(1)

Pandemija COVID-19 je velik pretres za svetovno gospodarstvo in gospodarstvo Unije in močno vpliva na države članice in regije. Zaradi nujnih zajezitvenih ukrepov je v Uniji znatno upadla gospodarska dejavnost. BDP Unije naj bi se v letu 2020 zmanjšal za okoli 7,4 %, kar je veliko bolj kot med finančno krizo leta 2009. Naložbena dejavnost se je znatno zmanjšala. Spoprijeti se je treba s šibkimi točkami, kot je preveliko zanašanje na premalo razpršene zunanje dobavne vire in pomanjkanje kritične infrastrukture, zlasti pri malih in srednjih podjetjih (MSP), vključno z mikropodjetji, na primer z razpršitvijo in okrepitvijo strateških dobavnih verig, da se izboljša odzivanje Unije na izredne razmere ter poveča odpornost vsega gospodarstva, obenem pa ohrani odprtost za konkurenco in trgovino v skladu z njenimi pravili. Celo pred pandemijo, ko je bilo mogoče v Uniji opaziti zviševanje deleža naložb v razmerju do BDP, je bila naložbena dejavnost nižja, kot bi bilo mogoče pričakovati v obdobju močnega okrevanja, in premajhna, da bi nadomestila leta nezadostnega vlaganja, ki so sledila krizi leta 2009. Še pomembneje je, da sedanje naložbene ravni in napovedi zaradi tehnoloških sprememb in svetovne konkurenčnosti ne pokrivajo potreb Unije po strukturnih naložbah za ponovni zagon in ohranjanje dolgoročne rasti, vključno na področju inovacij, znanj in spretnosti, infrastrukture ter MSP, ter ne zadoščajo za to, da bi se spoprijeli s ključnimi družbenimi izzivi, kot sta trajnostnost in staranje prebivalstva. Da bi uresničili cilje politik Unije ter podprli hitro, trajnostno, vključujoče, trajno in zdravo gospodarsko okrevanje, je posledično treba zagotoviti podporo za odpravo tržnih nepopolnosti in naložbenih okoliščin, ki niso optimalne, ter za zmanjšanje naložbene vrzeli v ciljnih sektorjih.

(2)

V ocenah se poudarja, da se zaradi raznolikosti finančnih instrumentov, ki se izvajajo v obdobju večletnega finančnega okvira 2014–2020, deloma prekrivajo tudi njihova področja uporabe. Obenem je ta raznolikost obremenila posrednike in končne prejemnike, ki so bili soočeni z različnimi pravili glede upravičenosti in poročanja. Ker pri tem ni bilo usklajenih pravil, je to oviralo kombiniranje več skladov Unije, čeprav bi bilo to koristno za podporo projektom, ki potrebujejo različne vrste financiranja. Zato bi bilo treba vzpostaviti enoten sklad, in sicer Sklad InvestEU, ki bi se oprl na izkušnje z Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI), ustanovljenim v skladu z naložbenim načrtom za Evropo, da bi končnim prejemnikom zagotovili učinkovitejšo podporo s povezovanjem in poenostavitvijo financiranja, ponujenega v okviru enotnega sistema proračunskega jamstva, kar bi izboljšalo učinek podpore Unije in hkrati zmanjšalo stroške Unije, ki se krijejo iz proračuna.

(3)

Unija je v zadnjih letih sprejela ambiciozne strategije za dokončanje notranjega trga ter spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti in delovnih mest. K takšnim strategijam spadajo „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ z dne 3. marca 2010, „Akcijski načrt o oblikovanju unije kapitalskih trgov“ z dne 30. septembra 2015, sporočilo „Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo“ z dne 2. decembra 2015, „Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami“ z dne 20. julija 2016, „Vesoljska strategija za Evropo“ z dne 26. oktobra 2016, sporočilo „Čista energija za vse Evropejce“ z dne 30. novembra 2016, „Evropski obrambni akcijski načrt“ z dne 30. novembra 2016, sporočilo „Vzpostavitev evropskega obrambnega sklada“ z dne 7. junija 2017, medinstitucionalna razglasitev evropskega stebra socialnih pravic z dne 13. decembra 2017, „Nova agenda za kulturo“ z dne 22. maja 2018, „Evropski zeleni dogovor„ z dne 11. decembra 2019, „Naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor“ z dne 14. januarja 2020, „Močna socialna Evropa za pravičen prehod“ z dne 14. januarja 2020, strategija za „Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope“, „Evropska strategija za podatke“ in "Bela knjiga o umetni inteligenci - evropski pristop k odličnosti in zaupanju" z dne 19. februarja 2020, „Nova industrijska strategija za Evropo“ z dne 10. marca 2020 ter „Strategija za mala in srednja podjetja za trajnostno in digitalno Evropo“ z dne 10. marca 2020. Sklad InvestEU bi moral izkoriščati in okrepiti sinergije med strategijami, ki se medsebojno krepijo, in sicer tako, da bi zagotovil podporo za naložbe in dostop do financiranja. Poleg tega je Unija sprejela Uredbo (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(4)

Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik je na ravni Unije okvir za določitev nacionalnih prednostnih področij reform in za spremljanje njihovega izvajanja. Države članice, če je to ustrezno v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi, v podporo tem reformnim prednostnim področjem oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije. Te strategije bi bilo treba predstaviti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform, da bi lahko oblikovali in uskladili prednostne naložbene projekte, ki naj bi se financirali z nacionalnimi sredstvi ali sredstvi Unije ali obojimi. Prav tako bi morale te strategije usklajeno uporabljati sredstva Unije in dosegati kar najvišjo dodano vrednost finančne podpore, prejete zlasti iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, Mehanizma za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ter Programa InvestEU.

(5)

Sklad InvestEU bi moral prispevati k izboljšanju konkurenčnosti ter socialno-ekonomske konvergence in kohezije Unije, vključno na področju inovacij in digitalizacije, k učinkoviti rabi virov v skladu s krožnim gospodarstvom, k trajnostnosti in vključujoči gospodarski rasti Unije ter k socialni odpornosti in povezovanju kapitalskih trgov Unije, vključno z rešitvami za odpravo razdrobljenosti kapitalskih trgov Unije in za razpršitev virov financiranja za podjetja Unije. V ta namen bi moral Sklad InvestEU podpirati tehnično in ekonomsko vzdržne projekte, in sicer z zagotavljanjem okvira za uporabo dolžniških in lastniških instrumentov ter instrumentov navideznega lastniškega kapitala in instrumentov delitve tveganj, ki bi jih podpirali jamstvo proračuna Unije in, kjer je ustrezno, finančni prispevki izvajalskih partnerjev. Sklad InvestEU bi moral temeljiti na povpraševanju, hkrati pa bi moral biti osredotočen na strateške in dolgoročne koristi na ključnih področjih politik Unije, ki se sicer ne bi financirala ali se ne bi financirala dovolj, in bi tako prispeval k doseganju ciljev politik Unije. Podpora iz Sklada InvestEU bi morala zajemati širok razpon sektorjev in regij, vendar pa bi se morala izogibati pretirani sektorski ali geografski koncentraciji in olajšati dostop do financiranja za projekte, pri katerih sodelujejo partnerski subjekti v več regijah Unije, vključno s projekti, s katerimi se spodbuja razvoj omrežij, grozdov in vozlišč za digitalne inovacije.

