(1)

Razkritja v zvezi s trajnostnostjo v sektorju finančnih storitev bi morala biti dovolj jasna, jedrnata in vidna, da bi končnim vlagateljem omogočala sprejemanje informiranih odločitev. V ta namen bi morali imeti končni vlagatelji dostop do zanesljivih podatkov, ki jih lahko pravočasno in učinkovito uporabijo ter analizirajo. Informacije, navedene v takih razkritjih, bi bilo zato treba pregledati in revidirati v skladu z direktivami, uredbami in nacionalnimi določbami iz člena 6(3) in člena 11(2) Uredbe (EU) 2019/2088. Poleg tega bi bilo treba določiti pravila v zvezi z objavo navedenih informacij na spletnih mestih, kadar se taka objava zahteva z Uredbo (EU) 2019/2088.

(2)

Vsebina in prikaz razkritij, povezanih s trajnostnostjo, za finančne produkte, ki kot referenčno vrednost uporabljajo košarico indeksov, bi morala končnim vlagateljem zagotoviti celovit pregled nad značilnostmi takih finančnih produktov. Zato je nujno, da razkritja, povezana s trajnostnostjo, v zvezi z indeksom, ki je opredeljen kot referenčna vrednost in je sestavljen iz košarice indeksov, zajemajo tako košarico kot vsak indeks v tej košarici.

(3)

Za končne vlagatelje, ki jih zanima, kako trajnostno naravnani so udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci, je bistveno, da so informacije, ki jih udeleženci na finančnem trgu zagotovijo o glavnih škodljivih vplivih njihovih investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti, finančni svetovalci pa o glavnih škodljivih vplivih njihovega investicijskega svetovanja ali zavarovalnega svetovanja na dejavnike trajnostnosti, celovite. Take informacije bi zato morale zajemati tako neposredne kot posredne naložbe v sredstva.

(4)

Zagotoviti je treba, da se razkrite informacije zlahka primerjajo in da se zlahka razumejo kazalniki glavnih škodljivih vplivov investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti. Taka primerljivost in razumljivost bi se izboljšali z razlikovanjem med kazalniki škodljivih vplivov, ki vedno povzročajo glavne škodljive vplive, na eni strani in dodatnimi kazalniki škodljivih vplivov na dejavnike trajnostnosti, ki so glavni za udeležence na finančnem trgu, na drugi strani. Vendar je pomembno zagotoviti, da se škodljivi vplivi investicijskih odločitev na podnebje ali na druge dejavnike trajnostnosti, povezane z okoljem, obravnavajo kot škodljivi vplivi investicijskih odločitev na socialne dejavnike in dejavnike, povezane z zaposlenimi, človekovimi pravicami, bojem proti korupciji ali bojem proti podkupovanju. Dodatni kazalniki glavnih škodljivih vplivov bi se zato morali nanašati na vsaj enega od teh dejavnikov. Za zagotovitev skladnosti z drugimi razkritji v zvezi s trajnostnostjo bi morali kazalniki glavnih škodljivih vplivov uporabljati standardizirana merila in po potrebi temeljiti na kazalnikih, uporabljenih v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2020/1818 (2) in Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/2139 (3).

(5)

Za dodatno izboljšanje primerljivosti informacij, ki jih je treba razkriti, bi se morale informacije o glavnih škodljivih vplivih nanašati na referenčna obdobja od 1. januarja do 31. decembra predhodnega leta in bi jih bilo treba vsako leto objaviti do 30. junija kot skupnega datuma. Vendar je mogoče, da se naložbeni portfelji udeležencev na finančnem trgu v takih referenčnih obdobjih redno spreminjajo. Zato bi bilo treba glavne škodljive vplive določiti na vsaj štiri določene datume v takem referenčnem obdobju, povprečni rezultat pa bi bilo treba razkriti vsako leto. Za zagotovitev, da lahko končni vlagatelji primerjajo, kako so udeleženci na finančnem trgu s časom upoštevali glavne škodljive vplive, bi morali udeleženci na finančnem trgu zagotoviti primerjavo poročil za predhodna letna obdobja vsaj za pet predhodnih referenčnih obdobij, če so na voljo.

(6)

Udeležence na finančnem trgu, ki prvič v določenem koledarskem letu upoštevajo glavne škodljive vplive, bi bilo treba ustrezno obravnavati, hkrati pa bi bilo treba zagotoviti, da končni vlagatelji pred sprejetjem investicijskih odločitev prejmejo dovolj informacij. Taki udeleženci na finančnem trgu bi zato morali razkriti informacije o načrtovanih ukrepih ali ciljih, ki so si jih zastavili za naslednje referenčno obdobje, za preprečevanje ali zmanjšanje ugotovljenih glavnih škodljivih vplivov. Iz istega razloga bi morali razkriti tudi informacije o svojih politikah za ugotavljanje in prednostno razvrščanje glavnih škodljivih vplivov na dejavnike trajnostnosti in mednarodne standarde, ki jih bodo uporabljali v navedenem naslednjem referenčnem obdobju.

(7)

Končni vlagatelji bi morali imeti možnost, da ne glede na državo članico, v kateri prebivajo, primerjajo razkrite glavne škodljive vplive na dejavnike trajnostnosti. Zato bi morali udeleženci na finančnem trgu predložiti povzetek svojih razkritij v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, in v enem od uradnih jezikih držav članic, v katerih so na voljo finančni produkti teh udeležencev na finančnem trgu.

