(1)

Ruska invazija na Ukrajino 24. februarja 2022 vpliva na dejavnosti pomorskega prometa v ukrajinskih črnomorskih pristaniščih, iz katerih je bilo opravljenih okoli 90 % izvoza ukrajinskega žita in oljnic. Da bi se izognili grožnjam svetovni prehranski varnosti in podprli ukrajinske kmete, so bile nujno potrebne alternativne logistične poti, Unija pa je sprejela konkretne ukrepe, da bi Ukrajini olajšala izvoz kmetijskih proizvodov, kakor je navedeno v sporočilu Komisije z naslovom „Akcijski načrt za solidarnostne pasove med EU in Ukrajino za lažji izvoz kmetijskih proizvodov Ukrajine in lažjo dvostransko trgovino Ukrajine z EU“ (2) (solidarnostni pasovi med EU in Ukrajino).

(2)

Zaradi sprememb logističnih poti so se stroški prevoza ukrajinskih žit in oljnic na tradicionalne trge povišali. To je privedlo do sprememb pri izvozu na trg Unije.

(3)

Povečan uvoz žit in oljnic iz Ukrajine v države članice Unije v njeni bližini, kjer so bili vzpostavljeni glavni koridorji „solidarnostnih pasov med EU in Ukrajino“, vpliva na lokalne kmete. V nekaterih regijah Unije dodatni uvoz povzroča preveliko ponudbo, znižuje lokalne cene ali zasičuje logistične verige.

(4)

Glede na stanje domače oskrbe in logističnih izzivov v državah članicah blizu ukrajinske meje za najbolj prizadete veljajo kmetje v Bolgariji, na Poljskem in v Romuniji, zlasti tisti, ki so najbliže meji ali tranzitnemu vozlišču. Padec lokalnih cen žit in oljnic vpliva na ekonomsko sposobnost teh kmetov in bo lahko vplival na njihove odločitve o tem, katere kmetijske rastline bodo pridelovali. Zaradi teh razmer se bo stanje pri proizvodnji na zadevnih območjih verjetno hitro poslabšalo, prišlo bo pa tudi do težav pri izvajanju „solidarnostnih pasov med EU in Ukrajino“. Razmere predstavljajo specifičen problem v smislu člena 221 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Tega specifičnega problema v omejenem številu regij v nekaterih državah članicah Unije ni mogoče obravnavati z ukrepi iz člena 219 ali 220 navedene uredbe, saj se ne nanaša specifično na obstoječe motnje na trgu ali izrecno grožnjo takšnih motenj niti na ukrepe za boj proti širitvi bolezni živali ali izgubi zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za zdravje ljudi, živali ali rastlin. Da bi se izognili hitremu poslabšanju stanja pri proizvodnji žit in oljnic, razmere poleg tega zahtevajo hitro ukrepanje, na primer sprejetje nujnih ukrepov iz člena 221 navedene uredbe.

(5)

Zato je primerno Bolgariji, Poljski in Romuniji zagotoviti finančna sredstva za pomoč kmetom, ki jih je prizadel povečan uvoz žit in oljnic iz Ukrajine, za obdobje, ki je nujno potrebno. Znesek za vsako od teh držav članic bi bilo treba določiti ob upoštevanju morebitne izgube vrednosti proizvodnje za izbrane kmetijske rastline in kmete v prizadetih regijah.

(6)

Bolgarija, Poljska in Romunija bi morale pomoč razdeliti po najučinkovitejših kanalih na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, ki upoštevajo obseg težav kmetov pri pridelavi žit in oljnic na prizadetih območjih, obenem pa zagotoviti, da so ti kmetje končni prejemniki pomoči, ter se izogniti vsakršnemu izkrivljanju trga in konkurence.

(7)

Glede na to, da bi znesek, dodeljen Bolgariji, Poljski in Romuniji, nadomestil samo del dejanske izgube kmetov na prizadetih območjih, bi bilo treba tem državam članicam dovoliti, da navedenim proizvajalcem dodelijo dodatno nacionalno pomoč pod pogoji in v rokih, ki jih določa ta uredba.

(8)

Da se Bolgariji, Poljski in Romuniji zagotovi prilagodljivost pri razdeljevanju pomoči, saj se v danih okoliščinah soočajo s težavami kmetov, bi jim bilo treba dovoliti, da pomoč kumulirajo z drugo pomočjo, financirano iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

(9)

Ker je pomoč Unije določena v eurih, je zaradi zagotavljanja enotne in hkratne uporabe treba določiti datum za pretvorbo zneskov, dodeljenih državam članicam, ki niso sprejele eura, v njihove nacionalne valute, kot velja za Bolgarijo, Poljsko in Romunijo. Ker ta uredba ne določa roka za vložitev vlog za pomoč, je primerno, da se za namene člena 30(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/127 (3) datum začetka veljavnosti te uredbe šteje za operativni dogodek za menjalni tečaj za zneske iz te uredbe.

(10)

Iz proračunskih razlogov bi morala Unija financirati odhodke, ki jih imajo Bolgarija, Poljska in Romunija le, kadar se takšni odhodki izvršijo do datuma za upravičenost odhodkov.

(11)

Pomoč za ta nujni ukrep bi bilo treba plačati do 30. septembra 2023. Ker se po 30. septembru 2023 ne smejo izvesti nobena plačila, se člen 5(2) Delegirane uredbe (EU) 2022/127 ne bi smel uporabljati.

(12)

Da bi Bolgarija, Poljska in Romunija Uniji omogočile spremljanje učinkovitosti tega nujnega ukrepa, bi morale Komisiji sporočiti podrobne podatke o njegovem izvajanju.

(13)

Da bi kmetje pomoč prejeli čim prej, bi moralo biti Bolgariji, Poljski in Romuniji omogočeno, da začnejo to uredbo izvajati takoj. Zato bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –