(1)

Komisija je predstavila pregled delovanja večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (2) po prvih letih njegovega izvajanja, vključno z oceno vzdržnosti zgornjih mej odhodkov.

(2)

Unija se od decembra 2020 sooča z vrsto edinstvenih in nepričakovanih izzivov. Ukrepala je hitro in uporabila vsa sredstva, ki jih ima na voljo, vendar je omejena proračunska prilagodljivost večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 skoraj izčrpana, kar ovira zmožnost proračuna Unije za obravnavanje tudi najnujnejših izzivov.

(3)

V prvih letih izvajanja večletnega finančnega okvira so se za reševanje številnih izzivov veliko uporabljali posebni instrumenti. Še vedno je potrebno nadaljnje ukrepanje, hkrati pa so proračunska sredstva za soočanje s takšnimi razmerami v preostalem obdobju večletnega finančnega okvira omejena.

(4)

Proračun Unije bi moral Uniji omogočati, da se na pojavljajoče se izzive odzove s potrebnimi politikami in izpolni pravne obveznosti, česar ni mogoče doseči v okviru obstoječih zgornjih mej ali s prilagodljivostjo, ki je že izčrpana. Spremeniti bi bilo treba zgornje meje odhodkov v odobritvah za prevzem obveznosti za razdelke 1, 2, 3, 4, 5 in 6 za leta 2024, 2025, 2026 in 2027. Zgornje meje odhodkov v odobritvah plačil se lahko ohranijo na sedanji ravni, vendar bi bilo treba prilagoditi omejitev odobritev plačil za enotni instrument za rezervo za leto 2026, da se prepreči tveganje zaostankov. Poleg tega bi bilo treba spremeniti skupni znesek dodatnih sredstev v okviru prilagoditve za posamezne programe iz člena 5 in povezano preglednico iz Priloge II k Uredbi (EU, Euratom) 2020/2093.

(5)

Spremeniti bi bilo treba tudi zneske rezerve za prilagoditev na brexit in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji.

(6)

Z nezakonito rusko vojno agresijo proti Ukrajini je evropska tla ponovno zatresla vojna. Unija bo podpirala Ukrajino, dokler bo to potrebno, in ji odločno pomagala na njeni evropski poti. V ta namen sta Evropski parlament in Svet sprejela Uredbo (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki je odziv Unije za podporo makrofinančni stabilnosti, obnovi in modernizaciji Ukrajine, hkrati pa podpira reformna prizadevanja Ukrajine v okviru njene pristopne poti k Uniji (v nadaljnjem besedilu: instrument za Ukrajino).

(7)

Glede na negotovosti, povezane z rusko vojno agresijo, bi moral biti instrument za Ukrajino prožen instrument, da se podpora do leta 2027 zagotovi v ustrezni obliki in na ustreznih ravneh. Podpora v okviru instrumenta za Ukrajino bi morala biti zagotovljena v obliki posojil in nepovratne podpore ter z oblikovanjem rezervacij za proračunska jamstva.

(8)

Za del podpore iz instrumenta za Ukrajino, ki se zagotavlja v obliki posojil, je primerno do leta 2027 podaljšati obstoječe proračunsko jamstvo Unije za kritje finančne pomoči, ki je na voljo Ukrajini. Zato bi moralo biti mogoče, da se potrebne odobritve v proračunu Unije nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira mobilizirajo za finančno pomoč Ukrajini, ki bo na voljo do konca leta 2027. Poleg kritja kratkoročne finančne pomoči Ukrajini, kot je že predvideno v Uredbi (EU) 2022/2463, bi moralo proračunsko jamstvo Unije kriti finančno pomoč Ukrajini v višini do 33 milijard EUR, kot je določeno v Uredbi (EU) 2024/792.

(9)

Za del podpore iz instrumenta za Ukrajino, ki se zagotavlja v obliki nepovratne podpore in oblikovanja rezervacij za proračunska jamstva, bi bilo treba odobritve zagotoviti prek novega tematskega posebnega instrumenta, t. i. „rezerve za Ukrajino“. Odobritve za prevzem obveznosti in ustrezne odobritve plačil bi bilo treba uporabiti letno v okviru proračunskega postopka iz člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in sicer nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira. Za urejen razvoj odhodkov, ki se načrtujejo v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) 2024/792, in zlasti glede na zneske, ki jih je treba določiti v načrtu za Ukrajino, je primerno določiti skupne in letne najvišje zneske, ki se lahko dajo na voljo za rezervo za Ukrajino v obdobju 2024–2027. Za zagotovitev vsestranskega izvajanja in prilagodljivosti med leti bi moralo biti mogoče, v mejah skupnega zneska, v naslednjih letih do leta 2027 uporabiti neporabljeni del letnega zneska v danem letu, poleg najvišjega letnega zneska za zadevno leto.

(10)

Od leta 2022 so se obrestne mere za vse izdajatelje obveznic, vključno z Unijo, v Uniji in večini večjih gospodarstev močno zvišale. Zato se pričakuje, da bodo stroški financiranja najemanja posojil za Instrument Evropske unije za okrevanje NextGenerationEU (v nadaljnjem besedilu: EURI), ki se krijejo iz proračuna Unije v skladu s členom 5(2) Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 (4), presegli ocene, prvotno načrtovane v okviru zgornjih mej večletnega finančnega okvira ob njegovem sprejetju decembra 2020, in sicer 2 332 milijonov EUR v letu 2025 (v cenah iz leta 2018), 3 196 milijonov EUR v letu 2026 (v cenah iz leta 2018) in 4 168 milijonov EUR v letu 2027 (v cenah iz leta 2018).

(11)

Glede na negotovost v zvezi s prihodnjim razvojem obrestnih mer v spreminjajočih se tržnih razmerah in splošne potrebe po izposojanju za financiranje tekočih programov Unije, ki se financirajo iz EURI, je primerno, da se kot del določb, potrebnih za nemoten potek letnega proračunskega postopka in zagotovitev, da so na voljo finančna sredstva, ki Uniji omogočajo izpolnjevanje njenih pravnih obveznosti, določi izjemen in začasen mehanizem za čas trajanja sedanjega večletnega finančnega okvira za kritje stroškov financiranja zadolževanja za EURI, ki presegajo prvotno načrtovane zneske. Zato bi bilo treba vzpostaviti nov tematski posebni instrument – instrument EURI, katerega edini cilj bi bilo kritje neporavnane prekoračitve stroškov. Ta instrument bi moral biti izjemen in ne bi smel biti precedens za prihodnje ureditve za večletne finančne okvire po letu 2027, zlasti za kritje stroškov plačil obresti za sredstva, izposojena na trgih za financiranje EURI.

(12)

Proračunski organ bi moral EURI uporabiti med letnim proračunskim postopkom le, če je to potrebno. Brez poseganja v pristojnosti proračunskega organa, bi ga bilo treba uporabiti po iskanju drugih možnosti financiranja, tudi prek manevrskega prostora, ustvarjenega z izvrševanjem proračuna programov in prerazporeditvijo prednostnih nalog, in netematskih posebnih instrumentov, za kritje znatnega dela potrebnih zneskov, ki presegajo zneske, prvotno navedene v obstoječi proračunski vrstici EURI v razdelku 2b, kolikor je to mogoče, da se kot merilo uporabi znesek, ki ustreza približno 50 odstotkom prekoračitev stroškov plačil obresti EURI. To bo izvedeno v skladu z veljavnimi sektorskimi pravili in drugimi pravnimi obveznostmi ter ob upoštevanju prednostnih nalog, preudarnega oblikovanja proračuna in dobrega finančnega poslovodenja, ki zahtevajo predvsem ustrezne razlike do zgornje meje za nepredvidene odhodke. Prerazporeditve sredstev in ponovna določitev prednostnih nalog iz tega odstavka ne bodo vplivale na nacionalne ovojnice držav članic, za katere so bile prevzete pravne obveznosti, predvsem tiste v okviru skupne kmetijske politike in kohezijske politike. Odobritve za prevzem obveznosti in ustrezne odobritve plačil instrumenta EURI v proračunu Unije bi se morale zagotoviti nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira. V okviru instrumenta EURI bi bilo treba najprej črpati znesek, enak sproščenim obveznostim, ki niso zunanji namenski prejemki, do katerih je prišlo od začetka sedanjega večletnega finančnega okvira. Zneski sproščenih obveznosti, ki so ponovno na voljo v skladu z obstoječimi ustreznimi določbami, se ne bi smeli upoštevati. Razpoložljivi znesek sproščenih obveznosti za instrument EURI bi bilo treba izračunati vsako leto v okviru tehnične prilagoditve večletnega finančnega okvira, pri čemer bi bilo treba jasno prikazati skupna razpoložljiva sredstva in zneske, ki so bili že upoštevani pri prejšnji uporabi instrumenta EURI. V nepričakovanih razmerah, ko prekoračitev še vedno obstaja, bi bilo treba v okviru instrumenta EURI v skrajnem primeru kot varovalni mehanizem uporabiti potreben dodatni znesek za celotno financiranje stroškov. Če ena ali več držav članic izjemoma meni, da obstajajo resni pomisleki v zvezi z uporabo tega varovalnega mehanizma, lahko zaprosijo predsednika Evropskega sveta, naj zadevo predloži v obravnavo na naslednjem zasedanju Evropskega sveta. Ta postopek praviloma ne bi smel trajati dlje kot en mesec in bi moral v celoti spoštovati pristojnosti institucij, kot so določene v Pogodbah..