(8)

Finančni svetovalci uporabljajo informacije o glavnih škodljivih vplivih na dejavnike trajnostnosti, ki jih zagotavljajo udeleženci na finančnem trgu. Informacije, ki jih zagotovijo finančni svetovalci o tem, ali in kako pri svojem investicijskem ali zavarovalnem svetovanju upoštevajo glavne škodljive vplive na dejavnike trajnostnosti, bi zato morale jasno opisovati, kako se informacije udeležencev na finančnem trgu obdelujejo in vključujejo v njihovo investicijsko ali zavarovalno svetovanje. Zlasti bi morali finančni svetovalci, ki se zanašajo na merila ali pragove v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi na dejavnike trajnostnosti, ki se uporabljajo za izbiro finančnih produktov ali svetovanje o njih, ta merila objavljati.

(9)

Postopki za merjenje ogljičnega odtisa še niso v celoti razviti. Udeleženci na finančnem trgu, ki se v skladu s členom 4(2), točka (d), Uredbe (EU) 2019/2088 v svojih razkritjih na ravni subjekta sklicujejo na stopnjo usklajenosti svojih finančnih produktov s cilji Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, bi zato morali taka razkritja utemeljiti na v prihodnost usmerjenih podnebnih scenarijih.

(10)

Eden od načinov, kako lahko finančni produkti spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti, je upoštevanje glavnih škodljivih vplivov investicijskih odločitev. Finančni produkti, ki imajo za cilj trajnostne naložbe, morajo v okviru razkritij v zvezi z načelom „da se ne škoduje bistveno“ upoštevati tudi kazalnike trajnostnosti v zvezi s škodljivimi vplivi iz člena 4(6) in (7) Uredbe (EU) 2019/2088. Zato bi morali udeleženci na finančnem trgu v okviru svojih razkritij glede trajnostnosti navesti, kako pri teh finančnih produktih upoštevajo glavne škodljive vplive svojih investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti.

(11)

Člen 10(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/2088 zahteva, da udeleženci na finančnem trgu, ki ponujajo finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti, te značilnosti razkrijejo, ne da bi zavajali končne vlagatelje. To pomeni, da udeleženci na finančnem trgu ne bi smeli razkrivati informacij o trajnostnosti, vključno s kategorizacijo produktov, na način, ki ne kaže, kako finančni produkt dejansko spodbuja te okoljske ali socialne značilnosti. Zato bi morali udeleženci na finančnem trgu razkriti samo tista merila za izbiro sredstev, ki so osnova, ki so zavezujoča za postopek sprejemanja investicijskih odločitev, ne pa meril, ki jih lahko po lastni presoji prezrejo ali zaobidejo.

(12)

Finančni produkti, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti, se lahko uporabljajo za naložbe v vrsto različnih sredstev, ki so njihova osnova, od katerih nekatera morda sama ne izpolnjujejo pogojev za trajnostne naložbe ali prispevajo k specifičnim okoljskim ali socialnim značilnostim, ki jih finančni produkt spodbuja. Primeri takih naložb so instrumenti za varovanje pred tveganjem, nepregledane naložbe za namene razpršitve, naložbe, za katere ni dovolj podatkov, ali denarna sredstva, ki se hranijo za namen dodatne likvidnosti. Zato bi morali udeleženci na finančnem trgu, ki ponujajo takšne finančne produkte, zagotoviti popolno preglednost glede razporeditve osnovnih naložb v te kategorije naložb.

(13)

Finančni produkti lahko spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti na številne načine, vključno s predpogodbenim ali periodičnim dokumentom, imenom produkta ali kakršnim koli tržnim sporočilom o svoji naložbeni strategiji, standardih finančnih produktov, oznakah, ki jih spoštujejo, ali veljavnih pogojih za samodejen vpis. Za zagotovitev primerljivosti in razumljivosti okoljskih ali socialnih značilnosti, ki se spodbujajo, bi morali udeleženci na finančnem trgu, ki ponujajo finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti, potrditi informacije o spodbujanju okoljskih ali socialnih značilnosti v prilogah k dokumentom ali informacijam iz člena 6(3) in člena 11(2) Uredbe (EU) 2019/2088 o predpogodbenih in periodičnih razkritjih.

(14)

Finančni produkti, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti, imajo različne stopnje ambicij, povezanih s trajnostnostjo. Zato bi morali udeleženci na finančnem trgu, kadar so ti finančni produkti delno usmerjeni v trajnostne naložbe, to dejstvo potrditi v prilogah k dokumentom ali informacijam iz člena 6(3) in člena 11(2) Uredbe (EU) 2019/2088 o predpogodbenih in periodičnih razkritjih za zagotovitev, da lahko končni vlagatelji razumejo različne stopnje trajnostnosti in sprejemajo informirane investicijske odločitve v smislu trajnostnosti.

(15)

Medtem ko bi morali biti finančni produkti, ki imajo za cilj trajnostne naložbe, usmerjeni le v trajnostne naložbe, lahko taki produkti do neke mere vlagajo v druge naložbe, kadar se to od njih zahteva v skladu s pravili za posamezni sektor. Zato je primerno zahtevati razkritja o znesku in namenu vseh drugih naložb, da se lahko preveri, ali te naložbe finančnemu produktu ne preprečujejo doseganja cilja trajnostnih naložb.