(6)

Kulturni in ustvarjalni sektor sta ključna in tudi hitro rastoča sektorja v Uniji, ki imata lahko pomembno vlogo pri zagotavljanju trajnostnega okrevanja, saj intelektualno lastnino in ustvarjalnost posameznikov pretvarjata v ekonomsko in kulturno vrednost. Vendar je imelo omejevanje socialnih stikov, ki je bilo uvedeno med krizo zaradi COVID-19, v teh sektorjih znatne negativne gospodarske posledice. Poleg tega nepredmetna narava sredstev v teh sektorjih omejuje dostop MSP in organizacij iz teh sektorjev do zasebnega financiranja, ki je bistvenega pomena za naložbe, povečevanje poslovanja in konkurenčnost na mednarodni ravni. MSP ter organizacijam iz teh sektorjev bi bilo treba s Programom InvestEU še naprej olajševati dostop do financiranja. Kulturni in ustvarjalni, avdiovizualni in medijski sektorji so bistveni za svobodo govora in kulturno raznovrstnost ter za oblikovanje demokratičnih in povezanih družb v digitalni dobi ter so neločljiv del naše suverenosti in avtonomnosti. Naložbe v te sektorje bi določale njihovo konkurenčnost in njihove dolgoročne zmogljivosti za proizvodnjo in razširjanje visokokakovostnih vsebin širokemu občinstvu prek nacionalnih meja.

(7)

Sklad InvestEU bi moral podpirati naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, tudi v kulturno dediščino, da bi spodbudili trajnostno in vključujočo rast, naložbe in zaposlovanje ter s tem prispevali k večji blaginji, pravičnejši porazdelitvi dohodka ter večji ekonomski, socialni in teritorialni koheziji v Uniji. Projekti, ki se financirajo iz Sklada InvestEU, bi morali izpolnjevati okoljske in socialne standarde Unije, vključno s standardi glede pravic delavcev. Uporaba sredstev iz Sklada InvestEU bi morala dopolnjevati podporo Unije, ki se zagotavlja z nepovratnimi sredstvi.

(8)

Unija je potrdila cilje iz Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: Agenda 2030), njenih ciljev trajnostnega razvoja in Pariškega sporazuma, sprejetega v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (5) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), kot tudi iz Sendajskega okvira za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030. Za uresničitev teh ciljev, kot tudi ciljev, ki so določeni v okoljskih politikah Unije, je treba znatno okrepiti prizadevanja za trajnostni razvoj. Zato bi morala pri oblikovanju Sklada InvestEU pomembno vlogo odigrati načela trajnostnega razvoja.

(9)

Program InvestEU bi moral prispevati k vzpostavitvi vzdržnega finančnega sistema v Uniji, ki podpira preusmeritev zasebnega kapitala v trajnostne naložbe v skladu s cilji iz sporočila Komisije z dne 8. marca 2018 z naslovom „Akcijski načrt za financiranje trajnostne rasti“ in sporočila Komisije z dne 14. januarja 2020 o naložbenem načrtu za evropski zeleni dogovor.

(10)

Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma, zavezami Unije glede ciljev trajnostnega razvoja ZN in cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter novega podnebnega cilja Unije do leta 2030, bi morali ukrepi na podlagi te uredbe prispevati k izpolnitvi skupnega cilja nameniti vsaj 30 % odhodkov v okviru večletnega finančnega okvira za podnebne cilje in uresničitvi pričakovanj, da bi v proračunu za leto 2024 za biotsko raznovrstnost namenili 7,5 % odhodkov, v proračunu za leto 2026 in 2027 pa 10 %, pri čemer je treba upoštevati sedanje prekrivanje med cilji na področju podnebja in biotske raznovrstnosti. Za ukrepe v okviru Programa InvestEU se pričakuje, da bodo za doseganje podnebnih ciljev prispevali vsaj 30 % skupnih finančnih sredstev Programa InvestEU.

(11)

Prispevek Sklada InvestEU k doseganju podnebnih ciljev se bo spremljal prek sistema Unije za spremljanje podnebnih ukrepov, ki ga mora oblikovati Komisija v sodelovanju s potencialnimi izvajalskimi partnerji, in ob ustrezni uporabi meril, določenih v Uredbi (EU) 2020/852, da se ugotovi, ali je posamezna gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna. Program InvestEU bi moral prispevati tudi k izvajanju drugih vidikov ciljev trajnostnega razvoja.

(12)

V skladu s poročilom o svetovnih tveganjih za leto 2018, ki ga je izdal Svetovni gospodarski forum, je pet od desetih najbolj kritičnih tveganj, ki ogrožajo svetovno gospodarstvo, povezanih z okoljem. Ta tveganja vključujejo onesnaževanje zraka, tal, celinskih voda in oceanov, ekstremne vremenske pojave, izgubo biotske raznovrstnosti ter neuspešno blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Okoljska načela so globoko vtkana v Pogodbi in številne politike Unije. Zato bi bilo treba v dejavnostih Sklada InvestEU, spodbujati upoštevanje okoljskih ciljev. Pri pripravi in izvajanju naložb bi bilo treba upoštevati varstvo okolja ter preprečevanje in obvladovanje s tem povezanih tveganj. Unija bi morala tudi spremljati izdatke, povezane z biotsko raznovrstnostjo in nadzorom nad onesnaževanjem zraka, da bi izpolnila obveznosti poročanja na podlagi Konvencije o biološki raznovrstnosti (6) in Direktive (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Zato bi bilo treba naložbe, namenjene ciljem okoljske trajnostnosti, spremljati z uporabo teh skupnih metodologij, da bodo skladne z metodologijami, oblikovanimi v okviru drugih programov Unije, ki se uporabljajo za upravljanje podnebja, biotske raznovrstnosti in onesnaževanja zraka, zato da bi omogočili oceno posameznega in skupnega učinka naložb na osnovne elemente naravnega kapitala, in sicer zrak, vodo, tla in biotsko raznovrstnost.

(13)

Naložbene projekte, ki prejmejo znatno podporo Unije, zlasti na področju infrastrukture, bi moral pregledati izvajalski partner, da ugotovi ali imajo okoljski, podnebni ali socialni učinek. Pri naložbenih projektih, ki takšen učinek imajo, bi bilo treba opraviti preverjanje trajnostnosti v skladu s smernicami, ki bi jih morala Komisija pripraviti v tesnem sodelovanju s potencialnimi izvajalskimi partnerji v okviru Programa InvestEU. Pri teh smernicah bi morala biti ustrezno uporabljena merila, določena v Uredbi (EU) 2020/852, da se ugotovi, ali je posamezna gospodarska aktivnost trajnostna, vključno s spoštovanjem načela, da se ne povzroči bistvene škode, in ali je skladna s smernicami, pripravljenimi za druge programe Unije. V skladu z načelom sorazmernosti bi morale take smernice vključevati ustrezne določbe za preprečevanje nepotrebnih upravnih bremen, projekte, ki ne bi dosegali v smernicah določene velikosti, pa bi bilo treba izključiti iz preverjanja trajnostnosti. Kadar izvajalski partner ugotovi, da preverjanje trajnostnosti ni potrebno, bi moral naložbenemu odboru, ustanovljenemu za Sklad InvestEU (v nadaljnjem besedilu: naložbeni odbor), to ustrezno utemeljiti. Operacije, ki niso skladne z doseganjem podnebnih ciljev, ne bi smele biti upravičene do podpore na podlagi te uredbe.

(14)

Nizke stopnje naložb v infrastrukturo v Uniji med finančno krizo in znova med krizo zaradi COVID-19 so ogrozile zmožnost Unije za spodbujanje trajnostne rasti, njenih prizadevanj za podnebno nevtralnost, njene konkurenčnosti in konvergence ter odpiranja novih delovnih mest. To prinaša tudi tveganje vse večjih neravnovesij, razhajanj in neenakosti v državah članicah in med njimi ter dolgoročno negativno vpliva na razvoj na ravni Unije ali na nacionalni ali regionalni ravni. Da bi dosegli trajnostne cilje Unije, vključno z zavezami glede ciljev trajnostnega razvoja, ter energetske in podnebne cilje za leto 2030, so bistvenega pomena obsežne naložbe v infrastrukturo Unije, zlasti za večjo medsebojno povezanost in energijsko učinkovitost ter oblikovanje enotnega evropskega prometnega prostora. V skladu s tem bi bilo treba podporo Sklada InvestEU usmeriti v naložbe v prometno, energetsko, vključno na področju energijske učinkovitosti in energije iz obnovljivih ter drugih varnih in trajnostnih nizkoemisijskih virov, in okoljsko infrastrukturo, infrastrukturo, povezano s podnebnimi ukrepi, ter pomorsko in digitalno infrastrukturo, vključno s hitro in ultrahitro širokopasovno povezljivostjo po vsej Uniji, da se pospeši digitalna preobrazba gospodarstva Unije. Program InvestEU bi moral dati prednost področjem, kjer je stopnja vlaganja prenizka in kjer so potrebne dodatne naložbe. Da bi čim bolj povečali učinek in dodano vrednost finančne podpore Unije, je primerno spodbujati racionaliziran naložbeni proces, ki bo omogočil, da bodo nabori projektov prepoznavni in bo kar najbolj povečana sinergija med ustreznimi programi Unije na področjih, kot so promet, energetika in digitalizacija.

Pri naložbenih projektih, ki prejmejo podporo Unije, bi bilo treba zaradi groženj za varnost in zaščito vključiti ukrepe za odpornost infrastrukture ter njeno vzdrževanje in varnost in upoštevati načela za zaščito državljanov na javnih mestih. To bi moralo dopolnjevati prizadevanja v okviru drugih skladov Unije, ki zagotavljajo podporo za varnostne komponente naložb v javne prostore, promet, energetiko in drugo kritično infrastrukturo, kot je Evropski sklad za regionalni razvoj.

(15)

Kadar je primerno, bi moral Program InvestEU prispevati k ciljem Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (8) in Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ter pri naložbenih odločitvah spodbujati energijsko učinkovitost.

(16)

Prava večmodalnost je priložnost za vzpostavitev učinkovitega in okolju prijaznega prometnega omrežja, ki bo v celoti izkoristilo potencial vseh načinov prevoza in ustvarilo sinergije med njimi. Program InvestEU bi moral podpirati naložbe v večmodalna prometna vozlišča, saj kljub znatnemu gospodarskemu potencialu in upravičenosti pomenijo precejšnje tveganje za zasebne vlagatelje. Prav tako bi moral Program InvestEU prispevati k razvoju in uvedbi inteligentnih prometnih sistemov. Program InvestEU bi moral pomagati okrepiti prizadevanja za zasnovo in uporabo tehnologij, ki bodo izboljšale varnost vozil in cestne infrastrukture.

(17)

Program InvestEU bi moral prispevati k politikam Unije v zvezi z morji in oceani, in sicer z razvojem projektov in podjetij na področju modrega gospodarstva ter načel financiranja trajnostnega modrega gospodarstva. To lahko zajema ukrepe na področju pomorskega podjetništva in industrije, inovativnega in konkurenčnega pomorskega sektorja, pa tudi oceanske energije in krožnega gospodarstva.

(18)

Čeprav se je v Uniji raven skupnih naložb pred krizo zaradi COVID-19 povečevala, so bile naložbe v dejavnosti z višjim tveganjem, kot so raziskave in inovacije, še vedno nezadostne in se zdaj pričakuje, da bodo zaradi te krize utrpele znaten upad. Raziskave in inovacije imajo ključno vlogo pri premagovanju krize, utrjevanju odpornosti Unije pri spoprijemanju s prihodnjimi izzivi in ustvarjanju potrebnih tehnologij za uresničevanje politik in ciljev Unije. Zato bi moral Sklad InvestEU prispevati k uresničitvi skupnega cilja, da bi vsaj 3% BDP Unije namenili raziskavam in inovacijam. Države članice in zasebni sektor bi morali za izpolnitev tega cilja dopolniti Sklad InvestEU z lastnimi in okrepljenimi naložbenimi ukrepi na področju raziskav, razvoja in inovacij, da naložb v to področje ne bi bilo premalo, saj to škoduje industrijski in gospodarski konkurenčnosti Unije ter kakovosti življenja njenih državljanov. Sklad InvestEU bi moral zagotoviti ustrezne finančne produkte za kritje različnih faz inovacijskega cikla in velikega razpona deležnikov, zlasti da se omogočita nadgradnja in uvedba rešitev v komercialnem obsegu v Uniji, da bodo te rešitve konkurenčne na svetovnih trgih in da se spodbudi odličnost Unije na področju trajnostnih tehnologij na svetovni ravni, v sinergiji s programom Obzorje Evropa, ki bo vzpostavljen z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (v nadaljnjem besedilu: uredba Obzorje Evropa), vključno z Evropskim svetom za inovacije. V zvezi s tem bi morale kot trdna podlaga za zagotavljanje te ciljno usmerjene podpore služiti izkušnje s finančnimi instrumenti, kot je InnovFin – finančna sredstva EU za inovatorje, ki je bil uveden v okviru programa Obzorje 2020 za lažje in hitrejše dostopanje inovativnih podjetij do financiranja.

(19)

Turizem, vključno z gostinstvom, je za gospodarstvo Unije področje izjemnega pomena, na katerem se je gospodarska dejavnost zaradi pandemije COVID-19 še posebej močno skrčila. To so izrazito občutila MSP in družinska podjetja in je povzročilo obsežno brezposelnost. Program InvestEU bi moral prispevati k okrevanju tega sektorja in njegovih vrednostnih verig ter prispevati k njihovi dolgoročni konkurenčnosti in trajnostnosti s podpiranjem operacij za spodbujanje trajnostnega, inovativnega in digitalnega turizma, vključno z inovativnimi ukrepi za zmanjšanje podnebnega in okoljskega odtisa tega sektorja.

(20)

Nujno so potrebna znatna prizadevanja za naložbe v digitalno preobrazbo, njeno pospešitev ter razširjanje njenih koristi na vse državljane in podjetja v Uniji. Trdni okvir politike pri strategiji za digitalni enotni trg bi bilo zdaj treba dopolniti s podobno ambicioznimi naložbami, vključno v umetno inteligenco, v skladu s programom Digitalna Evropa, ki bo vzpostavljen z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Digitalna Evropa za obdobje 2021–2027 in razveljavitvi Sklepa (EU) 2015/2240.

(21)

MSP predstavljajo več kot 99 % podjetij v Uniji in njihova ekonomska vrednost je znatna in ključna. Vendar se pri dostopanju do financiranja srečujejo s težavami zaradi znatnega visokega tveganja in tudi zaradi nezadostne možnosti zavarovanja s premoženjem. Dodatni izzivi izhajajo iz potrebe MSP ter podjetij socialnega gospodarstva, da z izvajanjem dejavnosti na področju digitalizacije, internacionalizacije, preobrazbe v smislu krožnega gospodarstva in inovacij ter z izpopolnjevanjem znanj in spretnosti svoje delovne sile ostanejo konkurenčna. Kriza zaradi COVID-19 je hudo prizadela prav MSP. Poleg tega imajo MSP ter podjetja socialnega gospodarstva v primerjavi z večjimi podjetji dostop do bolj omejenega nabora virov financiranja, ker običajno ne izdajajo obveznic in imajo le omejen dostop do borz vrednostnih papirjev ali velikih institucionalnih vlagateljev. Za MSP in podjetja socialnega gospodarstva so tudi vse bolj značilne inovativne rešitve, kot je nakup podjetja s strani zaposlenih ali njihova udeležba v lastništvu podjetja. Dostop do finančnih sredstev je še težji za tista MSP, katerih dejavnosti so osredotočene na neopredmetena sredstva. MSP v Uniji so namreč močno odvisna od bank in dolžniškega financiranja v obliki kreditov za prekoračitev stanja na bančnih računih, od bančnih posojil ali zakupa. MSP, ki se spopadajo z omenjenimi izzivi, je treba olajšati dostop do financiranja in jim ponuditi bolj razpršene vire financiranja, da bodo bolj zmožna financirati svojo ustanovitev, rast, inovacije in trajnostni razvoj, da bodo konkurenčna in odpornejša proti gospodarskim pretresom ter bodo tako prispevala k odpornosti gospodarstva in finančnega sistema v času upada gospodarske rasti ter da bodo zmožna ustvarjati delovna mesta in socialno blaginjo. Ta uredba dopolnjuje tudi pobude, ki se izvajajo že v okviru unije kapitalskih trgov.

