajc, ki jim je bil namenoma dodan vonj, pod pogojem, da ta postopek ni namenjen prikrivanju predhodnega obstoja kakršnega koli tujega vonja jajc.

(18)

Primerno je, da se nosilcem živilske dejavnosti zagotovi dovolj časa, da se prilagodijo novim zahtevam glede suhega zorenja govejega mesa ali da pristojnim organom zadovoljivo dokažejo varnost alternativnih pristopov. Zato bi se morale nove zahteve iz poglavja VII oddelka I Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, kakor je spremenjena s to uredbo, začeti uporabljati šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

(19)

Uredbo (ES) št. 853/2004 bi bilo torej treba ustrezno spremeniti –