(16)

Mnogi finančni produkti temeljijo na strategijah izključevanja, ki temeljijo na okoljskih ali socialnih merilih. Končnim vlagateljem bi bilo treba zagotoviti informacije, potrebne za oceno učinkov takih meril na investicijske odločitve in učinkov takih strategij izključevanja na sestavo tako nastalega portfelja. Tržna praksa kaže, da se nekatere strategije izključevanja predstavljajo kot učinkovite, čeprav dejansko vodijo do izključitve zgolj omejenega števila naložb ali temeljijo na zakonsko zahtevanih izključitvah. Zato je treba obravnavati pomisleke glede „zelenega zavajanja“, ki je zlasti praksa pridobivanja nepoštene konkurenčne prednosti s priporočanjem finančnega produkta kot okolju prijaznega ali trajnostnega, čeprav ta finančni produkt dejansko ne dosega osnovnih okoljskih ali drugih standardov, povezanih s trajnostnostjo. Za preprečevanje zavajajoče prodaje in zelenega zavajanja ter za zagotovitev, da končni vlagatelji bolje razumejo učinke strategij izključevanja, ki se uporabljajo pri nekaterih finančnih produktih, bi morali udeleženci na finančnem trgu potrditi vse zaveze v smislu izključenih naložb, zlasti kot zavezujoče elemente naložbene strategije, v informacijah o naložbeni strukturi in informacijah o kazalnikih trajnostnosti, ki se uporabljajo za merjenje učinkov takih strategij.

(17)

Cilj Uredbe (EU) 2019/2088 je zmanjšati asimetričnost informacij v odnosih med vlagateljem in zastopnikom v zvezi s spodbujanjem okoljskih ali socialnih značilnosti in ciljev trajnostnih naložb. V ta namen navedena uredba od udeležencev na finančnem trgu zahteva predpogodbena razkritja in razkritja na spletnih mestih za končne vlagatelje, kadar delujejo kot zastopniki teh končnih vlagateljev. Da bi bila ta zahteva popolnoma učinkovita, bi morali udeleženci na finančnem trgu v celotnem življenjskem ciklu finančnega produkta spremljati, ali je ta produkt skladen z razkritimi okoljskimi ali socialnimi značilnostmi ali s ciljem trajnostnih naložb. Zato bi morali udeleženci na finančnem trgu na svojem spletnem mestu pojasniti mehanizme notranjega ali zunanjega nadzora, vzpostavljene za stalno spremljanje takšne skladnosti.

(18)

Uredba (EU) 2019/2088 določa, da je ocena praks dobrega upravljanja sestavni del finančnih produktov, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti ali imajo za cilj trajnostne naložbe. Zato bi morali udeleženci na finančnem trgu, ki ponujajo finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti ali imajo za cilj trajnostne naložbe, razkriti informacije o svojih politikah za ocenjevanje praks dobrega upravljanja podjetij, v katera se vlaga.

(19)

Člen 8(1), točka (b), Uredbe (EU) 2019/2088 zahteva, da udeleženci na finančnem trgu, ki ponujajo finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti, in ki kot referenčno vrednost uporabljajo opredeljen indeks, razkrijejo, ali in kako je ta indeks skladen s temi značilnostmi. Nasprotno pa člen 9(1) Uredbe (EU) 2019/2088 zahteva, da udeleženci na finančnem trgu, ki ponujajo finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe in ki kot referenčno vrednost uporabljajo opredeljen indeks, razkrijejo, kako je ta indeks usklajen s tem naložbenim ciljem ter zakaj in kako se ta opredeljeni indeks razlikuje od širšega tržnega indeksa. Za take finančne produkte bi morali udeleženci na finančnem trgu torej jasno dokazati, da je zasnova opredeljenega indeksa ustrezna za doseganje navedenega cilja trajnostnih naložb in da strategija finančnega produkta zagotavlja, da je finančni produkt stalno usklajen s tem indeksom. Zato bi morala biti metodološka razkritja za takšne finančne produkte izvedena na ravni indeksa.

(20)

Udeleženci na finančnem trgu lahko uporabijo različne naložbene metode za zagotovitev, da finančni produkti, ki jih ponujajo, ustrezajo okoljskim ali socialnim značilnostim ali dosegajo cilj trajnostnih naložb. Udeleženci na finančnem trgu lahko neposredno vlagajo v vrednostne papirje, ki jih izdajo podjetja, v katera se vlaga, ali vlagajo posredno. Udeleženci na finančnem trgu bi morali biti pregledni glede tega, kakšen delež naložb posredujejo neposredno in kakšen delež posredno. Udeleženci na finančnem trgu bi morali zlasti pojasniti, kako je uporaba izvedenih finančnih instrumentov združljiva z okoljskimi ali socialnimi značilnostmi, ki jih finančni produkt spodbuja, ali s ciljem trajnostnih naložb.

(21)

Da bi končnim vlagateljem zagotovili jasnost, bi morale predpogodbene informacije o finančnih produktih, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti, vključevati izjavo s pojasnilom, da cilj takih produktov ni trajnostna naložba. Za isti namen in za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev s finančnimi produkti, ki imajo za cilj trajnostne naložbe, bi bilo treba v predpogodbenih informacijah, informacijah na spletnih straneh in periodičnih informacijah o produktih, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti, navesti tudi delež trajnostnih naložb.

(22)

V členu 2, točka 17, Uredbe (EU) 2019/2088 je trajnostna naložba opredeljena kot naložba v gospodarsko dejavnost, ki prispeva k okoljskemu ali socialnemu cilju, ali kot naložba v človeški kapital ali ekonomsko ali socialno prikrajšane skupnosti, če take naložbe ne škodujejo bistveno kateremu od teh ciljev in če podjetja, v katera se vlaga, spoštujejo prakse dobrega upravljanja. Načelo „da se ne škoduje bistveno“ je zlasti pomembno za finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe, saj je skladnost s tem načelom nujno merilo za oceno, ali naložba izpolnjuje cilj trajnostnih naložb. To načelo pa je pomembno tudi za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti, kadar ti finančni produkti vlagajo v trajnostne naložbe, saj bi morali udeleženci na finančnem trgu razkriti delež opravljenih trajnostnih naložb. Udeleženci na finančnem trgu, ki ponujajo finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti, ki delno vlagajo v trajnostne naložbe, ali finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe, bi morali tako zagotoviti informacije v zvezi z načelom „da se ne škoduje bistveno“. Načelo „da se ne škoduje bistveno“ je povezano z razkritjem glavnih škodljivih vplivov investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti. Zato bi bilo treba v razkritjih finančnih produktov o načelu „da se ne škoduje bistveno“ pojasniti, kako so se upoštevali kazalniki za škodljive vplive. Ker so ta razkritja tesno povezana z Uredbo (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (4), je primerno zahtevati dodatne informacije o usklajenosti naložb z minimalnimi zaščitnimi ukrepi iz navedene uredbe.

(23)

Da bi končni vlagatelji bolje razumeli ponujene naložbene strategije, bi morali udeleženci na finančnem trgu na spletnih mestih objavljati razkritja, povezana s trajnostnostjo, v katerih bi podrobneje obravnavali teme, razkrite na strnjen način v predpogodbenih dokumentih, in zagotovili dodatne informacije, ki so pomembne za te končne vlagatelje. Pred sklenitvijo pogodbe bi morali udeleženci na finančnem trgu končne vlagatelje obvestiti, da so podrobnejše informacije o produktih na voljo na spletnem mestu, in jim zagotoviti hiperpovezavo do teh informacij.

(24)

Razkritje o produktu na spletnem mestu bi moralo vsebovati dodatne podrobnosti o naložbeni strategiji, ki se uporablja za zadevni finančni produkt, vključno s politiko za oceno v zvezi z dobrim upravljanjem podjetij, v katera se vlaga, in metodologijami, uporabljenimi za merjenje, ali finančni produkt izpolnjuje okoljske ali socialne značilnosti ali dosega cilje trajnostnih naložb. Poleg tega bi morali udeleženci na finančnem trgu na svojem spletnem mestu objaviti jasen, jedrnat in razumljiv povzetek informacij, predloženih v okviru periodičnega poročanja.

(25)

V zvezi z vsebino periodičnih razkritij, ki jih zahteva člen 11 Uredbe (EU) 2019/2088, bi morali udeleženci na finančnem trgu razkriti minimalni sklop standardiziranih in primerljivih kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov, ki dokazujejo, kako vsak finančni produkt izpolnjuje okoljske ali socialne značilnosti, ki jih spodbuja, ali cilj trajnostnih naložb, ki ga želi doseči. Ti kazalniki bi morali biti pomembni za zasnovo in naložbeno strategijo finančnega produkta, kot je opisano v predpogodbenih informacijah o finančnem produktu. Za zagotovitev skladnosti med predpogodbenimi razkritji in periodičnimi razkritji bi morali udeleženci na finančnem trgu v svojih periodičnih razkritjih poročati o posebnih kazalnikih trajnostnosti, navedenih v predpogodbenih informacijah, ki se uporabljajo za merjenje, kako so dosežene okoljske ali socialne značilnosti ali cilj trajnostnih naložb.

(26)

Treba je zagotoviti, da imajo končni vlagatelji jasen pregled nad naložbami finančnega produkta. Udeleženci na finančnem trgu bi zato morali v periodičnih poročilih, ki jih zahteva člen 11 Uredbe (EU) 2019/2088, zagotoviti informacije o vplivih petnajstih največjih naložb finančnega produkta. Te najpomembnejše naložbe bi bilo treba izbrati na podlagi naložb, ki predstavljajo največji delež naložb v obdobju, ki ga zajema periodično poročilo, izračunan v ustreznih intervalih, da je reprezentativen za navedeno obdobje. Če pa polovico naložb finančnega produkta predstavlja manj kot petnajst naložb, bi morali udeleženci na finančnem trgu zagotoviti samo informacije o teh naložbah. Poleg tega bi morali udeleženci na finančnem trgu za zagotovitev ustrezne primerljivosti skozi čas zagotoviti primerjavo svojih periodičnih poročil po posameznih letih za vsaj pet predhodnih obdobij, če so na voljo periodična poročila za navedena obdobja.

(27)

Udeleženci na finančnem trgu, ki ponujajo finančne produkte, ki uporabljajo referenčno vrednost za doseganje okoljskih ali socialnih značilnosti ali za doseganje cilja trajnostnih naložb, bi morali zagotoviti preglednost glede tega, kako dobro lahko finančni produkt ostane usklajen z določeno referenčno vrednostjo, kadar želi doseči to značilnost ali cilj. V ta namen in za spodbujanje skladnosti z razkritji na področju okolja, sociale in upravljanja, ki se na ravni referenčnih vrednosti zahtevajo z Uredbo (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta (5), bi morali udeleženci na finančnem trgu v svojih periodičnih poročilih primerjati uspešnost zadevnega finančnega produkta z uspešnostjo opredeljene referenčne vrednosti za vse tiste kazalnike trajnostnosti, ki so pomembni za utemeljitev, da je opredeljena referenčna vrednost usklajena z okoljskimi ali socialnimi značilnostmi finančnega produkta ali njegovim ciljem trajnostnih naložb. Ta primerjava bi morala končnim vlagateljem tudi omogočiti, da jasno določijo, v kolikšni meri finančni produkt deluje trajnostno v primerjavi z uspešnostjo konvencionalnega produkta.

