(1)

Po prošnji Romunije z dne 7. avgusta 2020 je Svet z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/1355 (2) odobril finančno pomoč Romuniji v obliki posojila v višini največ 4 099 244 587 EUR z največjo povprečno zapadlostjo 15 let, da se dopolnijo nacionalna prizadevanja Romunije za obravnavanje posledic izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice tega izbruha za delavce in samozaposlene.

(2)

S posojilom naj bi Romunija financirala shemo skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe ter ukrepe, povezane z zdravjem, kakor so navedeni v členu 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1355.

(3)

Izbruh COVID-19 je imobiliziral precejšen del delovne sile v Romuniji. To je pripeljalo do ponavljajočega se nenadnega in močnega povečanja javnofinančnih odhodkov v Romuniji v zvezi z novimi ukrepi, in sicer s tistimi, ki so navedeni v uvodnih izjavah 11, 12 in 16 do 34 tega sklepa, ter ukrepi, navedenimi v členu 3, točke (a), (c), (d), (e), (f), (g), (h) in (i) Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1355.

(4)

Izbruh COVID-19 in izredni ukrepi, ki jih je Romunija v letih 2020, 2021 in 2022 uvedla za zajezitev izbruha ter njegovih socialno-ekonomskih učinkov in učinkov, povezanih z zdravjem, so imeli in imajo še vedno zelo močan vpliv na javne finance. Primanjkljaj in dolg sektorja država sta v Romuniji leta 2020 znašala 9,3 % oziroma 47,2 % bruto domačega proizvoda (BDP), konec leta 2021 pa sta znašala 7,1 % oziroma 48,8 %. Glede na napoved Komisije iz pomladi 2022 naj bi primanjkljaj sektorja država v Romuniji do konca leta 2022 znašal 7,5 %, dolg sektorja država pa 50,9 % BDP. Romunski BDP naj bi se po napovedih leta 2022 povečal za 2,6 %.

(5)

Romunija je 26. maja 2022 Unijo zaprosila za razširitev seznama ukrepov, za katere je Svet že odobril finančno pomoč v Izvedbenem sklepu (EU) 2020/1355, da bi se še naprej dopolnjevala njena nacionalna prizadevanja za obravnavanje posledic izbruha COVID-19 ter za odziv na socialno-ekonomske posledice izbruha za delavce in samozaposlene v letu 2020 (v nadaljnjem besedilu: prošnja). Romunija je zlasti uvedla in nadalje podaljšala vrsto shem skrajšanega delovnega časa in podobnih ukrepov iz uvodnih izjav 6 do 12.

(6)

„Izredni odlok vlade 30/2020“ (3), kakor je naveden v členu 3, točka (a), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1355, določa prejemek za zaposlene pri delodajalcih, ki so zaradi posledic izbruha COVID-19 zmanjšali ali začasno prekinili svojo dejavnost. Prejemek je omejen na 75 % osnovne plače teh zaposlenih (vendar ne več kot 75 % povprečne bruto plače v gospodarstvu) za čas trajanja izrednih razmer. Ukrep je bil podaljšan z „Izrednim odlokom vlade 111/2021“ (4) do decembra 2021 in „Izrednim odlokom vlade 2/2022“ (5) do marca 2022.

(7)

Z „Izrednim odlokom vlade 132/2020“ (6), kakor je naveden v členu 3, točka (c), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1355, je bila uvedena shema skrajšanega delovnega časa, v okviru katere ima delodajalec v primeru začasnega zmanjšanja dejavnosti zaradi izrednih razmer ali stanja pripravljenosti možnost, da delovni čas zaposlenih skrajša za največ 50 %. V obdobju skrajšanega delovnega časa so prizadeti delavci upravičeni do nadomestila v višini 75 % razlike med bruto plačo za običajni delovni čas in dejansko plačo. Ukrep je bil spremenjen z „Zakonom 58/2021“, ki ga je podaljšal do junija 2022, tri mesece po koncu stanja pripravljenosti.

