(1)

Pariški sporazum (4), sprejet 12. decembra 2015 na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), je začel veljati 4. novembra 2016. Pogodbenice Pariškega sporazuma so se dogovorile, da bodo dvig globalne povprečne temperature omejile na precej pod 2 °C glede na predindustrijske ravni in da bodo nadaljevale prizadevanja, da dvig temperature ne bi presegel 1,5 °C glede na predindustrijske ravni. Ta zaveza je bila okrepljena s sprejetjem Glasgowskega podnebnega pakta 13. novembra 2021 v okviru UNFCCC, v katerem Konferenca pogodbenic UNFCCC, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic Pariškega sporazuma, priznava, da bodo vplivi podnebnih sprememb veliko manjši pri dvigu temperature za 1,5 °C v primerjavi z 2 °C, in se odločila, da si bo prizadevala za omejitev dviga temperature na 1,5 °C.

(2)

Komisija je v sporočilu z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ (v nadaljnjem besedilu: evropski zeleni dogovor) opredelila novo strategijo za rast, katere cilj je preobrazba Unije v trajnostno, pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, ki najpozneje do leta 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov. Cilj evropskega zelenega dogovora je tudi obnoviti, zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njihovimi vplivi. Nazadnje, v sporočilu je tudi navedla, da bi moral biti ta prehod pravičen in vključujoč, pri čemer nihče ne sme biti prezrt.

(3)

Unija je cilj, da se v celotnem gospodarstvu doseže podnebna nevtralnost najpozneje do leta 2050 in cilj doseganja negativnih emisij po tem vključila v zakonodajo s sprejetjem Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Navedena uredba določa tudi zavezujoč cilj Unije za domače zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov (emisij potem, ko se odštejejo odvzemi) za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Od vseh gospodarskih sektorjev se pričakuje, da bodo prispevali k doseganju tega cilja.

(4)

Evropski svet je v sklepih, sprejetih na zasedanju 10. in 11. decembra 2020, potrdil zavezujoči cilj Unije glede domačega zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov, hkrati pa poudaril pomen vidikov pravičnosti in solidarnosti ter da pri tem nihče ne bo prezrt. Te sklepe je ponovno potrdil s sklepi, ki jih je sprejel na zasedanju 24. in 25. maja 2021 in v katerih je Komisijo pozval, naj čim prej predloži zakonodajni sveženj, ki ga naj mu priloži poglobljeno preučitev vplivov na okolje ter gospodarskih in socialnih posledic na ravni držav članic.

(5)

V akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic, ki ga je Evropski svet potrdil v sklepih, sprejetih na zasedanju 24. in 25. junija 2021, je poudarjeno, da je treba v vseh politikah Unije okrepiti socialne pravice in evropsko socialno razsežnost. Načelo 20 evropskega stebra socialnih pravic določa, da ima „vsakdo pravico dostopa do kakovostnih osnovnih storitev, vključno z vodo, higieno, energijo, prevozom, finančnimi storitvami in digitalnimi komunikacijami. Socialno ogroženim osebam so na razpolago ukrepi za pomoč pri dostopu do teh storitev.“.

(6)

Evropski svet je v Izjavi iz Porta z dne 8. maja 2021 ponovno potrdil svojo zavezo glede prizadevanj za socialno Evropo, da se okrepi pravičen prehod, in odločenost, da si bo ob ustreznem upoštevanju posameznih pristojnosti ter načel subsidiarnosti in sorazmernosti še naprej prizadeval za intenzivnejše izvajanje evropskega stebra socialnih pravic na ravni Unije in nacionalni ravni.

(7)

Za izvajanje zaveze glede podnebne nevtralnosti je bila podnebna in energetska zakonodaja Unije pregledana in spremenjena, da se pospeši zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

(8)

Te spremembe imajo različne gospodarske in socialne posledice za različne gospodarske sektorje, državljane in države članice. Zlasti bi se morala z vključitvijo emisij toplogrednih plinov iz stavb, cestnega prevoza in dodatnih sektorjev, ki ustrezajo industrijskim dejavnostim, ki niso zajete v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), na področje uporabe navedene direktive, zagotoviti dodatna gospodarska spodbuda za naložbe v zmanjšanje porabe fosilnih goriv, kar bi moralo pospešiti zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Skupaj z drugimi ukrepi bi moralo to srednje- do dolgoročno prispevati k zmanjšanju energetske revščine in prevozne revščine, znižati stroške stavb in cestnega prevoza ter, kadar je ustrezno, zagotoviti nove priložnosti za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in trajnostne naložbe, ob tem pa biti v celoti usklajeno s cilji evropskega zelenega dogovora.

(9)

Vendar so za financiranje teh naložb potrebna sredstva. Poleg tega velja, da se bodo, preden bodo take naložbe izvedene, stroški gospodinjstev in uporabnikov prevoza za ogrevanje, hlajenje, kuhanje in cestni prevoz verjetno povišali, saj dobavitelji goriva, za katere veljajo obveznosti iz sistema trgovanja z emisijami za stavbe in cestni prevoz, prenašajo stroške ogljika na potrošnike.

(10)

Podnebni prehod bo imel gospodarske in socialne posledice, ki jih je težko predhodno oceniti. Da bi uresničili povečane podnebne ambicije, bodo potrebna znatna javna in zasebna sredstva. Naložbe v ukrepe za energetsko učinkovitost in ogrevalne sisteme, ki temeljijo na energiji iz obnovljivih virov, kot so ogrevanje z električnimi toplotnimi črpalkami, daljinsko ogrevanje in hlajenje ter sodelovanje v skupnostih na področju energije iz obnovljivih virov, so učinkovita metoda za zmanjšanje odvisnosti od uvoza in zmanjšanje emisij, hkrati pa se s temi naložbami krepi odpornost Unije. Potrebno je namensko financiranje ranljivih gospodinjstev, ranljivih mikropodjetij in ranljivih uporabnikov prevoza.

(11)

Povišanje cen fosilnih goriv lahko nesorazmerno vpliva na ranljiva gospodinjstva, ranljiva mikropodjetja in ranljive uporabnike prevoza, ki bodisi večino svojih prihodkov porabijo za energijo in prevoz bodisi v nekaterih regijah nimajo dostopa do alternativnih in cenovno dostopnih rešitev mobilnosti in prevoza ali pa morda nimajo finančnih zmožnosti za vlaganje v zmanjšanje porabe fosilnih goriv. Geografske posebnosti, kot so otoki, najbolj oddaljene regije in ozemlja, podeželska ali oddaljena območja, manj dostopna periferija, gorska območja ali območja, ki zaostajajo, imajo lahko z vidika prevozne revščine poseben vpliv na ranljivost gospodinjstev, mikropodjetij in uporabnikov prevoza. Zato bi bilo treba, kadar je to ustrezno in primerno, te geografske posebnosti upoštevati pri pripravi ukrepov in naložb v podporo ranljivim gospodinjstvom, ranljivim mikropodjetjem in ranljivim uporabnikom prevoza.

(12)

Del prihodkov, ustvarjenih z vključitvijo stavb, cestnega prevoza in dodatnih sektorjev na področje uporabe Direktive 2003/87/ES, bi bilo treba uporabiti za obravnavo socialnih posledic, ki izhajajo iz te vključitve, da bi bil prehod pravičen in vključujoč ter nihče ne bi bil prezrt. V skupni vrednosti Socialnega sklada za podnebje, ki ga vzpostavlja ta uredba (v nadaljnjem besedilu: Sklad) bi se morala odražati stopnja ambicij za razogljičenje, povezanih z vključitvijo izpustov toplogrednih plinov iz stavb, cestnega prevoza in dodatnih sektorjev na področje uporabe Direktive 2003/87/ES.

(13)

Uporaba dela prihodkov za obravnavo socialnih posledic zaradi vključitve stavb, cestnega prevoza in dodatnih sektorjev na področje uporabe Direktive 2003/87/ES, je še toliko bolj pomembna glede na obstoječe ravni energetske revščine. Energetska revščina so razmere, v katerih gospodinjstva nimajo dostopa do osnovnih energetskih storitev, ki podpirajo dostojen življenjski standard in standard zdravja, kot so zadostna toplota z ogrevanjem, hlajenje, ko se temperature dvigajo, razsvetljava in energija za delovanje gospodinjskih aparatov. V raziskavi, ki je bila leta 2021 opravljena na ravni Unije, je približno 34 milijonov prebivalcev Unije, torej skoraj 6,9 % njenega prebivalstva, navedlo, da si ne morejo privoščiti zadostnega ogrevanja svojega doma. Energetska revščina je zato velik izziv za Unijo. Čeprav je s socialnimi tarifami ali začasno neposredno dohodkovno podporo kratkoročno mogoče zagotoviti takojšnjo pomoč gospodinjstvom, ki se spopadajo z energetsko revščino, se lahko le s ciljno usmerjenimi strukturnimi ukrepi, zlasti s prenovo stavb, vključno z dostopom do energije iz obnovljivih virov, ter aktivno promocijo energije iz obnovljivih virov z ukrepi obveščanja in ozaveščanja, ki so namenjeni gospodinjstvom, in s prenovo stavb, ki prispeva k ciljem iz Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7), zagotovijo trajne rešitve in učinkovit prispevek k boju proti energetski revščini. Omogočiti bi bilo treba posodobitev opredelitve energetske revščine iz te uredbe, da bi odražala izid pogajanj o direktivi Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti (prenovitev).

