This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32020R2034
Commission Delegated Regulation (EU) 2020/2034 of 6 October 2020 supplementing Regulation (EU) No 376/2014 of the European Parliament and of the Council as regards the common European risk classification scheme (Text with EEA relevance)
Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/2034 z dne 6. oktobra 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede skupnega evropskega sistema za klasifikacijo tveganj (Besedilo velja za EGP)
Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/2034 z dne 6. oktobra 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede skupnega evropskega sistema za klasifikacijo tveganj (Besedilo velja za EGP)
C/2020/6763
UL L 416, 11.12.2020, p. 1–10
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
Relation | Act | Comment | Subdivision concerned | From | To |
---|---|---|---|---|---|
Completion | 32014R0376 | 01/01/2021 |
Relation | Act | Comment | Subdivision concerned | From | To |
---|---|---|---|---|---|
Corrected by | 32020R2034R(01) | (CS, EL, FI) |
11.12.2020 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 416/1 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2034
z dne 6. oktobra 2020
o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede skupnega evropskega sistema za klasifikacijo tveganj
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu, spremembi Uredbe (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta in uredb Komisije (ES) št. 1321/2007 in (ES) št. 1330/2007 (1) ter zlasti člena 7(6) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Komisija je v tesnem sodelovanju z državami članicami in Agencijo Evropske unije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Agencija) prek omrežja analitikov varnosti v letalstvu razvila metodologijo za razvrščanje dogodkov glede na tveganje za varnost, pri čemer je upoštevala potrebo po združljivosti z obstoječimi sistemi za klasifikacijo tveganj. Skupni evropski sistem za klasifikacijo tveganj (v nadaljnjem besedilu: ERCS) je bil razvit do 15. maja 2017 v skladu s ciljnim datumom iz člena 7(5) Uredbe (EU) št. 376/2014. Sistem ERCS bi zdaj moral biti določen v tej uredbi. |
(2) |
Pristojnim organom držav članic in Agenciji bi moral zagotavljati podporo pri ocenjevanju dogodkov, njegov ključni namen pa bi morala biti usklajena opredelitev in klasifikacija ravni tveganja, ki ga vsak dogodek pomeni za varnost v letalstvu. Sistem ne bi smel biti namenjen opredelitvi izida dogodka. |
(3) |
Sistem ERCS bi moral omogočati tudi opredelitev hitrih ukrepov, potrebnih za odziv na dogodke, ki pomenijo veliko varnostno tveganje. Omogočati bi moral tudi opredelitev ključnih področij tveganja na podlagi zbirnih informacij ter opredelitev in primerjavo njihovih ravni tveganja. |
(4) |
Sistem ERCS bi moral omogočati povezan in usklajen pristop k obvladovanju tveganja v celotnem evropskem letalskem sistemu, da bi lahko pristojni organi držav članic in Agencija glavno pozornost namenili usklajenim prizadevanjem za izboljšanje varnosti v okviru evropskega načrta za varnost v letalstvu iz člena 6 Uredbe (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (2). |
(5) |
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/317 (3) o določitvi načrta izvedbe in ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu določa stopnjo nedovoljenih vdorov na vzletno-pristajalno stezo in izgube minimalnega razdvajanja na ravni Unije z učinkom na varnost kot kazalnika, ki ju je treba spremljati na letni ravni v tretjem referenčnem obdobju, ki zajema koledarska leta od leta 2020 do vključno leta 2024. To uredbo bi bilo treba uporabljati od 1. januarja 2021, da bi se uporaba sistema ERCS uskladila z začetkom drugega letnega obdobja spremljanja v tretjem referenčnem obdobju in bi se zagotovilo usklajeno ocenjevanje dogodkov – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba določa skupni evropski sistem za klasifikacijo tveganj (v nadaljnjem besedilu: ERCS) za določitev tveganja dogodka za varnost.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) |
„evropski sistem za klasifikacijo tveganj“ ali „ERCS“ pomeni metodologijo, ki se uporablja za oceno tveganja, ki ga dogodek pomeni za civilno letalstvo, v obliki ocene tveganja za varnost; |
(2) |
„matrika ERCS“ pomeni mrežo, sestavljeno iz spremenljivk, opisanih v členu 3(3), ki se uporablja za ponazoritveno predstavitev ocene tveganja za varnost; |
(3) |
„ocena tveganja za varnost“ pomeni rezultat klasifikacije tveganja dogodka, pridobljen s povezovanjem vrednosti spremenljivk, opisanih v členu 3(3); |
(4) |
„območje z velikim tveganjem“ pomeni območje, na katerem bi bilo ob trku zrakoplova zaradi narave dejavnosti na navedenem območju, na primer jedrske elektrarne ali kemičnega obrata, veliko poškodovanih, veliko smrtnih žrtev ali oboje; |
(5) |
„poseljeno območje“ pomeni območje s strnjenimi ali razpršenimi stavbami in stalnim prebivalstvom, kot so mesto, kraj, naselje ali vas; |
(6) |
„poškodba, ki spremeni življenje,“ pomeni poškodbo, zaradi katere se zmanjša kakovost življenja osebe zaradi zmanjšane mobilnosti ali zmanjšane kognitivne ali fizične sposobnosti v vsakdanjem življenju. |