(13)

Glede na naravne nesreče, ki so se zgodile v državah članicah in državah, ki vodijo pristopna pogajanja z Unijo, ter naravne nesreče in humanitarne krize v tretjih državah in da bi zagotovili ustrezno financiranje za oboje, bi bilo treba obstoječo rezervo za solidarnost in nujno pomoč okrepiti in razdeliti na dva ločena instrumenta: „rezervo za evropsko solidarnost“ za zagotavljanje podpore prizadetim državam in regijam v okviru Solidarnostnega sklada Evropske unije, ustanovljenega z Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002 (5), in „rezerve za nujno pomoč“ za zagotavljanje proračunskih okrepitev ustreznih programov Unije v odziv na krize in izredne razmere v Uniji in zunaj nje.

(14)

Instrument prilagodljivosti bi bilo treba okrepiti, da se ohrani zadostna zmogljivost Unije za odzivanje na nepredvidene okoliščine do leta 2027. Zapadle zneske iz evropske rezerve za solidarnost in rezerve za nujno pomoč dati bi bilo treba dati na voljo instrumentu prilagodljivosti od leta 2024.

(15)

Glede na te nepričakovane dogodke in nove izzive je treba večletni finančni okvir revidirati, zato bi bilo treba Uredbo (EU, Euratom) 2020/2093 ustrezno spremeniti.

(16)

Spremembe Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093 ne posegajo v obveznost spoštovanja zgornjih mej lastnih sredstev iz člena 3(1) in člena 6 Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053.

(17)

Glede na razmere v Ukrajini bi morala ta uredba nujno začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije in bi se morala uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2024 –

(1)

člen 2 se spremeni:

(2)

v členu 4(1), se dodata naslednji točki:

(3)

V členu 5(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Skupni znesek dodatnih dodeljenih sredstev za obdobje 2022–2027 za odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil znaša 10 155 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018). Za vsako leto od leta 2022 do leta 2026 letni znesek dodatnih dodeljenih sredstev za odobritve za prevzem obveznosti oziroma odobritve plačil znaša najmanj 1 500 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018) in ne presega 2 000 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018).“;

(4)

člena 8 in 9 se nadomestita z naslednjim:

(*2)  Uredba (EU) 2021/691 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce (ESPG) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1309/2013 (UL L 153, 3.5.2021, str. 48)."

(*3)  Uredba Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (UL L 311, 14.11.2002, str. 3).“;"

(5)

v členu 10 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

(6)

vstavijo se naslednji členi:

(*4)  Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom (UL L 424, 15.12.2020, str. 1).“;"

(7)

v členu 11 se vstavi naslednji odstavek:

(8)

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

(9)

Prilogi I in II se nadomestita z besedilom iz Priloge k tej uredbi.