(8)

Z „Izrednim odlokom vlade 30/2020“ (7), člen XV, in „Izrednim odlokom vlade 132/2020“ (8), člen 3, kakor sta navedena v členu 3, točki (d) in (e), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1355, sta bila uvedena dva ukrepa za samozaposlene in svobodne poklice. Za tiste, ki so v celoti prenehali delati zaradi posledic izbruha COVID-19, država zagotavlja prejemek v višini 75 % povprečne bruto plače v Romuniji za čas trajanja izrednih razmer. Za tiste, ki skrajšajo delovni čas, država zagotovi prejemek do 41,5 % povprečne bruto plače do junija 2022, tri mesece po koncu stanja pripravljenosti. Prvi ukrep, kakor je naveden v členu 3, točka (d), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1355, je bil podaljšan z „Izrednim odlokom vlade 111/2021“ (9) in z „Izrednim odlokom vlade 2/2022“. Drugi ukrep, kakor je naveden v členu 3, točka (e), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1355, je bil podaljšan z „Zakonom 58/2021“ (10).

(9)

Z „Izrednim odlokom vlade 132/2020“ (11), odobrenim z „Zakonom 282/2020“ (12), in njegovimi poznejšimi spremembami, „Izredni odlok vlade 182/2020“ (13), „Izredni odlok vlade 211/2020“ (14), ki je bil odobren z „Zakonom 58/2021“ (15), „Izredni odlok vlade 220/2020“ (16), „Izredni odlok vlade 226/2020“ (17), „Izredni odlok vlade 44/2021“ (18), „Izredni odlok vlade 111/2021“ (19), „Izredni odlok vlade 2/2022“ (20), kakor je naveden v členu 3, točka (f), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1355, je bil uveden ukrep za dnevne delavce, ki so prenehali delati zaradi začasne prekinitve poslovnih dejavnosti zaradi posledic izbruha COVID-19, ki zagotavlja podporo v višini 35 % plačila, ki ga morajo prejeti na delovni dan, za največ tri mesece. Ukrep je bil podaljšan do junija 2022, tri mesece po koncu stanja pripravljenosti.

(10)

„Zakon 19/2020“ (21), člen 3, kakor je bil razširjen prek „Izrednega odloka vlade 147/2020“ (22), člen 4(3), in „Izrednega odloka vlade 110/2021“ (23), člen 7, je zagotovil dodatek za varstvo otroka za zaposlene v nacionalnem sistemu obrambe, kazenskih ustanovah, zdravstvenih ustanovah in drugih kategorijah javnega sektorja, določenih z ministrskimi odredbami. Prejemek je pogojen s tem, da drugi od staršev ne koristi alternativnih pravic, na podlagi katerih dobijo starši proste dni za varstvo otrok v primeru začasnega zaprtja izobraževalnih enot. Ta ukrep se lahko šteje za ukrep, podoben shemam skrajšanega delovnega časa, kakor so navedene v Uredbi (EU) 2020/672, saj zagotavlja dohodkovno podporo zaposlenim, kar bo pomagalo kriti stroške varstva otrok med zaprtjem šol ter s tem pomagalo staršem nadaljevati delo in preprečiti, da bi bilo ogroženo delovno razmerje. Ta ukrep je bil podaljšan do konca šolskega leta v leti 2021 in 2022 ter razširjen na zaposlene v zasebnem sektorju.

(11)

Z „Zakonom 136/2020“ (24) in njegovimi poznejšimi spremembami ter „Izrednim odlokom vlade 70/2020“ (25), člen 13, kakor sta navedena v prošnji, je bil odobren prejemek za bolniški dopust za osebe, ki so v karanteni, in osebe z ugotovljeno okužbo s COVID-19.

(12)

„Izredni odlok vlade 132/2020“ (26), člen 6, kakor je naveden v prošnji, je vključeval ukrep za enkratno finančno podporo v višini 2 500 RON delodajalcem za vsakega delavca, ki dela na daljavo, za nakup paketov tehnološke opreme in storitev, potrebnih za delo na daljavo. Ukrep velja za delodajalce, katerih zaposleni so med izrednim stanjem in stanjem pripravljenosti v letu 2020 vsaj 15 delovnih dni delali na daljavo. Ta ukrep se lahko zaradi svojega predvidenega namena in gospodarskega učinka šteje za podoben ukrepu shem skrajšanega delovnega časa, kakor je navedeno v Uredbi (EU) 2020/672. Z omogočanjem dela na daljavo v okviru pandemije COVID-19 prispeva k ohranjanju delovnega razmerja. Prav tako zagotavlja dohodkovno podporo zaposlenim kot dodatna ugodnost, ki pomaga pokriti stroške domače pisarne, da se omogoči opravljanje dela med zaprtjem in poznejšimi omejitvami.