Člen 3
Skupni evropski sistem za klasifikacijo tveganj
1. Sistem ERCS je določen v Prilogi.
2. S sistemom ERCS se obravnava tveganje dogodka za varnost in ne njegov dejanski izid. Z oceno vsakega dogodka se določi najslabši verjetni izid nesreče, ki bi bil lahko posledica dogodka, in koliko je dogodku manjkalo do navedenega izida nesreče.
3. Sistem ERCS temelji na matriki ERCS, sestavljeni iz naslednjih dveh spremenljivk:
(a) |
resnosti: opredelitev najslabšega verjetnega izida nesreče, ki bi nastal, če bi dogodek, ki se ocenjuje, prerasel v nesrečo; |
(b) |
verjetnosti: opredelitev verjetnosti, da bi dogodek, ki se ocenjuje, prerasel v najslabši verjetni izid nesreče iz točke (a). |
Člen 4
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2021.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 6. oktobra 2020
Za Komisijo
Predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 122, 24.4.2014, str. 18.
(2) Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/317 z dne 11. februarja 2019 o določitvi načrta izvedbe in ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu ter razveljavitvi izvedbenih uredb (EU) št. 390/2013 in (EU) št. 391/2013 (UL L 56, 25.2.2019, str. 1).
PRILOGA
Skupni evropski sistem za klasifikacijo tveganj
Sistem ERCS vsebuje naslednja koraka:
|
1. KORAK: določitev vrednosti dveh spremenljivk: resnosti in verjetnosti. |
|
2. KORAK: ocena tveganja za varnost v matriki ERCS na podlagi dveh določenih vrednosti spremenljivk. |
1. KORAK: DOLOČITEV VREDNOSTI SPREMENLJIVK
1. Resnost morebitnega izida nesreče
1.1 Opredelitev
Za opredelitev resnosti morebitnega izida nesreče se izvedeta naslednja koraka:
(a) |
določitev najverjetnejše vrste nesreče, v katero bi lahko prerasel dogodek, ki se ocenjuje (tako imenovano ključno področje tveganja); |
(b) |
določitev kategorije potencialne nevarnosti za življenje na podlagi velikosti zrakoplova in bližine poseljenih območij ali območij z velikim tveganjem. |
Ključna področja tveganja so:
a. |
trčenje v zraku: trčenje zrakoplovov, medtem ko sta oba v zraku, ali trčenje zrakoplova in drugih predmetov v zraku (razen ptic in drugih prostoživečih živali); |
b. |
neobičajno vedenje zrakoplova: neželeno stanje zrakoplova, za katero so značilna nenamerna odstopanja od običajnih parametrov med operacijami in ki bi lahko nazadnje privedlo do nenadzorovanega trka v teren; |
c. |
trčenje na vzletno-pristajalni stezi: trčenje zrakoplova in drugega predmeta (drugega zrakoplova, vozil itd.) ali osebe na vzletno-pristajalni stezi letališča ali drugem vnaprej določenem pristajalnem območju. To ne vključuje trčenja s pticami ali drugimi prostoživečimi živalmi; |
d. |
izlet: dogodek, ko zrakoplov zapusti vzletno-pristajalno stezo ali območje gibanja na letališču ali pristajalno površino katerega koli drugega vnaprej določenega pristajalnega območja, pri čemer se ne dvigne v zrak. Sem spadajo trdi navpični pristanki za rotoplane ali zrakoplove z navpičnim vzletom in pristankom ter balone ali zračne ladje; |