(14)

S celostnim pristopom k prenovi stavb, ki bolj upošteva ljudi, ki jim grozi izključenost, zlasti tiste, ki v Uniji najbolj trpijo zaradi energetske revščine, bi se lahko zmanjšalo povpraševanje po energiji. Zato bi morala biti podpora za stavbni sektor v okviru Sklada namenjena izboljšanju energetske učinkovitosti, da se v vsakem gospodinjstvu zmanjša poraba energije; ta zmanjšana poraba bi pomenila prihranek denarja in bi bila ena od možnosti za boj proti energetski revščini. Z revizijo Direktive 2010/31/EU bi lahko postavili temelje za doseganje teh ciljev, zato bi jo bilo treba upoštevati pri izvajanju te uredbe.

(15)

Ker pojem prevozne revščine še ni opredeljen na ravni Unije, bi bilo treba za namene te uredbe uvesti opredelitev takega pojma na ravni Unije. Prevozna revščina bi lahko postala še bolj pereča, kot je ugotovljeno v Priporočilu Sveta z dne 16. junija 2022 o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost (8), ter bi omejila dostop do bistvenih socialno-ekonomskih dejavnosti in storitev, kot so zaposlovanje, izobraževanje ali zdravstveno varstvo, zlasti za ranljive posameznike in gospodinjstva. Prometno revščino običajno povzroča en ali več dejavnikov naenkrat, kot so denimo nizki prihodki, visoki izdatki za gorivo ali pomanjkanje cenovno ugodnega ali dostopnega zasebnega ali javnega prevoza. Prevozna revščina lahko še posebej prizadene posameznike in gospodinjstva na podeželskih, otoških, obrobnih, gorskih, oddaljenih in manj dostopnih območjih ali v manj razvitih regijah ali ozemljih, vključno z manj razvitimi primestnimi območji in najbolj oddaljenimi regijami.

(16)

Vzpostaviti bi bilo treba Sklad, ki bo državam članicam zagotovil sredstva za podporo njihovih politik za obravnavo socialnih posledic, nastalih zaradi uvedbe sistema trgovanja z emisijami za stavbe in cestni prevoz, za ranljiva gospodinjstva, ranljiva mikropodjetja in ranljive uporabnike prevoza. To bi bilo treba doseči zlasti z začasno neposredno dohodkovno podporo ter ukrepi in naložbami, namenjenimi zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv, in sicer s povečanjem energetske učinkovitosti stavb, razogljičenjem ogrevanja in hlajenja stavb, ne glede na to, kdo je njihov lastnik, med drugim tudi z vključitvijo energije iz obnovljivih virov, ter z zagotavljanjem boljšega dostopa do brezemisijske in nizkoemisijske mobilnosti in prevoza v korist ranljivih gospodinjstev, ranljivih mikropodjetij in ranljivih uporabnikov prevoza. Pozornost je treba nameniti različnim oblikam najemniških stanovanj, tudi tistim na zasebnem najemniškem trgu. Med ukrepi bi lahko bila finančna podpora ali davčne spodbude, kot je odbitek stroškov prenove od najemnine, da bi se upoštevali najemniki in ljudje, ki živijo v socialnih stanovanjih.

(17)

Vsaka država članica bi morala Komisiji predložiti socialni načrt za podnebje (v nadaljnjem besedilu: načrt). Načrte bi bilo treba predložiti do 30. junija 2025, da bi jih bilo mogoče skrbno in pravočasno obravnavati. Načrti bi morali imeti naložbeno komponento, ki spodbuja dolgoročno rešitev zmanjševanja odvisnosti od fosilnih goriv, in bi lahko predvidevali druge ukrepe, vključno z začasno neposredno dohodkovno podporo za kratkoročno ublažitev škodljivih učinkov na prihodke. Načrti bi morali slediti dvema ciljema. Prvič, ranljivim gospodinjstvom, ranljivim mikropodjetjem in ranljivim uporabnikom prevoza bi morali zagotoviti potrebna sredstva za financiranje in naložbe v energetsko učinkovitost, razogljičenje ogrevanja in hlajenja ter brezemisijska in nizkoemisijska vozila in mobilnost, vključno s kuponi, subvencijami in brezobrestnimi posojili. Drugič, ublažiti bi morali posledice povišanja stroškov fosilnih goriv za najbolj ranljive ter tako v prehodnem obdobju, dokler take naložbe niso izvedene, preprečiti energetsko revščino in prevozno revščino. Načrti bi lahko podpirali dostop do cenovno dostopnih in energetsko učinkovitih stanovanj, vključno s socialnimi stanovanji. Pri izvajanju ukrepov v podporo ranljivim uporabnikom prevoza bi morale imeti države članice možnost, da v svojih načrtih prednost namenijo podpori za brezemisijska vozila, pod pogojem, da je to rešitev, ki je cenovno dostopna in izvedljiva.