(13)

Romunija je uvedla in še razširila vrsto zdravstvenih ukrepov za obvladovanje izbruha COVID-19. Ti se zlasti nanašajo na ukrepe iz uvodnih izjav 14 do 34.

(14)

„Izredni odlok vlade 11/2020“ (27), kakor je bil razširjen prek „Izrednega odloka vlade 131/2020“ (28), člen 2, in „Zakona 136/2020“ (29), člen 6, kakor je naveden v členu 3, točka (g), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1355, določa dodatek za dodatno delo za osebje posebnih struktur nacionalnega inštituta za javno zdravje in okrožnih direktoratov za javno zdravje in direktorata za javno zdravje v Bukarešti, ki si prizadevajo za usklajevanje in izvajanje ukrepov za preprečevanje in omejevanje dogodkov, povezanih z izrednimi razmerami svetovnih razsežnosti zaradi COVID-19. Ukrep zagotavlja prejemek, enakovreden 75 % osnovne plače za ure, ki so presegale običajni delovni čas, in 100 % osnovne plače za ure, opravljene ob koncu tedna, ob praznikih in drugih dnevih, ki se ne štejejo kot delovni dnevi. Ta ukrep se lahko šteje za ukrep, povezan z zdravjem, v smislu Uredbe (EU) 2020/672. Ukrep je bil podaljšan za leta 2020, 2021 in 2022 ter bo veljal, dokler bo Svetovna zdravstvena organizacija opredeljevala COVID-19 kot svetovno pandemijo.

(15)

„Zakon 56/2020“ (30), člen 7, in njegova poznejša sprememba prek „Izrednega odloka vlade 116/2021“ (31), kakor je naveden v členu 3, točka (i), Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1355, določa začasen ukrep za dodatek za posebno nevarne razmere v višini največ 30 % plače, ki se dodeli ob priznavanju zaslug zdravstvenega osebja, ki je sodelovalo pri zdravstvenem odgovoru na COVID-19. Ta ukrep je veljal od marca 2020 do avgusta 2020. Ukrep je bil razširjen na osebje, odgovorno za izvajanje sanitarnih ukrepov v okviru ministrstva za notranje zadeve.

(16)

„Izredni odlok vlade 131/2020“ (32), člen 1(1a) in (1b), kakor je naveden v prošnji, omogoča dodatek v višini od 30 % do 40 % osnovne plače, dodeljen osebju okrožnih direktoratov za javno zdravje in direktorata za javno zdravje v Bukarešti. Izvršni direktor in namestniki izvršnega direktorja so upravičeni do dodatka v višini 40 % osnovne plače; javni uslužbenci, zaposleni v nadzorni službi na področju javnega zdravja, pa so upravičeni do dodatka v višini 30 % osnovne plače.

(17)

„Zakon 136/2020“ (33), člen 19(3), kakor je naveden v prošnji, omogoča dodatek za napotitev v višini 50 % ter dodatek za dnevnice v višini 2 % osnovne plače za zdravnike specialiste ter reševalno in pomožno osebje v javnem sistemu. Dodatek se dodeli osebju, ki je v primerih epidemiološkega ali biološkega tveganja za 30 dni napoteno v zdravstvene enote s pomanjkanjem osebja ter je odgovorno za omejevanje in preprečevanje širjenja COVID-19.

(18)

„Sklep vlade 254/2020“ (34), edini člen, „Sklep vlade 840/2020“ (35), edini člen, „Sklep vlade 383/2021“ (36), edini člen, „Sklep vlade 1072/2021“ (37) in „Sklep vlade 496/2022“ (38), kakor so navedeni v prošnji, so določali začasno financiranje stroškov plač, povezanih z odprtjem 2 000 novih delovnih mest za okrepitev zdravstvenih direktoratov in javne reševalne službe (po 1 000 v vsakem), da bi se preprečilo širjenje bolezni COVID-19.

(19)

„Sklep vlade 1035/2020“ (39), edini člen, točka 3, kakor je naveden v prošnji, omogoča dodelitev dodatka v višini od 75 % do 85 % osnovne plače za specializirano zdravstveno osebje in pomožno zdravstveno osebje v javnozdravstvenih ustanovah ali njihovih strukturah ter za specializirano osebje iz reševalnih zdravstvenih struktur, ki neposredno sodelujejo pri prevozu, opremljanju, ocenjevanju, diagnostiki in zdravljenju bolnikov s COVID-19.

(20)

„Sklep vlade 1031/2020“ (40) in „Izredni odlok vlade 3/2021“ (41), kakor sta navedena v prošnji, sta določala plačilo zdravstveno-sanitarnemu osebju in zdravstvenim referentom, ki opravljajo svojo dejavnost v centrih za cepljenje proti COVID-19, organiziranih na drugih lokacijah in ne v zdravstvenih ustanovah. Z ukrepom so se financirali tudi tekoči odhodki in naložbe v osnovna sredstva za zagotovitev delovanja cepilnih centrov (organiziranih na lokacijah, ki niso zdravstvene ustanove).

(21)

„Izredni odlok vlade 3/2021“ (42) in „Sklep vlade 1031/2020“ (43), kakor sta navedena v prošnji, sta določala plačilo zdravstveno-sanitarnemu osebju in zdravstvenim referentom, ki opravljajo svojo dejavnost v centrih za cepljenje proti COVID-19, organiziranih v zdravstvenih ustanovah, ter plačilo družinskim zdravnikom za dejavnosti, nudene v te namene.

(22)

„Sklep vlade 1031/2020“ (44), kakor je naveden v prošnji, je urejal nakup odmerkov cepiva proti COVID-19. Okvirne sporazume je sklenila Komisija v imenu držav članic in v njihovo korist.

(23)

„Sklep vlade 201/2020“ (45), „Sklep vlade 1103/2020“ (46) in „Odredba ministra za zdravje 725/2020“ (47), kakor so navedeni v prošnji, so urejali odhodke za karanteno oseb na določenih območjih s potrjeno diagnozo COVID-19, oseb s seznama, določenega z metodologijo nadzora COVID-19, in zdravstvenega osebja z ugotovljenim COVID-19, ki ne potrebujejo hospitalizacije, ali osebja, ki je bilo v stiku z bolniki in se je odločilo ostati zunaj svojega doma. Ukrep obsega splošne dodatke (kot so hrana, nastanitev, prevoz in zdravila).

(24)

„Sklep vlade 1092/2020“ (48), „Sklep vlade 380/2021“ (49)„Sklep vlade 1017/2021“ (50) in „Sklep vlade 1190/2021“ (51) so določali nakup zdravila Remdesivir ter zdravila z monoklonskimi protitelesi za zdravljenje COVID-19, ki vsebuje Casirivimab in Imdevimab. Postopke javnih naročil za obe zdravili je v imenu držav članic izvedla Komisija v okviru okvirnih sporazumov (52), kakor je navedeno v prošnji.

(25)

„Odredba ministra za zdravje 487/2020“ (53), kakor je navedena v prošnji, je določala nakup zdravil za zdravljenje bolnikov z okužbo COVID-19. Ministrstvo za zdravje je sklenilo okvirni sporazum za nakup zdravila „Tocilizumabum“.

(26)

„Odlok vlade 19/2021“ (54) in „Zakon 55/2020“ (55), kakor sta navedena v prošnji, sta določala spodbude v obliki bonov za prehrano v višini 100 RON za polno cepljene osebe.

(27)

„Izredni odlok vlade 131/2020“ (56), člen 5, kako je naveden v prošnji, je določal začasno povišanje osnovne plače za 30 % za osebje institucij prefekta, ki je sodelovalo pri preprečevanju in v boju proti posledicam COVID-19, za obdobje od avgusta 2020 do februarja 2021.

(28)

„Izredni odlok vlade 186/2020“ (57), kakor je naveden v prošnji, je zajemal izdatke za kritje 200 dodatnih zdravnikov sekundarijev, potrebnih zaradi pandemije.

(29)

„Izredni odlok vlade 11/2020“ (58), kakor je naveden v prošnji, je določal nakup medicinskih izdelkov in osebne zaščitne opreme za boj proti pandemiji (npr. zaščitna obutev, rokavice, maske, ventilatorji in nosila), da se vzpostavijo in okrepijo nujne medicinske zaloge.

(30)

„Zakon 319/2006“ (59), „Zakon 55/2020“ (60) in „Skupni odlok ministra za delo in ministra za zdravje 3577/831/2020“ (61), kakor so navedeni v prošnji, so urejali nakup sanitarnih zaščitnih sredstev za zaposlene na ministrstvu za notranje zadeve.

(31)

„Izredni odlok vlade 197/2020“ (62), kakor je naveden v prošnji, je določal plačila študentom medicine, ki so prostovoljno delali za bolnišnice ali zdravstvene ustanove, da bi zagotovili pomoč v nujnih primerih.