(28)

Treba je zagotoviti, da imajo končni vlagatelji koristi od razkritij, povezanih s trajnostnostjo, v zvezi s ponudbo za finančni produkt udeleženca na finančnem trgu iz druge države članice. Zato bi morali udeleženci na finančnem trgu predložiti povzetek informacij, navedenih v teh razkritjih v zvezi s trajnostnostjo, in sicer v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ. Kadar se finančni produkt ponuja zunaj države članice, v kateri ima udeleženec na finančnem trgu sedež, bi bilo treba povzetek teh informacij zagotoviti tudi v enem od uradnih jezikov države članice, v kateri se ponuja finančni produkt.

(29)

Treba je zagotoviti primerljivost izjave o glavnih škodljivih vplivih, predpogodbenih razkritij in periodičnih razkritij, ki jih zahteva Uredba (EU) 2019/2088, ter zagotoviti, da so take informacije končnim vlagateljem lahko razumljive. Zato je primerno določiti standardne predloge za prikaz teh informacij. Iz istega razloga bi morale predloge vsebovati povzetke pojasnil ključnih izrazov, uporabljenih v predlogah.

(30)

Nekateri finančni produkti lahko končnim vlagateljem ponujajo vrsto osnovnih naložbenih možnosti. Zagotoviti je treba, da so končni vlagatelji obveščeni o morebitni uspešnosti takih produktov na področju trajnostnosti in da morajo udeleženci na finančnem trgu zagotoviti informacije o tistih možnostih, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti ali ki imajo za cilj trajnostne naložbe. Iz teh informacij mora biti jasno razvidno, da je za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti, obseg, v katerem ti produkti dosegajo te značilnosti, odvisen od tega, kolikšen delež možnosti, ki spodbujajo te značilnosti, je izbral končni vlagatelj, in od obdobja, v katerem končni vlagatelj vlaga v te možnosti. Iz predloženih informacij bi moralo biti tudi jasno razvidno, da morajo biti za finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe, cilji vseh osnovnih naložbenih možnosti trajnostne naložbe. Obstajajo finančni produkti, ki končnim vlagateljem ponujajo vrsto osnovnih naložbenih možnosti, pri čemer ena ali več osnovnih naložbenih možnosti izpolnjuje merila za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti. Za zagotovitev popolne preglednosti je pomembno zagotoviti, da informacije o teh finančnih produktih zajemajo tudi te možnosti. Obstajajo tudi finančni produkti, pri katerih so ena ali več osnovnih naložbenih možnosti finančni produkti, ki imajo za cilj trajnostne naložbe. Tudi v tem primeru bi morale informacije o teh produktih zajemati te možnosti. Obstajajo tudi finančni produkti z eno ali več osnovnimi naložbenimi možnostmi, ki imajo za cilj trajnostne naložbe, vendar te možnosti niso finančni produkti, kot so opredeljeni v členu 2, točka 12, Uredbe (EU) 2019/2088. Ker so navedene možnosti del celotnega finančnega produkta, ki spada na področje uporabe Uredbe (EU) 2019/2088, njihov cilj pa so trajnostne naložbe, je primerno zahtevati minimalne informacije o njihovem cilju trajnostnih naložb.

(31)

Predpogodbena razkritja za finančne produkte, ki ponujajo vrsto osnovnih naložbenih možnosti, bi morala zagotoviti ustrezno raven informacij, povezanih s trajnostnostjo, o finančnem produktu na splošno. Končnim vlagateljem bi bilo treba zagotoviti seznam s povzetkom osnovnih naložbenih možnosti, povezanih s trajnostnostjo, in jasno navedbo, kje je mogoče najti informacije o teh možnostih, povezanih s trajnostnostjo. Ta seznam bi moral zagotoviti, da so osnovne naložbene možnosti ustrezno razvrščene glede na cilj trajnostnih naložb in spodbujanje okoljskih ali socialnih značilnosti.

(32)

Vključitev informacij, povezanih s trajnostnostjo, neposredno v obliki prilog k predpogodbenim razkritjem iz Uredbe (EU) 2019/2088 lahko končnemu vlagatelju prepreči jasno in jedrnato razkritje, saj lahko finančni produkt ponuja vrsto različnih osnovnih naložbenih možnosti in s tem ustrezno število prilog z informacijami. V takih primerih bi moralo biti dovoljeno, da se take informacije zagotovijo s sklicevanjem na druga razkritja, opravljena v skladu z direktivami, uredbami ali nacionalno zakonodajo. Podobno bi se morale pri periodičnih razkritjih v zvezi s finančnimi produkti, ki ponujajo vrsto osnovnih naložbenih možnosti, periodične informacije nanašati le na naložbene možnosti, v katere se vloži, saj naložbene možnosti, v katere se dejansko vloži, določajo, v kolikšnem obsegu finančni produkt dosega okoljske ali socialne značilnosti, ki jih spodbuja, ali svoj cilj trajnostnih naložb.

(33)

Z Uredbo (EU) 2020/852 se je Uredba (EU) 2019/2088 spremenila tako, da se od udeležencev na finančnem trgu zahteva, da v predpogodbena in periodična razkritja finančnih produktov, ki imajo za cilj trajnostne naložbe, in vlagajo v gospodarsko dejavnost, ki prispeva k okoljskemu cilju v smislu člena 2, točka 17, navedene uredbe, vključijo informacije o okoljskem cilju iz Uredbe (EU) 2020/852 ter opis, kako in v kolikšni meri so naložbe, na katerih temelji finančni produkt, vključene v okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti iz člena 3 navedene uredbe. Poleg tega Uredba (EU) 2019/2088 zdaj od udeležencev na finančnem trgu zahteva, da v predpogodbena in periodična razkritja finančnih produktov, ki spodbujajo okoljske značilnosti, vključijo informacije, ki se zahtevajo za finančne produkte, ki imajo za cilj trajnostne naložbe, in vlagajo v gospodarsko dejavnost, ki prispeva k okoljskemu cilju v smislu navedene uredbe. Končnim vlagateljem je treba omogočiti enostavno primerjavo stopenj naložb finančnih produktov v okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti. Zato bi morali udeleženci na finančnem trgu za namene člena 6(1) in (2) ter člena 11(2) Uredbe (EU) 2019/2088 v priloge k dokumentom ali informacijam iz člena 6(3) in člena 11(2) navedene uredbe vključiti grafične predstavitve takih naložb na podlagi standardiziranega merila, pri čemer je v števcu tržna vrednost naložb v okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti in v imenovalcu pa tržna vrednost vseh naložb. Da bi končnim vlagateljem zagotovili zanesljive informacije, bi moral števec vključevati tržno vrednost naložb v podjetja, v katera se vlaga, ki predstavlja delež okoljskotrajnostnih gospodarskih dejavnosti teh podjetij, v katera se vlaga, in prihodke iz dolžniških vrednostnih papirjev, kadar pogoji dolžniških vrednostnih papirjev zahtevajo, da se ti prihodki uporabijo za okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti. Da bi zajeli vse naložbe, s katerimi se lahko financirajo okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti, bi moralo biti v števec mogoče vključiti infrastrukturna sredstva, nepremičnine, sredstva iz listinjenja in naložbe v druge finančne produkte iz člena 5, prvi odstavek, in člena 6, prvi odstavek, Uredbe (EU) 2020/852. Ker ni zanesljivih metodologij za določitev, v kolikšni meri so izpostavljenosti, dosežene z izvedenimi finančnimi instrumenti, izpostavljenosti okoljskotrajnostnim gospodarskim dejavnostim, se take izpostavljenosti ne bi smele vključiti v števec. Imenovalec bi morala sestavljati tržna vrednost vseh naložb.

(34)

Trenutno ni ustrezne metodologije za izračun, v kolikšni meri so izpostavljenosti do enot centralne ravni držav, centralnih bank in nadnacionalnih izdajateljev (v nadaljnjem besedilu: izpostavljenosti do držav) izpostavljenosti okoljskotrajnostnim gospodarskim dejavnostim. Da bi povečali ozaveščenost končnih vlagateljev, je primerno na dva načina izračunati in grafično prikazati obseg naložb v okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti. Prvi način je, da se omogoči vključitev naložb v dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo enote centralne ravni države, centralne banke in nadnacionalni izdajatelji, v števec, kadar pogoji dolžniških vrednostnih papirjev zahtevajo, da se prihodki uporabijo za okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti, in vključitev naložb v dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo enote centralne ravni države, centralne banke in nadnacionalni izdajatelji, v imenovalec, ne glede na uporabo prihodkov. Da bi končnim vlagateljem olajšali sprejemanje informiranih investicijskih odločitev, bi morali udeleženci na finančnem trgu pojasniti, zakaj nekatere izpostavljenosti do držav niso v okoljskotrajnostnih gospodarskih dejavnostih, tudi če je tako zaradi pomanjkanja ustreznih metodologij za izračun, v kolikšni meri so te izpostavljenosti izpostavljenosti okoljskotrajnostnim gospodarskim dejavnostim. Drugi način je izključitev izpostavljenosti do držav iz števca in imenovalca, s čimer bi se dodatno izboljšala primerljivost med finančnimi produkti, končnim vlagateljem pa bi se omogočilo, da ocenijo, v kolikšni meri finančni produkti vlagajo v okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti brez vključitve izpostavljenosti do držav.

(35)

Udeleženci na finančnem trgu bi morali imeti možnost, da se zanesejo na tretje ponudnike podatkov, kadar podjetja še niso izpolnila obveznosti iz člena 8 Uredbe (EU) 2020/852 glede razkritja informacij o tem, kako in v kolikšni meri so njihove dejavnosti povezane z gospodarskimi dejavnostmi, ki se štejejo za okoljskotrajnostne v skladu s členoma 3 in 9 navedene uredbe. Za oceno naložb v podjetja, v katera se vlaga, za katere ne veljajo razkritja iz člena 8 Uredbe (EU) 2020/852, bi morali udeleženci na finančnem trgu oceniti in uporabiti javno sporočene podatke. Le kadar taki podatki niso na voljo, bi bilo treba udeležencem na finančnem trgu dovoliti uporabo podatkov, ki so bili pridobljeni bodisi neposredno od podjetij, v katera se vlaga, bodisi od tretjih oseb, v vsakem primeru pod pogojem, da so podatki, dani na voljo v okviru takih razkritij, enakovredni podatkom, ki so bili dani na voljo na podlagi razkritij v skladu z navedenim členom 8.

(36)

Zagotoviti je treba, da finančni produkti dosledno razkrivajo informacije o tem, v kolikšni meri so naložbe v podjetja, v katera se vlaga, ki so nefinančna podjetja, naložbe v okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti v skladu s členoma 3 in 9 Uredbe (EU) 2020/852. V ta namen bi morali udeleženci na finančnem trgu izbrati delež prihodkov, naložb v osnovna sredstva ali naložb v obratna sredstva, da bi izračunali ključni kazalnik uspešnosti za posamezni finančni produkt za merjenje te stopnje, in to izbiro razkriti v prilogah k dokumentom ali informacijam iz člena 6(3) Uredbe (EU) 2019/2088. Da bi zagotovili primerljivost finančnih produktov in končnim vlagateljem olajšali razumevanje, bi morali biti ključni kazalnik uspešnosti privzeto prihodki. Naložbe v osnovna sredstva ali naložbe v obratna sredstva bi se morale uporabljati le, kadar značilnosti finančnega produkta upravičujejo tako uporabo, zlasti kadar so naložbe v osnovna sredstva ali naložbe v obratna sredstva bolj reprezentativen pokazatelj, v kolikšni meri ti finančni produkti vlagajo v okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti, in pod pogojem, da je taka uporaba pojasnjena. Za podjetja, v katera se vlaga, ki so finančna podjetja, kot so opredeljena v členu 1, točka 8, Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2178 (6), bi bilo treba primerljivost doseči z zahtevo po uporabi istega ključnega kazalnika uspešnosti za isto vrsto finančnega podjetja. Za zavarovalnice in pozavarovalnice, ki opravljajo dejavnosti neživljenjskega zavarovanja, bi moralo biti mogoče združiti ključne kazalnike uspešnosti za naložbe in zavarovalne posle v en sam ključni kazalnik uspešnosti. Za spodbujanje preglednosti za končne vlagatelje je treba zahtevati, da periodična razkritja o tem, kako in v kolikšnem obsegu se naložbe, na katerih temelji finančni produkt, izvajajo v okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti, zagotavljajo primerjavo s ciljnimi deleži naložb v gospodarske dejavnosti, ki so vključene v predpogodbena razkritja. Za zagotovitev primerljivosti in preglednosti bi morala periodična razkritja navajati, v kolikšni meri so bile naložbe v te gospodarske dejavnosti izvedene glede na prihodke, naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva.

(37)

Določbe te uredbe so med seboj tesno povezane, saj se vse nanašajo na informacije, ki jih morajo udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci zagotoviti glede razkritij v zvezi s trajnostnostjo v sektorju finančnih storitev, ki se zahtevajo v skladu z Uredbo (EU) 2019/2088. Za zagotovitev skladnosti med temi določbami, ki bi morale začeti veljati hkrati, ter da se udeležencem na finančnem trgu in finančnim svetovalcem omogoči celovit pregled nad njihovimi obveznostmi iz navedene uredbe, je primerno, da se vsi regulativni tehnični standardi, ki jih zahtevajo člen 2a(3), člen 4(6), tretji pododstavek, člen 4(7), drugi pododstavek, člen 8(3), četrti pododstavek, člen 8(4), četrti pododstavek, člen 9(5), četrti pododstavek, člen 9(6), četrti pododstavek, člen 10(2), četrti pododstavek, člen 11(4), četrti pododstavek, in člen 11(5), četrti pododstavek, vključijo v eno uredbo.

(38)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki so jih Komisiji predložili Evropski bančni organ, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge (evropski nadzorni organi).

(39)

Skupni odbor evropskih nadzornih organov iz člena 54 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (7), člena 54 Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ter člena 54 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (9) je opravil odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za nasvet interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010, interesno skupino za zavarovanja in pozavarovanja, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1094/2010, ter interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(40)

Udeležencem na finančnem trgu in finančnim svetovalcem je treba omogočiti, da se prilagodijo zahtevam iz te delegirane uredbe. Zato bi bilo treba datum začetka njene uporabe odložiti na 1. januar 2023. Vendar je treba od udeležencev na finančnem trgu, ki so do 31. decembra 2022 upoštevali glavne škodljive vplive investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti iz člena 4(1), točka (a), Uredbe (EU) 2019/2088 ali kot se zahteva v členu 4(3) ali (4) navedene uredbe, zahtevati, da prvič objavijo informacije o teh vplivih na svojih spletnih mestih v ločenih oddelkih z naslovom „Izjava o glavnih škodljivih vplivih investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti“ do 30. junija 2023 za obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022 –

(1)

„emisije toplogrednih plinov obsega 1, 2 in 3“ pomeni emisije toplogrednih plinov obsega iz točk 1(e)(i) do (iii) Priloge III k Uredbi (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta (18);

(2)

„emisije toplogrednih plinov“ pomeni emisije toplogrednih plinov, kot so opredeljene v točki 1 člena 3 Uredbe (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta (19);

(3)

„tehtano povprečje“ pomeni razmerje med težo naložbe udeleženca na finančnem trgu v podjetje, v katero se vlaga, glede na vrednost podjetja, v katerega se vlaga;

(4)

„vrednost podjetja“ pomeni vsoto tržne kapitalizacije navadnih delnic, tržne kapitalizacije prednostnih delnic in knjigovodske vrednosti skupnega dolga in neobvladujočih deležev brez odbitka denarnih sredstev ali denarnih ustreznikov na koncu proračunskega leta;

(5)

„podjetja, dejavna v sektorju fosilnih goriv“ pomeni podjetja, ki ustvarjajo kakršne koli prihodke z odkrivanjem, rudarjenjem, pridobivanjem, proizvodnjo, predelavo, skladiščenjem, rafiniranjem ali distribucijo, vključno s prevozom, skladiščenjem in trgovanjem s fosilnimi gorivi, kot so opredeljena v členu 2, točka 62, Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (20);

(6)

„obnovljivi viri energije“ pomeni energijo iz obnovljivih nefosilnih virov, in sicer vetrno, sončno (sončni toplotni in sončni fotovoltaični viri) in geotermalno energijo, energijo okolice, energijo plimovanja, valovanja in drugo energijo oceanov, vodno energijo ter energijo iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina;

(7)

„neobnovljivi viri energije“ pomeni vire energije, ki niso navedeni v točki 6;

(8)

„intenzivnost porabe energije“ pomeni razmerje med porabo energije na enoto dejavnosti, proizvoda ali katerega koli drugega merila podjetja, v katero se vlaga, in skupno porabo energije podjetja, v katero se vlaga;

(9)

„podnebni sektorji z velikim vplivom“ pomeni sektorje s področij A do H in področja L Priloge I k Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (21);

(10)

„zavarovano območje“ pomeni določena območja v skupni zbirki podatkov o določenih območjih (CDDA) Evropske agencije za okolje;

(11)

„območje velikega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti zunaj zavarovanih območij“ pomeni zemljišče velikega pomena za ohranjanje biološke raznovrstnosti iz člena 7b(3) Direktive 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta (22);

(12)

„emisije v vodo“ pomeni neposredne emisije prednostnih snovi, kot so opredeljene v členu 2(30) Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (23), ter neposredne emisije nitratov, fosfatov in pesticidov;

(13)

„območja z visokim vodnim stresom“ pomeni regije, v katerih je odstotek skupne odvzete vode visok (40–80 %) ali izjemno visok (višji od 80 %), glede na atlas tveganj v zvezi z vodo „Aqueduct“ Svetovnega inštituta za vire (WRI);

(14)

„nevarni odpadki in radioaktivni odpadki“ pomeni nevarne odpadke in radioaktivne odpadke;

(15)

„nevarni odpadek“ pomeni odpadek, kot je opredeljen v členu 3(2) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (24);

(16)

„radioaktivni odpadek“ pomeni radioaktivni odpadek, kot je opredeljen v členu 3(7) Direktive Sveta 2011/70/Euratom (25);

(17)

„nereciklirani odpadki“ pomeni vse odpadke, ki niso reciklirani v smislu „recikliranja“ iz člena 3(17) Direktive 2008/98/ES;

(18)

„dejavnosti, ki negativno vplivajo na občutljiva območja biotske raznovrstnosti“ pomeni dejavnosti, za katere je značilno vse od spodaj naštetega

(19)

„občutljiva območja biotske raznovrstnosti“ pomeni omrežje zavarovanih območij Natura 2000, Unescova območja kulturne dediščine in ključna območja biotske raznovrstnosti ter druga zavarovana območja iz Dodatka D k Prilogi II k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/2139 (29),

(20)

„ogrožene vrste“ pomeni ogrožene vrste, rastlinske in živalske, z evropskega rdečega seznama ali evropskega rdečega seznama Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN) iz oddelka 7 Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139;

(21)

„krčenje gozdov“ pomeni začasno ali trajno spremembo gozdnega zemljišča v negozdno, ki jo povzroči človek;

(22)

„načela globalnega dogovora ZN“ pomeni deset načel globalnega dogovora Združenih narodov;

(23)

„neprilagojena plačna vrzel“ pomeni razliko med povprečno bruto urno postavko zaposlenih moških in zaposlenih žensk kot odstotek povprečne bruto urne postavke zaposlenih moških;

(24)

„odbor“ pomeni upravni, upravljalni ali nadzorni organ podjetja;

(25)

„politika o človekovih pravicah“ pomeni politično zavezo, odobreno na ravni odbora, v zvezi s človekovimi pravicami, da bodo gospodarske dejavnosti podjetja, v katero se vlaga, v skladu z vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah;

(26)

„žvižgač“ pomeni „prijavitelja“, kot je opredeljen v členu 5(7) Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta (30);

(27)

„anorganska onesnaževala“ pomeni emisije, ki so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kot so opredeljene v členu 3, točka 13, Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (31), za večje količine anorganskih kemikalij – industrija trdnih in drugih kemikalij;

(28)

„onesnaževala zraka“ pomeni neposredne emisije žveplovih dioksidov (SO2), dušikovih oksidov (NOx), nemetanskih hlapnih organskih spojin in drobnih delcev (PM2,5), kot so opredeljeni v členu 3, točke 5 do 8, Direktive (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta (32), amonijaka (NH3) iz navedene direktive in težkih kovin iz Priloge I k navedeni direktivi;

(29)

„ozonu škodljive snovi“ pomeni snovi, navedene v Montrealskem protokolu o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč.

(1)

„emisije toplogrednih plinov“ se izračunajo v skladu z naslednjo formulo:

(2)

„ogljični odtis“ se izračuna v skladu z naslednjo formulo:

(3)

„intenzivnost toplogrednih plinov podjetij, v katera se vlaga“ se izračuna v skladu z naslednjo formulo:

(4)

„intenzivnost toplogrednih plinov državnih subjektov“ se izračuna v skladu z naslednjo formulo:

(5)

„neučinkovita nepremičninska sredstva“ se izračunajo v skladu z naslednjo formulo:

(1)

„tekoča vrednost naložbe“ pomeni vrednost naložbe udeleženca na finančnem trgu v podjetje, v katero se vlaga, v EUR;

(2)

„vrednost podjetja“ pomeni vsoto tržne kapitalizacije navadnih delnic, tržne kapitalizacije prednostnih delnic in knjigovodske vrednosti skupnega dolga in neobvladujočih deležev brez odbitka denarnih sredstev ali denarnih ustreznikov na koncu proračunskega leta;

(3)

„tekoča vrednost vseh naložb“ pomeni vrednost vseh naložb udeleženca na finančnem trgu v EUR;

(4)

„stavba s skoraj ničelno porabo energije“ pomeni „skoraj nič-energijsko stavbo“ iz člena 2(2) Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta (33), „potreba po primarni energiji“ ima pomen iz člena 2(5) navedene direktive in „energijska izkaznica“ pomeni „energetsko izkaznico“ iz člena 2(12) navedene direktive.