Sklad InvestEU bi se zato moral opreti na uspešne programe Unije, kot je Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), ter nuditi podporo digitalnim zagonskim podjetjem in inovativnim MSP, da bodo lažje konkurirala na trgu in širila poslovanje, in podjetjem zagotavljati obratna sredstva in naložbe v vsem življenjskem ciklu, jim pomagati financirati posle finančnega zakupa ter nuditi priložnost za osredotočanje na specifične in bolj ciljno usmerjene finančne produkte. Prav tako bi moral ta sklad čim bolj okrepiti učinkovitost javnih/zasebnih skladov, kot je Sklad za prvo javno ponudbo malih in srednjih podjetij (SME IPO), ter tako podpirati ta podjetja z usmerjanjem bolj zasebnega in javnega kapitala.

(22)

Kot je navedeno v razmisleku Komisije o socialni razsežnosti Evrope z dne 26. aprila 2017, Sporočilu o evropskem stebru socialnih pravic, okviru Unije o Konvenciji ZN o pravicah invalidov in sporočilu o močni socialni Evropi za pravičen prehod z dne 14. januarja 2020, je vzpostavitev bolj vključujoče in poštene Unije ključna prednostna naloga Unije pri odpravljanju neenakosti in spodbujanju politik socialnega vključevanja v Evropi. Neenake možnosti zadevajo zlasti dostop do izobraževanja, usposabljanja, kulture, zaposlovanja ter zdravstvenih in socialnih storitev. Naložbe v gospodarstvo, povezano s socialnim kapitalom, znanji in spretnostmi ter človeškimi viri, ter naložbe v vključevanje ranljivih skupin prebivalstva v družbo pa lahko povečajo gospodarske priložnosti, zlasti če so usklajene na ravni Unije. Kriza zaradi COVID-19 je pokazala, da so potrebne naložbe v socialno infrastrukturo. S Skladom InvestEU bi bilo treba podpirati naložbe v izobraževanje in usposabljanje, na primer prekvalificiranje in strokovno izpopolnjevanje delavcev, na primer v regijah, ki so odvisne od ogljično intenzivnega gospodarstva in doživljajo težje posledice strukturnega prehoda na nizkoogljično gospodarstvo. Iz sklada bi bilo treba podpirati projekte s pozitivnimi učinki na družbo, ki krepijo socialno vključenost in spodbujajo večjo zaposlenost v vseh regijah, zlasti med nekvalificiranimi in dolgotrajno brezposelnimi, ter izboljšati razmere na področju enakosti spolov, enakih možnosti, nediskriminacije, dostopnosti, medgeneracijske solidarnosti, zdravstvenega sektorja in sektorja socialnih storitev, socialnih stanovanj, brezdomstva, digitalnega vključevanja, razvoja lokalnih skupnosti, vloge in prostora mladih v družbi ter ranljivih skupin, vključno z državljani tretjih držav. Poleg tega bi moral Program InvestEU podpirati tudi evropsko kulturo in ustvarjalnost s socialnim ciljem.

(23)

Kriza zaradi COVID-19 je izredno negativno vplivala na ženske, tako v socialnem kot ekonomskem pogledu. Glede na to bi moral Program InvestEU prispevati k doseganju ciljev Unije na področju enakosti žensk in moških, med drugim z odpravljanjem digitalnega razkoraka med njimi ter s spodbujanjem ustvarjalnosti in podjetniškega potenciala žensk.

(24)

Da bi v prihodnjem desetletju obvladali negativne posledice velikih sprememb v družbi Unije in na trgu dela, je treba vlagati v človeški kapital, socialno infrastrukturo, mikrofinanciranje, financiranje etičnih in socialnih podjetij ter v nove poslovne modele socialnega gospodarstva, vključno z naložbami v socialni učinek in sklepanjem pogodb z družbenimi učinki. Program InvestEU bi moral okrepiti novonastajajoči ekosistem socialnega trga s povečanjem ponudbe in dostopa do financiranja za mikropodjetja in socialna podjetja ter ustanove socialne solidarnosti, da se zadosti povpraševanju tistih, ki to najbolj potrebujejo. V poročilu projektne skupine na visoki ravni za vlaganje v socialno infrastrukturo v Evropi z naslovom Spodbujanje naložb v socialno infrastrukturo v Evropi, ki je bilo objavljeno januarja 2018, je bila za obdobje 2018–2030 na področju socialne infrastrukture in storitev, vključno z izobraževanjem, usposabljanjem, zdravstvom in stanovanji, ugotovljena skupna naložbena vrzel v višini vsaj 1,5 bilijona EUR. Za to je potrebna podpora, vključno na ravni Unije. Izkoristiti bi bilo torej treba združeno moč javnega, komercialnega in človekoljubnega kapitala ter podporo fundacij in alternativnih vrst ponudnikov financiranja, na primer tistih, ki podpirajo etične, socialne in trajnostne vidike, da bi podprli razvoj vrednostne verige socialnega trga in utrdili odpornost Unije.

(25)

Pri gospodarski krizi zaradi pandemije COVID-19 tržno dodeljevanje sredstev ni povsem učinkovito, tok zasebnih naložb pa močno ovira občutek tveganosti. V teh okoliščinah je zelo dragocena osrednja značilnost Sklada InvestEU, namreč zmanjševanje tveganja pri ekonomsko vzdržnih projektih za pritegnitev zasebnega financiranja, med drugim zato, da se prepreči tveganje asimetričnega okrevanja. Program InvestEU bi moral zagotavljati ključno podporo podjetjem v fazi okrevanja, vključno s kapitalsko podporo za MSP, ki po pogojih državne pomoči konec leta 2019 niso bila v težavah, a jih je prizadela kriza zaradi COVID-19, pa tudi odločno osredotočenost vlagateljev na srednje- in dolgoročne politične prednostne naloge Unije, kot so evropski zeleni dogovor, naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor, strategija o oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope, nova industrijska strategija za Evropo in močna socialna Evropa za pravičen prehod, pri čemer je treba spoštovati načelo, da se ne povzroči bistvene škode. V podporo gospodarskemu okrevanju bi se morala s tem povečati zmožnost prevzemanja tveganj pri skupini Evropske investicijske banke (EIB) ter nacionalnih spodbujevalnih bankah in institucijah kot tudi drugih izvajalskih partnerjih.

(26)

Močno zmanjšanje BDP Unije, ki je posledica krize zaradi COVID-19, bo imelo neizogibne negativne socialne posledice. Pandemija COVID-19 je pokazala, da je treba nujno in učinkovito odpraviti strateške šibke točke, da se izboljša odzivanje Unije v izrednih razmerah ter poveča odpornost in trajnostnost vsega gospodarstva. Samo odporno, trajnostno, vključujoče in povezano gospodarstvo Unije lahko ohrani celovitost enotnega trga in enake konkurenčne pogoje tudi v korist najbolj prizadetih držav članic in regij.