(32)

„Odredba ministra za zdravje 487/2020“ (63), kakor je navedena v prošnji, je določala nakup dveh farmacevtskih izdelkov (Molnupiravir in Anakinra) za zdravljenje bolnikov s COVID-19.

(33)

„Zakon 95/2006“ (64), člen 51, „Sklep vlade 155/2017“ (65) in „Odredba ministra za zdravje 377/2017“ (66), kakor so navedeni v prošnji, so urejali financiranje za testiranje na COVID-19 na ravni specializiranih enot. Storitve RT-PCR laboratorijskega testiranja, ki se financirajo v okviru Nacionalnega programa za spremljanje in obvladovanje prednostnih nalezljivih bolezni, se izvajajo na kategorijah posameznikov, določenih z novo metodologijo spremljanja akutnega respiratornega sindroma COVID-19 ali z odredbo ministra za zdravje.

(34)

„Odredba ministra za zdravje 58/4/2022“ (67), kakor je navedena v prošnji, je urejala financiranje testiranja za COVID-19 pri družinskih zdravnikih. Testiranje, ki ga opravljajo družinski zdravniki, se financira s prenosi iz državnega proračuna prek proračuna ministrstva za zdravje v proračun enotnega nacionalnega sklada za zdravstveno zavarovanje.

(35)

Romunija izpolnjuje pogoje, da lahko zaprosi za finančno pomoč iz člena 3 Uredbe (EU) 2020/672. Romunija je Komisiji predložila ustrezne dokaze, da so se dejanski in načrtovani javnofinančni odhodki od 1. februarja 2020 povečali za 3 321 482 911 EUR zaradi nacionalnih ukrepov, sprejetih za obravnavanje socialno-ekonomskih učinkov izbruha COVID-19. To pomeni nenadno in močno povečanje, saj je povezano tako z novimi ukrepi kot podaljšanjem obstoječih ukrepov, neposredno povezanih s shemami skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi, ki zajemajo precejšen delež podjetij in delovne sile v Romuniji. Romunija namerava 353 704 624 EUR povečanih odhodkov financirati iz skladov Unije.

(36)

Komisija se je v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2020/672 posvetovala z Romunijo ter preverila nenadno in znatno povečanje dejanskih in načrtovanih javnofinančnih odhodkov, ki je neposredno povezano s shemami skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi, kot tudi z uporabo zadevnih ukrepov, povezanih z zdravjem, uvedenih zaradi izbruha COVID-19, kakor je navedeno v prošnji.

(37)

Odhodki Romunije, povezani z zdravjem, vključno z dodatnimi ali razširjenimi ukrepi, povezanimi z zdravjem iz uvodnih izjav 14 do 34, znašajo 2 141 579 582 EUR. Ker je treba zagotoviti pomožno naravo te kategorije ukrepov, je treba zmanjšati znesek finančne pomoči v podporo ukrepom, povezanim z zdravjem, saj mora predstavljati manj kot polovico celotne finančne pomoči, ki naj bi se porabila za vse upravičene ukrepe.

(38)

Finančna pomoč, ki je že bila dodeljena z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/1355, bi zato morala zajemati tudi nove ukrepe iz uvodnih izjav 11, 12 in 16 do 34.

(39)

Finančno pomoč, dodeljeno z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/1355, bi bilo treba zmanjšati s 4 099 244 587 EUR na 3 000 000 000 EUR. Romunija je še naprej zavezana, da bo v celoti porabila dodeljeno finančno pomoč, in bi morala opredeliti nadaljnje upravičene ukrepe, če se izkaže, da obstoječi ukrepi niso zadostni.

(40)

Romunija in Komisija bi morali ta sklep upoštevati pri sporazumu o posojilu iz člena 8(2) Uredbe (EU) 2020/672.

(41)

Ta sklep ne bi smel posegati v izid kakršnih koli postopkov v zvezi z izkrivljanjem delovanja notranjega trga, ki se lahko izvedejo, in sicer zlasti na podlagi členov 107 in 108 Pogodbe. Ne razveljavlja zahteve, da države članice Komisijo na podlagi člena 108 Pogodbe obvestijo o primerih morebitne državne pomoči.

(42)

Romunija bi morala Komisijo redno obveščati o izvrševanju načrtovanih javnofinančnih odhodkov, da bi Komisija lahko ocenila, v kolikšnem obsegu je Romunija izvršila navedene odhodke –