(18)

Države članice – v posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi organi, gospodarskimi in socialnimi partnerji ter ustreznimi organizacijami civilne družbe – so najbolj usposobljene za pripravo, izvajanje in, kadar je ustrezno, spremembo načrtov, prilagojenih in namenjenih njihovim lokalnim, regionalnim in nacionalnim okoliščinam, njihovim obstoječim politikam na zadevnih področjih in načrtovani uporabi drugih ustreznih sredstev Unije. Javno posvetovanje z deležniki bi moralo potekati vsakič, ko mora Komisija oceniti načrt. Na ta način je mogoče najbolje odraziti zelo raznolike okoliščine, posebno znanje lokalnih in regionalnih vlad, gospodarskih in socialnih partnerjev, zadevnih organizacij civilne družbe, institucij za raziskave in inovacije, deležnikov iz industrije in predstavnikov socialnega dialoga, pa tudi nacionalne okoliščine, ter prispevati k uspešnosti in učinkovitosti splošne podpore ranljivim.

(19)

Načrti bi morali biti zasnovani v tesnem sodelovanju s Komisijo in pripravljeni v skladu z dogovorjeno predlogo. Da bi se izognile pretiranim upravnim bremenom bi morale države članice imeti možnost, da izvedejo manjše prilagoditve načrtov ali da v načrtih popravijo tiskarske napake, in sicer s preprostim obvestilom Komisiji o teh spremembah. Manjše prilagoditve bi morale predstavljati le povečanje ali zmanjšanje cilja, predvidenega v načrtu, za manj kot 5 %.

(20)

Za pravičen prehod na podnebno nevtralnost je ključno zagotoviti, da bodo ukrepi in naložbe namenjeni zlasti gospodinjstvom, ki se soočajo z energetsko revščino, ali ranljivim gospodinjstvom, ranljivim mikropodjetjem in ranljivim uporabnikom prevoza. Podporni ukrepi za spodbujanje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov bi morali državam članicam pomagati pri obravnavi socialnih posledic trgovanja z emisijami v sektorjih stavb in cestnega prevoza.

(21)

V pričakovanju učinka teh naložb na znižanje stroškov in zmanjšanje emisij bi z dobro ciljno usmerjeno neposredno dohodkovno podporo ranljivim gospodinjstvom in ranljivim uporabnikom prevoza prispevali k zmanjšanju stroškov za energijo in mobilnost ter podprli pravični prehod. Neposredno dohodkovno podporo bi bilo treba razumeti kot začasen ukrep, ki spremlja razogljičenje stanovanjskega sektorja in sektorja prevoza. Ne bi bila trajna, saj ne obravnava ključnih vzrokov za energetsko revščino in prevozno revščino. Taka podpora bi se morala uporabljati le za obravnavanje neposrednih posledic vključitve emisij toplogrednih plinov iz stavb in cestnega prevoza na področje uporabe Direktive 2003/87/ES, ne pa tudi za obravnavanje stroškov električne energije ali ogrevanja, povezanih z vključitvijo proizvodnje energije in toplote na področje uporabe te direktive. Upravičenost do take neposredne dohodkovne podpore bi morala biti časovno omejena. Za prejemnike neposredne dohodkovne podpore kot člane splošne skupine prejemnikov bi se morali ciljno uporabljati ukrepi in naložbe, namenjeni učinkovitemu izhodu teh prejemnikov iz energetske revščine in prevozne revščine. Načrti bi zato morali vključevati neposredno dohodkovno podporo, pod pogojem, da vsebujejo tudi ukrepe ali naložbe z dolgotrajnimi učinki, namenjene ranljivim gospodinjstvom in ranljivim uporabnikom prevoza, ki prejemajo neposredno dohodkovno podporo.

(22)

Države članice bi morale ozaveščati ranljiva gospodinjstva, ranljiva mikropodjetja in ranljive uporabnike prevoza in jim v ta namen zagotavljati ciljno usmerjene, dostopne in cenovno ugodne informacije, izobraževanje in svetovanje o stroškovno učinkovitih ukrepih in naložbah ter razpoložljivi podpori, vključno z energetskimi pregledi stavb ter prilagojenim energetskim svetovanjem ali prilagojenimi storitvami za upravljanje mobilnosti.