(27)

Sklad InvestEU bi moral delovati v okviru štirih sklopov politike, in sicer sklopa za trajnostno infrastrukturo; sklopa za raziskave, inovacije in digitalizacijo; sklopa za MSP; ter sklopa za socialne naložbe ter znanja in spretnosti.

(28)

Čeprav bi moral biti sklop politike za MSP osredotočen predvsem na pomoč tem podjetjem, bi morala biti do podpore v okviru tega sklopa upravičena tudi mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo bi morala biti upravičena do podpore iz preostalih treh sklopov politike.

(29)

Kot je predlagano v evropskem zelenem dogovoru in naložbenem načrtu za evropski zeleni dogovor, se mora vzpostaviti mehanizem za pravičen prehod, s katerim se zoperstavi socialnim, gospodarskim in okoljskim izzivom pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti Unije do leta 2030 in njenega cilja glede podnebne nevtralnosti do leta 2050. Ta mehanizem bi bil sestavljen iz treh stebrov, in sicer iz Sklada za pravični prehod, ki bo ustanovljen z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: uredba o Skladu za pravični prehod) (steber 1), namenske sheme za pravični prehod v okviru Programa InvestEU (steber 2) in instrumenta za posojila v javnem sektorju, ki bo ustanovljen z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o instrumentu za posojila v javnem sektorju v okviru mehanizma za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: uredba o instrumentu za posojila v javnem sektorju za obdobje 2021 do 2027) (steber 3). Navedeni mehanizem bi moral biti osredotočen na regije, ki jih bo zaradi odvisnosti od fosilnih goriv, vključno s premogom, šoto in oljnimi skrilavci, ali od toplogredno-intenzivnih industrijskih procesov prehod najbolj prizadel ter ki imajo tudi manjše zmogljivosti za financiranje potrebnih naložb. Program za pravičen prehod bi moral zagotavljati tudi podporo za naložbe v korist območij za pravični prehod. Svetovalno vozlišče InvestEU bi moralo ustreznim območjem omogočiti, da bi lahko pridobila tehnično pomoč.

(30)

Za izvajanje stebra 2 v okviru mehanizma za pravični prehod bi se morala v okviru Programa InvestEU horizontalno vzpostaviti namenska shema za pravičen prehod, ki bi zajemal vse sklope politike in bi podpiral dodatne naložbe na območjih, določenih v območnih načrtih za pravičen prehod, določenih v skladu z uredbo o skladu za pravični prehod. Ta shema bi morala omogočati naložbe v najraznovrstnejše projekte glede na upravičenost naložb v okviru Programa InvestEU. Iz sheme se lahko financirajo projekti na območjih, navedenih v območnih načrtih za pravičen prehod, pa tudi projekti, ki se ne izvajajo na teh območjih, a jim prinašajo koristi, vendar le, če financiranje teh projektov prinaša koristi tem območjem pri njihovem prehodu.

(31)

Moralo bi biti omogočeno podpiranje strateških naložb, vključno s pomembnimi projekti skupnega evropskega interesa, iz katerega koli sklopa politike, zlasti glede na zeleni in digitalni prehod ter na potrebo po povečani konkurenčnosti in odpornosti, spodbujanju podjetništva in odpiranju novih delovnih mest ter okrepljenih strateških vrednostnih verigah.

(32)

Vsak sklop politike bi moral biti sestavljen iz dveh oddelkov, tj. oddelka za EU in oddelka za države članice. Oddelek za EU bi moral obravnavati sorazmerne ukrepe za odpravo določenih tržnih nepopolnosti ali naložbenih okoliščin, ki niso optimalne, v vsej Uniji ali v državah članicah. Podprte operacije bi morale imeti nedvoumno unijsko dodano vrednost. Oddelek za države članice bi moral državam članicam in prek njih regionalnim organom omogočiti, da iz skladov v okviru deljenega upravljanja prispevajo delež svojih sredstev k oblikovanju rezervacij za jamstvo EU ter to jamstvo uporabijo za operacije financiranja ali naložbene operacije, da bi na svojem ozemlju, tudi na ranljivih in oddaljenih območjih, kot so najbolj oddaljene regije Unije, v skladu s sporazumom o prispevku odpravili določene tržne nepopolnosti ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne, da se dosežejo cilji skladov v okviru deljenega upravljanja. Oddelek za države članice bi moral državam članicam omogočiti tudi prispevanje drugih dodatnih zneskov, vključno s tistimi, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) 2021/241, za zagotavljanje jamstva EU in uporabo tega jamstva za operacije financiranja ali naložbene operacije v namene, določene v sporazumu o prispevku, ki bi moral po potrebi vključevati tudi ukrepe iz načrta za okrevanje in odpornost. Med drugim bi to lahko pomenilo možnost, da bi kapitalsko podprli MSP, ki jih je prizadela kriza zaradi COVID-19, če konec leta 2019 niso bila v težavah po pogojih državne pomoči. Operacije, ki jih podpira Sklad InvestEU prek oddelka za EU ali oddelka za države članice, ne bi smele podvajati ali izrinjati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu.

(33)

Oddelek za države članice bi moral biti zasnovan tako, da bi za oblikovanje rezervacij za jamstvo, ki ga izda Unija, omogočal uporabo skladov v okviru deljenega upravljanja ali dodatnih prispevkov držav članic, vključno s prispevki s podporo iz Uredbe (EU) 2021/241. Ta možnost bi povečala dodano vrednost jamstva EU, saj bi bila njegova podpora na voljo širšemu krogu končnih prejemnikov in projektov, obenem pa bi se razpršili načini za doseganje ciljev skladov v okviru deljenega upravljanja ali nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ob hkratnem doslednem obvladovanju tveganj pri pogojnih obveznostih, in sicer z izvajanjem jamstva EU v okviru posrednega upravljanja. Unija bi morala jamčiti za operacije financiranja in naložbene operacije, določene v sporazumih o jamstvu, ki se v okviru oddelka za države članice sklenejo med Komisijo in izvajalskimi partnerji. Sredstva v okviru deljenega upravljanja ali drugi dodatni prispevki držav članic, vključno s prispevki, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) 2021/241, bi morala omogočiti oblikovanje rezervacij za jamstvo po stopnji rezervacij, ki jo določi Komisija in je navedena v sporazumu o prispevku, sklenjenem z državo članico, pri čemer se upoštevajo narava operacij in posledične pričakovane izgube. Država članica bi izgube, ki bi presegale pričakovane izgube, prevzela z izdajo kritnega jamstva v korist Unije, to pa bi moralo veljati toliko časa, dokler ne bi bile zaključene vse finančne in naložbene operacije iz oddelka te države članice. Ta ureditev bi morala biti določena v enem samem sporazumu o prispevku z vsako državo članico, ki prostovoljno izbere to možnost.

Sporazum o prispevku bi moral zajemati enega ali več posebnih sporazumov o jamstvu, ki se bodo v zadevni državi članici izvajali na podlagi pravil Sklada InvestEU, in morebitne regionalne omejitve. Za določitev stopnje rezervacij za vsak primer posebej je potrebno odstopanje od člena 211(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (10) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Ta določitev zagotavlja tudi enoten sklop pravil za proračunska jamstva, podprta s centralno upravljanimi skladi ali s skladi v okviru deljenega upravljanja, kar naj bi olajšalo njihovo kombiniranje. Oblikovanje rezervacij za jamstvo EU v zvezi z oddelkom posamezne države članice, podprto z dodatnimi prispevki držav članic, vključno s tistimi, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) 2021/241, bi moralo šteti kot zunanji namenski prejemek.

