(1)

Uredba (EU) 2018/842 določa cilje Unije in nacionalne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do 2030 ter določa, da se ustvari varnostna rezerva, ki ustreza količini do 105 milijonov ton ekvivalenta CO2, pod pogojem, da se izpolni skupni cilj Unije glede zmanjšanja emisij. Varnostna rezerva bo v nekaterih okoliščinah na voljo državam članicam, katerih bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v letu 2013 je bil nižji od povprečja v Uniji in katerih skupna količina emisij toplogrednih plinov za leta od 2013 do 2020 v sektorjih, ki so zajeti v navedeni uredbi, je manjša od njihovih skupnih dodeljenih letnih emisij za ista leta. V prvem krogu razdelitve varnostne rezerve lahko vsaka država članica, ki izpolnjuje pogoje, prejme samo količino dodeljenih letnih emisij, ki ustreza 20 % njenega presežka v obdobju od 2013 do 2020.

(2)

V skladu z Uredbo (EU) 2018/842 Komisija po pregledu iz člena 19 Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) za vsako državo članico, ki izpolnjuje oba pogoja iz člena 11(2), točki (a) in (b), navedene uredbe, objavi količine, ki ustrezajo 20 % celotnega presežka v obdobju od 2013 do 2020.

(3)

Komisija je zaključila pregled, ki ga zahteva člen 19 Uredbe (EU) št. 525/2013, in v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2022/1953 (3) objavila evidence držav članic o emisijah toplogrednih plinov za leto 2020.

(4)

Po podatkih, ki jih je Eurostat objavil aprila 2016 (4), so imeli Bolgarija, Češka, Estonija, Grčija, Španija, Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija in Slovaška leta 2013 BDP nižji od povprečja Unije.

(5)

Vrednosti emisij toplogrednih plinov in dodeljenih emisij toplogrednih plinov za države članice za vsako leto v obdobju od 2013 do 2020 so na voljo v evidenci transakcij Evropske unije, vzpostavljeni v skladu s členom 20 Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji (5). Z izjemo Malte so bile skupne emisije toplogrednih plinov vsake od navedenih držav članic v letih od 2013 do 2020 v sektorjih, ki jih zajema Uredba (EU) 2018/842, nižje od skupnih dodeljenih letnih emisij države članice za leta v istem obdobju.

(6)

Ker Bolgarija, Češka, Estonija, Grčija, Španija, Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija in Slovaška izpolnjujejo oba pogoja iz člena 11(2), točki (a) in (b), Uredbe (EU) 2018/842, bi bilo treba količine, ki ustrezajo 20 % celotnega presežka za navedeno obdobje, objaviti za vsako od navedenih držav članic –