(23)

Ob upoštevanju pomena spopadanja s podnebnimi spremembami v skladu z zavezami iz Pariškega sporazuma in zavezanosti ciljem trajnostnega razvoja, ki jih je sprejela Organizacija združenih narodov, so ukrepi in naložbe iz te uredbe zasnovani tako, da so skladni s ciljem, da bi se vsaj 30 % skupnega zneska proračuna Unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (9) (v nadaljnjem besedilu: večletni finančni okvir 2021–2027) in skupnega zneska Instrumenta Evropske unije za okrevanje, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EU) 2020/2094 (10), ter vsaj 37 % skupnega zneska Mehanizma za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (11) moralo porabiti za vključevanje podnebnih ciljev. Ukrepi in naložbe na podlagi te uredbe naj bi bili tudi v skladu z ambicijo, da se za cilje biotske raznovrstnosti v letu 2024 zagotovi 7,5 % letne porabe v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, v letih 2026 in 2027 pa 10 % letne porabe v okviru večletnega finančnega okvira 2021-2027, ob upoštevanju obstoječih prekrivanj med podnebnimi cilji ter cilji biotske raznovrstnosti.

V ta namen bi bilo treba za označevanje odhodkov Sklada uporabiti metodologijo iz Priloge I k Uredbi (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (12). Sklad bi moral podpirati ukrepe in naložbe, pri katerih se v celoti upoštevajo podnebni in okoljski standardi ter prednostne naloge Unije ter spoštuje načelo, da se ne škoduje bistveno, v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (13). V načrte bi bilo treba vključiti le take ukrepe in naložbe. Praviloma bi se morali ukrepi neposredne dohodkovne podpore šteti, kot da imajo zanemarljiv predvidljiv učinek na okoljske cilje, zato bi se kot taki morali šteti za skladne z načelom, da se ne škoduje bistveno. Komisija bi morala tehnične smernice izdati državam članicam precej pred pripravo načrtov. V smernicah bi moralo biti pojasnjeno, kako morajo biti ukrepi in naložbe skladni z načelom, da se ne škoduje bistveno.

(24)

Energetska revščina in prevozna revščina nesorazmerno prizadeneta ženske, zlasti matere samohranilke, ki predstavljajo 85 % enostarševskih družin, ter samske ženske, invalidke in starejše ženske, ki živijo same. Poleg tega imajo ženske drugačne in kompleksnejše vzorce mobilnosti. Enostarševske družine z vzdrževanimi otroki so še posebno izpostavljene revščini otrok. Med pripravo in izvajanjem načrtov bi bilo treba spoštovati in spodbujati enakost spolov in enake možnosti za vse ter vključevanje teh ciljev, pa tudi pravice invalidov do dostopnosti, da se zagotovi, da nihče ne bo prezrt.

(25)

Aktivni odjemalci, energetske skupnosti državljanov in medsebojno trgovanje z energijo iz obnovljivih virov lahko državam članicam pomagajo doseči cilje te uredbe s pristopom od spodaj navzgor, ki ga začnejo državljani. Krepijo vlogo in angažma odjemalcev ter nekaterim skupinam gospodinjskih odjemalcev omogočajo, da sodelujejo pri ukrepih in naložbah za energetsko učinkovitost, podpirajo uporabo energije iz obnovljivih virov v gospodinjstvih in hkrati prispevajo k boju proti energetski revščini. Zato bi morale države članice spodbujati vlogo energetskih skupnosti državljanov in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov ter jih obravnavati kot upravičenke Sklada.

(26)

Države članice bi morale v načrte vključiti ukrepe in naložbe, ki jih je treba financirati, ocenjene stroške teh ukrepov in naložb ter nacionalni prispevek. Države članice bi morale ob predložitvi svojih načrtov predstaviti ocenjene skupne stroške brez davka na dodano vrednost (DDV), da se omogoči primerljivost načrtov. Načrti bi morali vključevati tudi ključne mejnike in cilje, da bi bilo mogoče oceniti učinkovito izvajanje ukrepov in naložb.

(27)

Sklad in načrti bi morali biti usklajeni in začrtani v skladu z načrtovanimi reformami in zavezami, ki so jih države članice dale v okviru svojih posodobljenih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (14), na podlagi direktive Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti (prenovitev), na podlagi akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic, na podlagi programov kohezijske politike v skladu z Uredbo (EU) 2021/1060, na podlagi območnih načrtov za pravični prehod v skladu z Uredbo (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta (15), na podlagi načrtov za okrevanje in odpornost v skladu z Uredbo (EU) 2021/241, na podlagi sklada za modernizacijo iz člena 10d Direktive 2003/87/ES ter na podlagi dolgoročnih strategij držav članic za prenovo stavb v skladu z Direktivo 2010/31/EU. Kadar je to primerno, bi morale biti za zagotovitev upravne učinkovitosti informacije, vključene v načrte, skladne z navedenimi pravnimi akti in načrti.

(28)

Za učinkovitejše načrtovanje bi morale države članice v svojih načrtih navesti posledice odložitve sistema trgovanja z emisijami, vzpostavljenega v skladu s poglavjem IVa Direktive 2003/87/ES, na podlagi člena 30k navedene direktive. V ta namen bi bilo treba podrobno razlikovati vse relevantne informacije, ki jih je treba vključiti v načrt, tako da se jih razdeli v dva scenarija, in sicer z opisom in količinsko opredelitvijo potrebnih prilagoditev ukrepov, naložb, mejnikov, ciljev, zneska nacionalnega prispevka in vseh drugih ustreznih elementov načrta.

(29)

Unija bi morala iz Sklada države članice podpreti s finančnimi sredstvi za izvajanje njihovih načrtov. Plačila iz Sklada bi morala biti odvisna od doseganja mejnikov in ciljev, vključenih v načrte. To bi omogočilo upoštevanje nacionalnih okoliščin in prednostnih nalog, hkrati pa bi poenostavilo financiranje in olajšalo povezovanje financiranja iz Sklada z drugimi nacionalnimi programi porabe ter zagotovilo učinek in celovitost porabe Unije.

(30)

Sklad bi bilo treba izjemoma in začasno financirati s prihodki od prodaje na dražbi 50 milijonov pravic na podlagi člena 10a(8b) Direktive 2003/87/ES, 150 milijonov pravic na podlagi člena 30d(3) navedene direktive in določenih dodatnih pravic na podlagi člena 30d(4) navedene direktive, ki bi morali predstavljati zunanje namenske prejemke. Načeloma bi bilo treba za izvajanje Sklada za obdobje 2026–2032 dati na voljo najvišji znesek v višini 65 000 000 000 EUR. Komisija zagotovi prodajo pravic na dražbi iz poglavja IVa navedene direktive. Kadar se sistem trgovanja z emisijami, vzpostavljen v skladu z navedenim poglavjem, odloži do leta 2028 na podlagi člena 30k navedene direktive, bi se za izvajanje Sklada moral dati na voljo najvišji znesek v višini 54 600 000 000 EUR. Ta znesek in letni zneski odražajo večjo potrebo po financiranju na začetku izvajanja Sklada. Za vsako državo članico bi bilo treba izračunati najvišja dodeljena finančna sredstva v skladu z metodologijo za dodelitev ter dodatno podporo zagotoviti predvsem tistim državam članicam, za katere ima vključitev emisij toplogrednih plinov iz stavb in cestnega prometa na področje uporabe Direktive 2003/87/ES večje posledice. Glede na to, da je treba zunanje namenske prejemke dati na voljo po prodaji pravic na dražbi na podlagi členov 10a(8b), 30d(3) in 30d(4) Direktive 2003/87/ES, je treba določiti odstopanje od člena 22(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (16), da se Uniji omogoči, da vsako leto prevzame obveznosti za zneske, potrebne za plačila državam članicam v skladu s to uredbo za vključitev odobritev v višini namenskih prejemkov.

(31)

Države članice bi morale prispevati najmanj 25 % ocenjenih skupnih stroškov iz njihovih načrtov.

(32)

Proračunske obveznosti bi se lahko, kadar je ustrezno, razdelile na letne obroke. Sporazumi z državami članicami, ki predstavljajo posamezne pravne obveznosti, bi morali med drugim upoštevati navedbo iz člena 30k Direktive 2003/87/ES, kar bi lahko povzročilo enoletno zamudo pri začetku trgovanja z emisijami za stavbe, cestni promet in dodatne sektorje. Ti sporazumi bi morali upoštevati tudi vsa morebitna finančna tveganja za Unijo, zaradi katerih bi morda bila potrebna sprememba posameznih pravnih obveznosti zaradi posebnosti začasnega in izjemnega financiranja Sklada z zunanjimi namenskimi prejemki, ustvarjenimi s pravicami iz sistema za trgovanje z emisijami.

(33)

Da se zagotovijo dodatna sredstva za Sklad, bi morale imeti države članice možnost zahtevati prerazporeditev sredstev iz programov kohezijske politike v okviru deljenega upravljanja, vzpostavljenih z Uredbo (EU) 2021/1060, v Sklad pod pogoji iz navedene uredbe. Da se državam članicam zagotovi zadostna prožnost pri izvajanju njihovih dodelitev iz Sklada, bi morale imeti možnost, da do 15 % svojih letnih dodeljenih finančnih sredstev prerazporedijo v sklade v okviru deljenega upravljanja iz Uredbe (EU) 2021/1060. Da bi zmanjšale upravno breme, ki izhaja iz zaporednih prerazporeditev sredstev iz njihovih letnih dodeljenih finančnih sredstev iz Sklada v sklade v okviru deljenega upravljanja, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) 2021/1060, bi se morala ustrezna sprememba enega ali več programov načeloma zahtevati le enkrat in pod določenimi pogoji, da se zagotovi učinkovit finančni nadzor. V naslednjih letih bi moralo biti mogoče izvesti nadaljnje prerazporeditve s priglasitvijo finančnih tabel Komisiji, pod pogojem, da se spremembe nanašajo izključno na povečanje finančnih sredstev in ne na kakršno koli dodatno spremembo zadevnega programa.

(34)

S sredstvi Sklada bi se morali podpirati ukrepi, ki spoštujejo načelo dodatnosti financiranja Unije. Sklad ne bi smel nadomeščati tekočih nacionalnih odhodkov, razen v ustrezno utemeljenih primerih, vključno s plačili stroškov za ukrepe tehnične pomoči, navedene v načrtih.

(35)

Da bi se zagotovilo učinkovito, pregledno in usklajeno dodeljevanje sredstev in upoštevala načela dobrega finančnega poslovodenja, bi morali biti ukrepi na podlagi te uredbe skladni z obstoječimi programi Unije, nacionalnimi in, kadar je ustrezno, regionalnimi programi ter jih dopolnjevati, hkrati pa bi bilo treba preprečiti dvojno financiranje istih odhodkov iz Sklada in drugih programov Unije. Komisija in države članice bi morale v vseh fazah postopka zagotoviti zlasti učinkovito usklajevanje, da se zagotovijo skladnost, doslednost, komplementarnost in sinergija virov financiranja. V ta namen bi bilo treba od držav članic zahtevati, naj Komisiji ob predložitvi načrtov zagotovijo ustrezne informacije o obstoječem ali načrtovanem financiranju Unije. Finančna podpora iz Sklada bi morala biti dodatna podpori, ki se zagotavlja iz drugih programov in instrumentov Unije. Z ukrepi in naložbami, ki se financirajo v okviru Sklada, bi moralo biti mogoče pridobiti financiranje iz drugih programov in instrumentov Unije, pod pogojem, da taka podpora ne krije istih stroškov.

(36)

Plačila bi bilo treba izvesti na podlagi sklepa Komisije, ki dovoljuje izplačilo sredstev zadevni državi članici. Zato je potrebno odstopanje od člena 116(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, tako da lahko rok za plačilo začne teči od datuma, ko Komisija zadevno državo članico obvesti o takem sklepu, in ne od datuma prejema zahtevka za plačilo.

(37)

Po analizi vseh prejetih zahtevkov za plačilo v določenem krogu in če prihodki, dodeljeni Skladu v skladu s členom 30d(4) Direktive 2003/87/ES, ne zadoščajo za kritje zahtevkov za plačila, ki jih predložijo države članice, bi moralo biti plačilo Komisije državam članicam sorazmerno, da se zagotovi enaka obravnava držav članic. V naslednjem krogu zahtevkov za plačilo bi morala Komisija dati prednost tistim državam članicam, pri katerih je nastala zamuda pri plačilih iz prejšnjega kroga zahtevkov za plačila, in šele nato izplačati novo predložene zahtevke za plačilo.

(38)

Da bi olajšali pripravo načrtov in zagotovili pregledna pravila za spremljanje in ocenjevanje, bi bilo treba v priloge k tej uredbi vključiti seznam skupnih kazalnikov in predlogo za načrte. Države članice bi morale imeti možnost, da za določitev mejnikov in ciljev v svojih načrtih uporabijo ustrezne skupne kazalnike. Seznam skupnih kazalnikov bi moral vsebovati skupne kazalnike za poročanje o napredku ter za spremljanje in ocenjevanje izvajanja načrtov in Sklada.