e. |
požar, dim in vzdrževanje zračnega tlaka: dogodek, ki vključuje primere požara, dima, plinov ali vzdrževanja zračnega tlaka, ki bi lahko ogrozili življenje ljudi. Sem spadajo dogodki, ki vključujejo požar, dim ali pline, ki prizadenejo kateri koli del zrakoplova v zraku ali na tleh in niso posledica trka ali zlonamernega dejanja; |
f. |
škoda na tleh: škoda na zrakoplovu, ki jo povzroči upravljanje zrakoplova na tleh na katerem koli drugem območju, razen na vzletno-pristajalni stezi ali vnaprej določenem pristajalnem območju, pa tudi škoda, ki nastane med vzdrževanjem; |
g. |
trčenje v oviro med letom: trčenje zrakoplova v zraku v ovire, ki se dvigajo z zemeljske površine. Med ovire spadajo visoke stavbe, drevesa, električni kabli, telegrafske žice in antene ter privezani predmeti; |
h. |
trčenje ob teren: dogodek, pri katerem zrakoplov v zraku trči ob teren, pri čemer ni nobenega znaka, da letalska posadka ni mogla nadzorovati zrakoplova. Sem spadajo primeri, ko na letalsko posadko vplivajo optične prevare ali degradirano vidno okolje; |
i. |
druge poškodbe: dogodek, pri katerem so nastale poškodbe s smrtnim izidom ali brez smrtnega izida, ki jih ni mogoče pripisati nobenemu drugemu ključnemu področju tveganja; |
j. |
varnost: dejanje nezakonitega vmešavanja v civilno letalstvo. Sem spadajo vsi incidenti in kršitve, povezani z nadzorom in varstvom, kontrolo dostopa, pregledi in izvajanjem varnostnih kontrol, ter vsa druga dejanja, katerih namen je povzročiti zlonamerno ali objestno uničenje zrakoplova in premoženja ter ki ogrožajo civilno letalstvo in njegove objekte ali katerih rezultat je nezakonito vmešavanje vanje. Sem spadajo dogodki, povezani s fizično in kibernetsko varnostjo. |
Kategorizacija potencialne nevarnosti za življenje:
(a) |
več kot 100 mogočih smrtnih žrtev – kadar dogodek, ki se ocenjuje, vključuje vsaj eno od naslednjega:
|
(b) |
od 20 do 100 mogočih smrtnih žrtev – kadar dogodek, ki se ocenjuje, vključuje vsaj eno od naslednjega:
|
(c) |
od 2 do 19 mogočih smrtnih žrtev – kadar dogodek, ki se ocenjuje, vključuje vsaj eno od naslednjega:
|
(d) |
1 mogoča smrtna žrtev – kadar dogodek, ki se ocenjuje, vključuje vsaj eno od naslednjega:
|
(e) |
0 mogočih smrtnih žrtev – kadar dogodek, ki se ocenjuje, vključuje samo osebne poškodbe, ne glede na število manjših in resnih poškodb, če ni smrtnih žrtev. |
1.2 Določitev
Glede na resnost nesreče se uporabi ena od naslednjih ocen resnosti:
— |
„A“ označuje, da ne obstaja verjetnost nesreče, |
— |
„E“ označuje nesrečo, ki vključuje manjšo in resno poškodbo (vendar ne poškodbe, ki spremeni življenje) ali manjšo škodo na zrakoplovu, |
— |
„I“ označuje nesrečo, ki vključuje eno smrtno žrtev, poškodbo, ki spremeni življenje, ali nesrečo z veliko škodo, |
— |
„M“ označuje večjo nesrečo z omejenim številom smrtnih žrtev ali poškodb, ki spremenijo življenje, ali uničenjem zrakoplova, |
— |
„S“ označuje veliko nesrečo z možnostjo smrtnih žrtev in poškodovanih, |
— |
„X“ označuje izjemno katastrofalno nesrečo z možnostjo velikega števila smrtnih žrtev. |
Ocena resnosti se izračuna s povezavo ključnega področja tveganja in potencialne nevarnosti za življenje, kot je določeno v naslednji preglednici:
KLJUČNO PODROČJE TVEGANJA |
KATEGORIJA |
OCENA RESNOSTI |
Trčenje v zraku |
Več kot 100 mogočih smrtnih žrtev |
X |
Od 20 do 100 mogočih smrtnih žrtev |
S |
|
Od 2 do 19 mogočih smrtnih žrtev |
M |
|
1 mogoča smrtna žrtev |
I |
|
Neobičajno vedenje zrakoplova |
Več kot 100 mogočih smrtnih žrtev |
X |
Od 20 do 100 mogočih smrtnih žrtev |
S |
|
Od 2 do 19 mogočih smrtnih žrtev |
M |
|
1 mogoča smrtna žrtev |
I |
|
Trčenje na vzletno-pristajalni stezi |
Več kot 100 mogočih smrtnih žrtev |
X |
Od 20 do 100 mogočih smrtnih žrtev |
S |
|
Od 2 do 19 mogočih smrtnih žrtev |
M |
|
1 mogoča smrtna žrtev |
I |
|
0 mogočih smrtnih žrtev |
E |
|
Izleti |
Od 20 do 100 mogočih smrtnih žrtev |
S |
Od 2 do 19 mogočih smrtnih žrtev |
M |
|
1 mogoča smrtna žrtev |
I |
|
0 mogočih smrtnih žrtev |
E |
|
Požar, dim in vzdrževanje zračnega tlaka |
Več kot 100 mogočih smrtnih žrtev |
X |
Od 20 do 100 mogočih smrtnih žrtev |
S |
|
Od 2 do 19 mogočih smrtnih žrtev |
M |
|
1 mogoča smrtna žrtev |
I |
|
Škoda na tleh |
Od 2 do 19 mogočih smrtnih žrtev |
M |
1 mogoča smrtna žrtev |
I |
|
0 mogočih smrtnih žrtev |
E |
|
Trčenje v oviro med letom |
Več kot 100 mogočih smrtnih žrtev |
X |
Od 20 do 100 mogočih smrtnih žrtev |
S |
|
Od 2 do 19 mogočih smrtnih žrtev |
M |
|
1 mogoča smrtna žrtev |
I |
|
Trčenje ob teren |
Več kot 100 mogočih smrtnih žrtev |
X |
Od 20 do 100 mogočih smrtnih žrtev |
S |
|
Od 2 do 19 mogočih smrtnih žrtev |
M |
|
1 mogoča smrtna žrtev |
I |
|
Druge poškodbe |
Od 20 do 100 mogočih smrtnih žrtev |
S |
Od 2 do 19 mogočih smrtnih žrtev |
M |
|
1 mogoča smrtna žrtev |
I |
|
0 mogočih smrtnih žrtev |
E |
|
Varnost |
Več kot 100 mogočih smrtnih žrtev |
X |
Od 20 do 100 mogočih smrtnih žrtev |
S |
|
Od 2 do 19 mogočih smrtnih žrtev |
M |
|
1 mogoča smrtna žrtev |
I |
|
0 mogočih smrtnih žrtev |
E |
2. Verjetnost morebitnega izida nesreče
Verjetnost najslabšega verjetnega izida nesreče se pridobi z uporabo modela ovir ERCS, opredeljenega v oddelku 2.1.
2.1 Model ovir ERCS
Model ovir ERCS je namenjen oceni učinkovitosti (to je števila in pomembnosti) ovir v varnostnem sistemu, določenih v preglednici v oddelku 2.1.1, ki so ostale med dejanskim dogodkom in najslabšim verjetnim izidom nesreče. Nazadnje se z modelom ovir ERCS določi, koliko je dogodku, ki se ocenjuje, manjkalo do morebitne nesreče.
2.1.1 Ovire
Model ovir ERCS vključuje osem ovir, razporejenih v logičnem zaporedju in uteženih v skladu z naslednjo preglednico:
Številka ovire |
Ovira |
Utež ovire |
1 |
„Zasnova zrakoplova, opreme in infrastrukture“ vključuje vzdrževanje in popravke, podporo pri delovanju, preprečevanje težav, povezanih s tehničnimi dejavniki, ki bi lahko privedle do nesreče. |
5 |
2 |
„Taktično načrtovanje“ vključuje organizacijsko in individualno načrtovanje pred letom ali drugo operativno dejavnost, ki podpira zmanjševanje vzrokov nesreč in dejavnikov, ki prispevajo k nesrečam. |
2 |
3 |
„Predpisi, postopki, procesi“ vključujejo učinkovite, razumljive in razpoložljive predpise, postopke in procese, ki se upoštevajo (razen uporabe postopkov glede ovir za ponovno pridobitev nadzora). |
3 |
4 |
„Situacijsko zavedanje in ukrepanje“ vključuje pozornost človeka v zvezi z operativnimi grožnjami, ki zagotavlja prepoznavanje operativnih nevarnosti in učinkovito ukrepanje za preprečitev nesreče. |
2 |
5 |
„Upravljanje in delovanje sistemov opozarjanja“, ki bi lahko preprečili nesrečo ter ustrezajo namenu, delujejo in se upoštevajo. |
3 |
6 |
„Pozna ponovna pridobitev nadzora v primeru morebitne nesreče“ |
1 |
7 |
„Varovala“, ko se dogodek zgodi, je stopnja izida ublažena ali pa je poslabšanje dogodka preprečeno z nematerialnimi ovirami ali previdnostjo. |
1 |
8 |
„Dogodek z majhno močjo“ je ocenjen enako kot „varovala“, vendar samo za ključna področja tveganja z majhno močjo (škoda na tleh, izleti, poškodbe). „Ni relevantno“ za vsa druga ključna področja tveganja. |
1 |
2.1.2 Učinkovitost ovir
Razvrstitev učinkovitosti vsake ovire:
— |
„ustavila“ , če je ovira preprečila, da bi se nesreča zgodila, |
— |
„znano, da je ostala“: če je znano, da je ovira ostala med dogodkom, ki se ocenjuje, in morebitnim izidom nesreče, |
— |
„predpostavljeno, da je ostala“: če se predpostavlja, da je ovira ostala med dogodkom, ki se ocenjuje, in morebitnim izidom nesreče, |
— |
„znano, da ni uspešna“: če je znano, da ovira ni bila uspešna |
— |
„predpostavljeno, da ni uspešna“: če se predpostavlja, da ovira ni bila uspešna, tudi če za določitev tega ni dovolj informacij ali sploh ni informacij, |
— |
„nerelevantna“: če ovira ni pomembna za dogodek, ki se ocenjuje. |
2.1.3 Ocena ovir
Ovire se ocenijo v dveh korakih:
1. korak: da se opredeli, katera od ovir, opredeljenih v preglednici v oddelku 2.1.1 (1–8), je preprečila, da bi dogodek prerasel v morebitni izid nesreče (imenovana „ustavitvena ovira“);
2. korak: da se v skladu z oddelkom 2.1.2 opredeli učinkovitost preostalih ovir. Preostale ovire so ovire, navedene v preglednici v oddelku 2.1.1, ki so uvrščene med ustavitveno oviro in morebitnim izidom nesreče. Za ovire, navedene v preglednici v oddelku 2.1.1, ki so uvrščene pred ustavitveno oviro, se ne šteje, da so prispevale k preprečitvi izida nesreče, zato te ovire ne bodo ocenjene kot „ustavila“ ali „ostala“.
2.2 Izračun
Verjetnost morebitnega izida nesreče je številčna vrednost, ki izhaja iz naslednjih korakov:
1. korak: vsota vseh uteži ovir (1 do 5), določenih v preglednici v oddelku 2.1.1, za vse ocenjene ovire, ki so bile ocenjene kot „ustavila“, „znano, da je ostala“ ali „predpostavljeno, da je ostala“. „Ni uspešna“ in „nerelevantna“ ovira se ne upoštevata v končni oceni, saj nista mogli preprečiti nesreče. Dobljena vsota uteži ovir je številčna vrednost med 0 in 18;
2. korak: vsota uteži ovir ustreza oceni ovir med 0 in 9 v skladu z naslednjo preglednico ter zajema celoten niz med močnimi in šibkimi ostalimi ovirami.
Vsota uteži ovir |
Ustrezna ocena ovire |
0 Ostala ni nobena ovira. Uresničen najslabši verjetni izid nesreče. |
0 |
1–2 |
1 |
3–4 |
2 |
5–6 |
3 |
7–8 |
4 |
9–10 |
5 |
11–12 |
6 |
13–14 |
7 |
15–16 |
8 |
17–18 |
9 |
2. KORAK: OCENA TVEGANJA ZA VARNOST V MATRIKI ERCS
Ocena tveganja za varnost je dvomestna vrednost, pri čemer prvi znak ustreza abecedni vrednosti, ki izhaja iz izračuna resnosti dogodka (ocena resnosti od A do X), drugi znak pa predstavlja številčno vrednost iz izračuna ustrezne ocene dogodka (0 do 9).
Ocena tveganja za varnost se vnese v matriko ERCS.
Za vsako dano oceno tveganja za varnost za namene združevanja in analize obstaja tudi enakovredna številčna ocena, ki je pojasnjena spodaj pri „Enakovredni številčni oceni“ .
Matrika ERCS prikazuje oceno tveganja za varnost in povezane številčne podatke o dogodku, kot sledi:
Poleg ocene tveganja za varnost in da se omogoči določitev nujnosti priporočenega ukrepanja v zvezi z dogodkom, bi bilo mogoče v matriki ERCS uporabiti naslednje tri barve:
Barva |
Ocena ERCS |
Pomen |
RDEČA |
X0, X1, X2, S0, S1, S2, M0, M1, I0 |
Veliko tveganje. Dogodki z velikim tveganjem. |
RUMENA |
X3, X4, S3, S4, M2, M3, I1, I2, E0, E1 |
Povečano tveganje. Dogodki s srednjim tveganjem. |
ZELENA |
X5 do X9, S5 do S9, M4 do M9, I3 do I9, E2 do E9 |
Dogodki z majhnim tveganjem. |
Zeleno območje matrike vsebuje vrednosti z manjšim tveganjem. Te zagotavljajo podatke za poglobljeno analizo o dogodkih, povezanih z varnostjo, ki bi lahko bodisi posamično bodisi v povezavi z drugimi dogodki povečali vrednosti tveganja pri takih dogodkih.
Enakovredna številčna ocena
Vsaki oceni ERCS je dodeljena ustrezna številčna vrednost obsežnosti tveganja, da bi se omogočila združevanje in številčna analiza več dogodkov z oceno ERCS:
Ocena ERCS |
X9 |
X8 |
X7 |
X6 |
X5 |
X4 |
X3 |
X2 |
X1 |
X0 |
Ustrezna številčna vrednost |
0,001 |
0,01 |
0,1 |
1 |
10 |
100 |
1000 |
10000 |
100000 |
1000000 |
Ocena ERCS |
S9 |
S8 |
S7 |
S6 |
S5 |
S4 |
S3 |
S2 |
S1 |
S0 |
Ustrezna številčna vrednost |
0,0005 |
0,005 |
0,05 |
0,5 |
5 |
50 |
500 |
5000 |
50000 |
500000 |
Ocena ERCS |
M9 |
M8 |
M7 |
M6 |
M5 |
M4 |
M3 |
M2 |
M1 |
M0 |
Ustrezna številčna vrednost |
0,0001 |
0,001 |
0,01 |
0,1 |
1 |
10 |
100 |
1000 |
10000 |
100000 |
Ocena ERCS |
I9 |
I8 |
I7 |
I6 |
I5 |
I4 |
I3 |
I2 |
I1 |
I0 |
Ustrezna številčna vrednost |
0,00001 |
0,0001 |
0,001 |
0,01 |
0,1 |
1 |
10 |
100 |
1000 |
10000 |
Ocena ERCS |
E9 |
E8 |
E7 |
E6 |
E5 |
E4 |
E3 |
E2 |
E1 |
E0 |
Ustrezna številčna vrednost |
0,000001 |
0,00001 |
0,0001 |
0,001 |
0,01 |
0,1 |
1 |
10 |
100 |
1000 |
V stolpcu 10 in vrstici A v matriki je kot ustrezna številčna vrednost navedena vrednost 0.