(34)

Na osnovi relativnih prednosti obeh partneric bi bilo treba vzpostaviti partnerstvo med Komisijo in skupino EIB, da se zagotovi čim večji učinek politike, učinkovita uporaba ter ustrezen nadzor nad upravljanjem proračuna in tveganj, ter na ta način podpreti učinkovit in vključujoč neposredni dostop do jamstva EU.

(35)

Uniji, ki jo zastopa Komisija, bi morala biti omogočena udeležba pri povečanju kapitala Evropskega investicijskega sklada (EIF), da bi lahko EIF še naprej podpiral evropsko gospodarstvo in njegovo okrevanje. Poglavitni namen povečanja kapitala bi bilo, da bi se EIF omogočilo prispevanje k izvajanju Programa InvestEU. Unija bi morala biti zmožna ohraniti svoj skupni delež v kapitalu EIF. V večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 bi bilo treba predvideti zadostna finančna sredstva v ta namen. Odbor direktorjev EIF se je 3. decembra 2020 odločil, da se delničarjem predlaga povečanje odobrenega kapitala EIF, kar bi pomenilo denarni vložek vanj v vrednosti 1 250 000 000 EUR. Cena novih delnic temelji na formuli čiste vrednosti sredstev, o kateri se dogovorijo delničarji EIF, in je sestavljena iz vplačanega dela in vplačanega presežka kapitala. V skladu s členom 7 statuta EIF je treba za vsak vpisani delež vplačati 20 % njegove nominalne vrednosti.

(36)

Komisija bi se morala s skupino EIB in drugimi potencialnimi izvajalskimi partnerji po potrebi posvetovati o naložbenih smernicah, sistemu za spremljanje podnebnih ukrepov ter smernicah in skupnih metodologijah na področju preverjanja trajnostnosti, da bi zagotovila vključevalnost in delovanje, dokler ne bodo ustanovljeni upravljavski organi, nato pa bi morali izvajalski partnerji sodelovati v svetovalnem in usmerjevalnem odboru Programa InvestEU.

(37)

Sklad InvestEU bi moral biti odprt za prispevke tretjih držav, ki so članice Evropskega združenja za prosto trgovino, pristopnih držav, držav kandidatk in potencialnih kandidatk, držav, ki jih zajema evropska sosedska politika, ter drugih držav v skladu s pogoji, dogovorjenimi med Unijo in temi državami, zlasti glede na to, da bi ta odprtost pozitivno vplivala na gospodarstvo držav članic. To bi moralo omogočiti nadaljnje sodelovanje z zadevnimi državami, kjer bi bilo primerno, zlasti na področju raziskav in inovacij ter MSP.

(38)

Ta uredba določa finančna sredstva tudi za druge ukrepe Programa InvestEU poleg oblikovanja rezervacij za jamstvo EU, ki za Evropski parlament in Svet pomeni prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (11).

(39)

Za jamstvo EU v višini 2 672 292 573 EUR v tekočih cenah bi se morale iz virov za dodatne prispevke v skladu s členom 5 in Priloge II Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (12) oblikovati rezervacije v najvišjem znesku 1 000 000 000 EUR v cenah iz leta 2018. Od tega zneska bi bilo treba zagotoviti 63 800 000 EUR v tekočih cenah za skupni znesek za svetovalno vozlišče InvestEU, ki znaša 430 000 000 EUR v tekočih cenah.

(40)

Jamstvo EU v višini 26 152 310 073 EUR v tekočih cenah za oddelek za EU naj bi mobiliziralo več kot 372 000 000 000 EUR dodatnih naložb po vsej Uniji in bi ga bilo treba okvirno razporediti med posamezne sklope politik.

(41)

Komisija je 18. aprila 2019 izjavila, da bi bilo treba brez poseganja v pristojnosti Sveta glede izvajanja Pakta za stabilnost in rast enkratne prispevke, ki jih v tematske ali večdržavne naložbene platforme vplačajo države članice – in sicer bodisi država članica bodisi nacionalne spodbujevalne banke, ki so razvrščene v sektor država ali delujejo v imenu države članice –, načeloma obravnavati kot enkratne ukrepe v smislu členov 5(1) in 9(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 (13) ter člena 3(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 (14). Poleg tega bo Komisija brez poseganja v pristojnosti Sveta glede izvajanja Pakta za stabilnost in rast preučila, do katere mere bi bilo mogoče Program InvestEU kot instrument, ki je nasledil EFSI, obravnavati enako kot EFSI v kontekstu njenega sporočila o prilagodljivosti, kar zadeva enkratne gotovinske prispevke držav članic za financiranje dodatnega zneska jamstva EU za namene oddelka za države članice.

(42)

Jamstvo EU, ki podpira Sklad InvestEU, bi morala posredno izvajati Komisija z opiranjem na izvajalske partnerje, ki lahko po potrebi dosežejo finančne posrednike oziroma končne prejemnike. Izvajalski partnerji bi morali biti izbrani pregledno in brez navzkrižja interesov. Komisija bi morala z vsakim izvajalskim partnerjem skleniti sporazum o jamstvu, s katerim se dodeli jamstvena zmogljivost Sklada InvestEU za podporo operacijam financiranja in naložbenim operacijam, ki izpolnjujejo cilje in merila za upravičenost Sklada InvestEU. Obvladovanje tveganj v zvezi z jamstvom EU ne bi smelo ovirati neposrednega dostopanja izvajalskih partnerjev do jamstva. Potem ko se v oddelku za EU izvajalskim partnerjem odobri jamstvo EU, bi morali biti izvajalski partnerji v celoti odgovorni za ves naložbeni proces in primerno skrbnost pri operacijah financiranja in naložbenih operacijah. Sklad InvestEU bi moral podpirati projekte, ki imajo običajno višji profil tveganja kot projekti, ki jih izvajalski partnerji podpirajo z običajnimi operacijami, in ki jih z drugimi javnimi ali zasebnimi viri brez podpore iz Sklada InvestEU v obdobju, v katerem je mogoče uporabiti jamstvo EU, ne bi bilo mogoče izvesti ali pa jih ne bi bilo mogoče izvesti v enakem obsegu.

(43)

Sklad InvestEU bi moral imeti upravljavsko strukturo, katere naloga bi morala biti skladna z njenim edinim namenom, tj. skrbjo za primerno uporabo jamstva EU ob zagotavljanju politične neodvisnosti pri naložbenih odločitvah. Upravljavsko strukturo bi morali sestavljati svetovalni odbor, usmerjevalni odbor in povsem neodvisen naložbeni odbor. Pri sestavi upravljavske strukture bi si morali prizadevati za uravnoteženo zastopanost spolov. Upravljavska struktura ne bi smela posegati v odločitve skupine EIB in drugih izvajalskih partnerjev oziroma jih ovirati, prav tako pa ne bi smela nadomestiti njihovih upravljavskih organov.

(44)

Ustanoviti bi bilo treba svetovalni odbor, ki bi ga sestavljali predstavniki izvajalskih partnerjev in držav članic, strokovnjak, ki bi ga imenoval Evropski ekonomsko-socialni odbor, in strokovnjak, ki bi ga imenoval Odbor regij, za izmenjevanje informacij in mnenj o uporabi finančnih produktov, ki se izvajajo v okviru Sklada InvestEU, ter razpravo o novonastajajočih potrebah in novih produktih, vključno s tržnimi vrzelmi na specifičnih ozemljih.

(45)

Da bi posvetovalni odbor lahko ustanovili že takoj na začetku, bi morala Komisija začasno imenovati predstavnike potencialnih izvajalskih partnerjev za eno leto. Po tem obdobju bi to odgovornost prevzeli izvajalski partnerji, ki bodo podpisali sporazume o jamstvu.

(46)

Strateške in operativne smernice za Sklad InvestEU bi moral določiti usmerjevalni odbor, sestavljen iz predstavnikov Komisije, predstavnikov izvajalskih partnerjev in strokovnjaka brez glasovalne pravice, ki ga imenuje Evropski parlament.

(47)

Komisija bi morala oceniti združljivost operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih predložijo izvajalski partnerji, z vsem pravom in politikami Unije. Odločitve o operacijah financiranja in naložbenih operacijah bi moral nazadnje sprejeti izvajalski partner.

(48)

O odobritvi podpore iz jamstva EU za operacije financiranja in naložbene operacije, ki izpolnjujejo merila za upravičenost Sklada InvestEU, bi moral odločati naložbeni odbor, sestavljen iz neodvisnih strokovnjakov, kar bi zagotavljalo zunanje strokovno znanje pri ocenah naložb v zvezi s projekti. Da bi se kar najbolje pokrili različna področja in sektorji politike, bi se moral naložbeni odbor sestajati v različnih sestavah.

(49)

Naložbenemu odboru bi moral pomagati neodvisen sekretariat v sklopu Komisije, odgovoren predsedniku tega odbora.

(50)

Komisija bi morala pri izbiri izvajalskih partnerjev za uporabo Sklada InvestEU upoštevati njihovo zmožnost, da izpolnijo cilje Sklada InvestEU in prispevajo svoja lastna sredstva, da se zagotovita ustrezna geografska pokritost in razpršenost, vključijo zasebni vlagatelji ter zagotovijo zadostna razpršenost tveganj in rešitve za odpravljanje tržnih nepopolnosti in naložbenih okoliščin, ki niso optimalne. Skupina EIB bi morala glede na vlogo v skladu s Pogodbama, na zmožnost delovanja v vseh državah članicah ter obstoječe izkušnje v okviru sedanjih finančnih instrumentov in EFSI ostati prednostni izvajalski partner v okviru oddelka za EU v Skladu InvestEU. Poleg skupine EIB bi morale imeti nacionalne spodbujevalne banke in institucije možnost ponuditi dopolnilno paleto finančnih produktov, saj bi bile lahko njihove izkušnje in zmogljivosti na nacionalni in regionalni ravni koristne pri doseganju največjega možnega učinka javnih sredstev na vsem ozemlju Unije in pri zagotavljanju pravične geografske uravnoteženosti projektov. Program InvestEU bi bilo treba izvajati tako, da bi se spodbujali enaki konkurenčni pogoji za manjše in novejše spodbujevalne banke in institucije. Poleg tega bi bilo treba omogočiti, da so lahko izvajalski partnerji tudi druge mednarodne finančne institucije, zlasti kadar imajo primerjalno prednost v smislu posebnega strokovnega znanja in izkušenj v posameznih državah članicah in kadar imajo pri njih večinski delež delničarji iz Unije. Prav tako bi moralo biti omogočeno, da kot izvajalski partnerji delujejo tudi drugi subjekti, ki izpolnjujejo merila iz finančne uredbe.

(51)

Za čim boljšo geografsko razpršenost se lahko vzpostavijo naložbene platforme, ki prizadevanja in strokovno znanje izvajalskih partnerjev združujejo z drugimi nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami, ki imajo omejene izkušnje z uporabo finančnih instrumentov. Te strukture bi bilo treba spodbujati tudi z razpoložljivo podporo svetovalnega vozlišča InvestEU. Primerno bi bilo združiti sovlagatelje, javne organe, strokovnjake, ustanove za izobraževanje, usposabljanje in raziskave, relevantne socialne partnerje, predstavnike civilne družbe in druge ustrezne akterje na ravni Unije ter nacionalni in regionalni ravni, da se spodbudi uporaba naložbenih platform v ustreznih sektorjih.

(52)

Jamstvo EU v okviru oddelka za države članice bi bilo treba dodeliti vsakemu izvajalskemu partnerju, ki je do tega upravičen v skladu s točko (c) člena 62(1) finančne uredbe, vključno z nacionalnimi ali regionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami, EIB, EIF in drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami. Komisija bi morala pri izbiri izvajalskih partnerjev v okviru oddelka za države članice upoštevati predloge posameznih držav članic, kot so podani v sporazumu o prispevku. V skladu s členom 154 finančne uredbe Komisija ocenjuje pravila in postopke izvajalskega partnerja in se prepriča, da zagotavljajo enako raven zaščite finančnih interesov Unije, kot jo zagotavlja Komisija.

(53)

O operacijah financiranja in naložbenih operacijah bi moral nazadnje v svojem imenu odločati izvajalski partner, izvedene bi morale biti v skladu z njegovimi notranjimi pravili, politikami in postopki ter prikazane v njegovih računovodskih izkazih oziroma po možnosti razkrite v opombah k računovodskim izkazom. Komisija bi zato morala prikazati izključno vsako finančno obveznost, ki izhaja iz jamstva EU, in razkriti najvišji znesek jamstva, vključno z vsemi relevantnimi informacijami v zvezi z zagotovljenim jamstvom.

(54)

Sklad InvestEU bi moral, kadar je primerno, omogočiti nemoteno, tekoče in učinkovito kombiniranje nepovratnih sredstev, finančnih instrumentov ali obojih, ki se financirajo iz proračuna Unije ali drugih skladov, kot je Inovacijski sklad sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), z jamstvom EU, v primerih, ko je to potrebno, da se kar najbolje podprejo naložbe, s katerimi se odpravljajo določene tržne nepopolnosti ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne.

(55)

Projekti, ki jih izvajalski partnerji predložijo za podporo iz Programa InvestEU in pri katerih se podpora iz Sklada InvestEU kombinira s podporo iz drugih programov Unije, bi morali biti kot celota skladni s cilji in merili za upravičenost zadevnih drugih programov Unije. O uporabi jamstva EU bi se bilo treba odločiti v skladu s Programom InvestEU.

(56)

Svetovalno vozlišče InvestEU bi moralo prek svetovalnih pobud, ki jih uresničijo skupina EIB ali drugi svetovalni partnerji oziroma jih neposredno izvaja Komisija, podpirati razvoj zanesljivega nabora naložbenih projektov v vsakem sklopu politike. Svetovalno vozlišče InvestEU bi se moralo zavzemati za geografsko razpršenost, da bi prispevalo k doseganju ciljev Unije glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter k zmanjševanja regionalnih razlik. Posebno pozornost bi moralo nameniti povezovanju manjših projektov in njihovemu združevanju v večje portfelje. Komisija, skupina EIB in drugi svetovalni partnerji bi morali tesno sodelovati, da bi zagotovili učinkovitost, sinergijo in dobro geografsko pokritost podpore po vsej Uniji, ter pri tem upoštevati strokovno znanje in lokalne zmogljivosti lokalnih izvajalskih partnerjev pa tudi Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe, ustanovljeno z Uredbo (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta (15). Da bi se čim bolj povečala učinkovitost in vpliv svetovalnega vozlišča InvestEU, bi bilo treba skrbno preučiti ugotovitve iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 12/2020 z naslovom Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe: vzpostavljeno je bilo za spodbujanje naložb v EU, vendar je njegov učinek še vedno omejen (16). Poleg tega bi moralo svetovalno vozlišče InvestEU zagotoviti osrednjo vstopno točko za pomoč pri razvoju projektov, ki se v njegovem okviru ponudi javnim organom in nosilcem projektov.

(57)

Svetovalno vozlišče InvestEU bi morala ustanoviti Komisija skupaj s skupino EIB kot glavno partnerico, pri tem pa bi se morala opreti na izkušnje, pridobljene v okviru Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe. Komisija bi morala biti odgovorna za usmerjanje politik svetovalnega vozlišča InvestEU in za upravljanje osrednje vstopne točke. Skupina EIB bi morala skrbeti svetovalne pobude po posameznih sklopih politike. Poleg tega bi morala opravljati operativne storitve za Komisijo ter pri tem med drugim prispevati k strateškim in političnim smernicam glede svetovalnih pobud, evidentirati obstoječe in nove svetovalne pobude, ocenjevati potrebe po svetovanju in svetovati Komisiji o optimalnih načinih za zadostitev teh potreb z obstoječimi ali novimi svetovalnimi pobudami.

(58)

Da bi zagotovili široko geografsko pokritost s svetovalnimi storitvami po vsej Uniji in uspešno izkoristili lokalno znanje o Skladu InvestEU, bi bilo treba po potrebi in ob upoštevanju že obstoječih podpornih shem ter navzočnosti lokalnih partnerjev zagotoviti lokalno prisotnost svetovalnega vozlišča InvestEU, da bi lahko omogočili konkretno, proaktivno in prilagojeno pomoč na terenu. Da bi se olajšalo zagotavljanje svetovalne podpore na lokalni ravni ter poskrbelo za učinkovitost, sinergijo in dobro geografsko pokritost podpore po vsej Uniji, bi moralo svetovalno vozlišče InvestEU sodelovati z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami ter izkoristiti njihovo strokovno znanje.

(59)

Svetovalno vozlišče InvestEU bi moralo zagotavljati svetovalno podporo pri manjših projektih in projektih za zagonska podjetja, zlasti kadar želijo zagonska podjetja zaščititi svoje naložbe v raziskave in inovacije s pridobitvijo pravic intelektualne lastnine, kot so patenti, pri tem pa izkoristiti že obstoječe sinergije z drugimi storitvami, ki lahko krijejo takšne ukrepe, in poiskati nove.

(60)

V okviru Sklada InvestEU je treba zagotoviti podporo za razvoj projektov in gradnjo zmogljivosti, da bi se razvile organizacijske zmogljivosti in dejavnosti razvoja trga, ki bodo potrebne za pripravo kakovostnih projektov. Takšna podpora bi morala biti usmerjena tudi na finančne posrednike, ki lahko MSP odločilno pomagajo, da pridobijo financiranje in v celoti izkoristijo svoj potencial. Poleg tega je namen svetovalne podpore ustvariti pogoje za razširitev možnega števila upravičenih prejemnikov v novonastajajočih tržnih segmentih, zlasti kadar se zaradi majhnega obsega posameznih projektov znatno povečajo stroški poslovanja na ravni projekta, kot velja za ekosistem socialnega financiranja, vključno s človekoljubnimi organizacijami, ali za kulturni in ustvarjalni sektor. Zato bi morala podpora za gradnjo zmogljivosti dopolnjevati ukrepe, sprejete v okviru drugih programov Unije, ki zajemajo specifično področje politike, in se izvajati vzporedno z njimi. Prizadevati bi si bilo treba tudi za podporo gradnji zmogljivosti pri potencialnih nosilcih projektov, zlasti lokalnih organizacijah in organih.

(61)

Vzpostaviti bi bilo treba portal InvestEU, ki bi bil zlahka dostopna in uporabniku prijazna podatkovna zbirka projektov, tako da bi bili naložbeni projekti, ki iščejo financiranje, opaznejši, in bi portal stremel predvsem k temu, da bi izvajalskim partnerjem zagotavljal možen nabor naložbenih projektov, združljivih s pravom in politikami Unije.

(62)

V skladu z Uredbo Sveta (EU) 2020/2094 (17) in v mejah sredstev, ki so v njej dodeljena, bi bilo treba izvajati ukrepe za okrevanje in odpornost v okviru Programa InvestEU, da bi se odzvali na vpliv krize brez primere zaradi COVID-19. Takšni dodatni viri bi se morali uporabiti tako, da bi bila zagotovljena skladnost s časovnimi omejitvami, določenimi v Uredbi (EU) 2020/2094.

(63)

V skladu s točkama 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (18) bi bilo treba Program InvestEU presojati na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje učinkov Programa InvestEU na terenu.

(64)

Za spremljanje napredka pri doseganju ciljev Unije bi bilo treba zagotoviti trden okvir za spremljanje, ki bi temeljil na kazalnikih izložkov, izidov in učinkov. Za zagotovitev odgovornosti do državljanov Unije bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto poročati o napredku, učinku in operacijah Programa InvestEU.

(65)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ta pravila so določena v finančni uredbi in določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo preverjanje odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, vključujejo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(66)

Za Program InvestEU se uporablja finančna uredba. Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o proračunskih jamstvih.

(67)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (19) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (20), (Euratom, ES) št. 2185/96 (21) ter (EU) 2017/1939 (22) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (23).

V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(68)

Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (24), ki določa izvajanje programov na podlagi odločitve, sprejete na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba vnesti posebno določbo, s katero se od tretjih držav zahteva, da odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti.

(69)

Na podlagi Sklepa Sveta 2013/755/EU (25) so posamezniki in subjekti s sedežem v čezmorskih državah ali ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Programa InvestEU ter morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezano.

(70)

Da bi nebistvene elemente te uredbe dopolnili z naložbenimi smernicami in preglednico kazalnikov, olajšali hitro in prožno prilagajanje kazalnikov smotrnosti ter prilagodili stopnjo rezervacij, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s pripravo naložbenih smernic za operacije financiranja in naložbene operacije v okviru različnih sklopov politike, preglednico kazalnikov, spremembo Priloge III k tej uredbi, da se pregledajo ali dopolnijo kazalniki, ter prilagoditvijo stopnje rezervacij. V skladu z načelom sorazmernosti bi morale naložbene smernice vsebovati ustrezne določbe, s katerimi bi preprečili nepotrebno upravno obremenitev. Zlasti pomembno je, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(71)

Operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih izvajalski partner podpiše ali sklene v obdobju od 1. januarja 2021 do podpisa njihovih ustreznih sporazumov o jamstvu, bi morale biti upravičene do jamstva EU, če so takšne operacije navedene v sporazumu o jamstvu, če se zanje izvede pregled politike ali poda pozitivno mnenje v okviru postopka iz člena 19 Protokola št. 5 o statutu Evropske investicijske banke, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in PDEU (v nadaljnjem besedilu: statut EIB), in jih v obeh primerih odobri naložbeni odbor.

(72)

Da se čim bolj optimizira raba proračunskih sredstev, bi moralo biti omogočeno, da bi se ustrezni portfelji finančnih instrumentov, ustanovljenih v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, in jamstvo EU v okviru Uredbe (EU) 2015/1017 kombinirali z jamstvom EU v okviru te uredbe. Povečana zmožnost za prevzemanje tveganj, ki bi jo dosegli s kombiniranjem, bi morala povečati učinkovitost jamstva EU v okviru te uredbe in tako omogočiti več podpore za končne uporabnike. Načini kombiniranja bi morali biti opredeljeni v sporazumu o jamstvu med Komisijo in EIB ali EIF. Pogoji kombiniranja bi morali biti skladni s Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (26).

(73)

Ker ciljev te uredbe, in sicer odpraviti določene tržne nepopolnosti in naložbene okoliščine, ki niso optimalne, v vsej Uniji in državah članicah ter zagotovi v vsej Uniji tržno testiranje inovativnih finančnih produktov, zasnovanih za odpravljanje novih oziroma kompleksnih tržnih nepopolnosti ali naložbenih okoliščin, ki niso optimalne, ter sistemov razširjanja takih produktov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(74)

Da bi zagotovili nadaljevanje zagotavljanja podpore na zadevnem področju politike in da bi bilo mogoče izvajanje od začetka večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, bi morala ta uredba nujno začeti veljati čim prej in bi se morala uporabljati, z retroaktivnim učinkom, od 1. januarja 2021 –