(39)

Sklad bi se moral izvajati v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, vključno z učinkovitim preprečevanjem in pregonom goljufij, davčnih goljufij, davčnih utaj, korupcije in nasprotij interesov. Za Sklad se uporablja splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije v primeru kršitev načel pravne države v državah članicah, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

(40)

Za namene dobrega finančnega poslovodenja bi bilo treba ob upoštevanju narave Sklada, ki temelji na smotrnosti, določiti posebna pravila za proračunske obveznosti, plačila, začasno ustavitev in izterjavo sredstev, pa tudi za odpoved sporazumov o finančni podpori. Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi zagotovile, da je uporaba sredstev za ukrepe, ki jih podpira Sklad, skladna z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Države članice bi morale zagotoviti, da se taka podpora odobri v skladu s pravili Unije o državni pomoči, kjer je to ustrezno. Zlasti bi morale zagotoviti, da se preprečijo, odkrijejo in odpravijo goljufije, korupcija in nasprotja interesov ter da se prepreči dvojno financiranje iz Sklada in drugih programov Unije. Kadar zadevna država članica načrta za okrevanje in odpornost ne izvaja zadovoljivo ali v primeru resnih nepravilnosti, in sicer goljufije, korupcije in nasprotij interesov v zvezi z ukrepi, ki jih podpira Sklad, ali v primeru hude kršitve obveznosti iz sporazumov o finančni podpori, bi morali biti mogoči začasna ustavitev in odpoved sporazumov o finančni podpori ter zmanjšanje in izterjava dodeljenih finančnih sredstev. V primeru odpovedi sporazuma o finančni podpori ali zmanjšanja in izterjave dodeljenih finančnih sredstev bi bilo treba te zneske dodeliti državam članicam do 31. decembra 2033 v skladu s pravili za razdelitev pravic iz člena 30d(5) Direktive 2003/87/ES. Vzpostaviti bi bilo treba ustrezne kontradiktorne postopke za zagotovitev, da sklep Komisije v zvezi z začasno ustavitvijo in izterjavo plačanih zneskov ali odpovedjo sporazumov o finančni podpori spoštuje pravico držav članic, da predložijo pripombe.

(41)

Komisija bi morala zagotoviti, da so finančni interesi Unije učinkovito zaščiteni. Čeprav je v prvi vrsti država članica odgovorna za zagotovitev, da se Sklad izvaja v skladu z ustreznim pravom Unije in nacionalnim pravom, bi morala imeti Komisija možnost, da od držav članic prejme zadostno zagotovilo v zvezi s tem. V ta namen bi morale države članice pri izvajanju Sklada zagotoviti delovanje uspešnega in učinkovitega sistema notranje kontrole ter izterjati neustrezno izplačane ali neustrezno porabljene zneske. Pri tem bi države članice morale imeti možnost, da se oprejo na svoje običajne nacionalne sisteme upravljanja proračuna. Države članice bi morale zbirati, beležiti in v elektronskem sistemu shranjevati standardizirane kategorije podatkov in informacij, ki omogočajo preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje resnih nepravilnosti v zvezi z ukrepi in naložbami, ki jih podpira Sklad, in sicer goljufij, korupcije in nasprotij interesov. Komisija bi morala za dostop do teh podatkov in informacij ter njihovo analizo dati na voljo sistem obveščanja in spremljanja, vključno z enotnim orodjem za podatkovno rudarjenje in oceno tveganja. Komisija bi morala spodbujati uporabo tega sistema obveščanja in spremljanja, da bi ga države članice splošno uporabljale.

(42)

Komisija, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), Računsko sodišče in po potrebi Evropsko javno tožilstvo (EJT) bi morali imeti možnost, da sistem obveščanja in spremljanja uporabljajo v okviru svojih pristojnosti in pravic.

(43)

Državam članicam in Komisiji bi bilo treba omogočiti, da osebne podatke obdelajo le, kadar je to potrebno za zagotovitev razrešnice, revizije in nadzora, informiranja, komunikacije in prepoznavnosti o uporabi sredstev v zvezi z ukrepi za izvajanje v okviru Sklada. Osebne podatke bi bilo treba obdelovati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (18) ali Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (19), kakor je ustrezno.

(44)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (20) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (21), (Euratom, ES) št. 2185/96 (22) in (EU) 2017/1939 (23) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem goljufij, korupcije in nasprotij interesov, ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. OLAF je zlasti v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije, nasprotij interesov ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

EJT je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščen za preiskovanje in pregon goljufije, korupcije, nasprotja interesov in drugih kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (24). V skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(45)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ta pravila so določena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 in določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna Unije prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in neposrednega upravljanja, pa tudi preverjanje odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(46)

Uredbo (EU) 2021/1060 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(47)

Ker cilja te uredbe, in sicer prispevati k socialno pravičnemu prehodu na podnebno nevtralnost z obravnavanjem socialnih posledic vključitve emisij toplogrednih plinov iz stavb in cestnega prevoza na področje uporabe Direktive 2003/87/ES, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –