Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32020D1074

    Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/1074 z dne 17. julija 2020 o odobritvi odstopanja, ki ga je zahtevala Danska na podlagi Direktive Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Besedilo v danskem jeziku je edino verodostojno)

    C/2020/4821

    UL L 234, 21.7.2020, p. 29–35 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 31/07/2024

    ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2020/1074/oj

    21.7.2020   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 234/29


    IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/1074

    z dne 17. julija 2020

    o odobritvi odstopanja, ki ga je zahtevala Danska na podlagi Direktive Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov

    (Besedilo v danskem jeziku je edino verodostojno)

    EVROPSKA KOMISIJA JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    ob upoštevanju Direktive Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (1) in zlasti tretjega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Komisija je z Odločbo 2002/915/ES (2) Danski odobrila odstopanje v skladu z Direktivo 91/676/EGS in tako dovolila vnos živinskega gnoja, ki vsebuje do 230 kg dušika na hektar letno, na določenih govedorejskih gospodarstvih. Navedeno odstopanje je bilo podaljšano z odločbama Komisije 2005/294/ES (3) in 2008/664/ES (4) ter izvedbenimi sklepi Komisije 2012/659/EU (5), (EU) 2017/847 (6) in (EU) 2018/1928 (7).

    (2)

    Odstopanje, odobreno z Izvedbenim sklepom (EU) 2018/1928 za obdobje 2017/2018, je zajemalo 1 312 govedorejskih gospodarstev, 396 000 glav živine (kar je enakovredno 39,6 milijona kg dušika v živinskem gnoju) in 198 195 hektarjev ornih zemljišč, kar predstavlja 3,9 % skupnega števila gospodarstev, 18,1 % skupne količine dušika v vnesenem živinskem gnoju in 8,2 % celotne neto kmetijske površine.

    (3)

    Danska je z dopisom z dne 20. marca 2020 Komisiji predložila zahtevek za podaljšanje odstopanja na podlagi tretjega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS.

    (4)

    Danska je v skladu s členom 5 Direktive 91/676/EGS pripravila program v obliki Izvršilne odredbe št. 760 z dne 30. junija 2019 o okoljski uredbi o živinoreji ter shranjevanju in uporabi gnojil, Zakona št. 338 z dne 2. aprila 2019 o uporabi gnojil v kmetijstvu in ukrepih za zmanjševanje količine hranilnih snovi, kakor je bil spremenjen, Izvršilne odredbe št. 762 z dne 29. julija 2019 o uporabi gnojil v kmetijstvu med programskim obdobjem 2019/2020, in Izvršilne odredbe št. 66 z dne 28. januarja 2020 o ukrepih za zmanjševanje količine hranilnih snovi in ukrepih, povezanih s kmetijstvom, v kmetijstvu med programskim obdobjem 2020/2021. Poleg navedenih ukrepov Danska od leta 2019 izvaja ciljno uredbo v skladu z Zakonom št. 338 z dne 2. aprila 2019 o uporabi gnojil v kmetijstvu in ukrepih za zmanjševanje količine hranilnih snovi, kot je bil spremenjen. Poleg tega danska zakonodaja v skladu z Zakonom št. 256 z dne 21. marca 2017 o živinoreji in uporabi gnojil ter Odredbo št. 865 z dne 23. junija 2017 o živini, namenjeni komercialni uporabi, živinskem gnoju, siliranju itd., ki je zdaj Odredba št. 760 z dne 30. julija 2019, vključuje splošno uredbo o fosforju.

    (5)

    Danska zakonodaja za izvajanje Direktive 91/676/EGS vključuje omejitve za vnos dušika. Zakonodaja, ki omejuje vnos fosforja, je začela veljati avgusta 2017.

    (6)

    Danska zakonodaja vključuje kombinirano ciljno shemo za prostovoljne in obvezne naknadne posevke za obdobje, ki ga zajema ta sklep. Kadar prostovoljni sporazumi za naknadne posevke ne dosežejo okoljskih ciljev, začnejo v okviru navedene sheme samodejno veljati obvezujoče določbe za naknadne posevke. Površine pod naknadnimi posevki dopolnjujejo nacionalno zahtevo za obvezne naknadne posevke v skladu z Zakonom št. 338 z dne 2. aprila 2019, kot je bil spremenjen. Navedena shema je potrebna, da se zagotovi, da uporaba trenutnega odstopanja ne bi povzročila poslabšanja kakovosti vode.

    (7)

    Informacije, ki jih je zagotovila Danska v okviru odstopanja, odobrenega z Izvedbenim sklepom (EU) 2018/1928, navajajo, da odstopanje ne povzroča poslabšanja kakovosti vode v primerjavi z območji, ki niso bila zajeta v odstopanje. Podatki o izvajanju Direktive 91/676/EGS za obdobje 2012–2015 (8), kažejo, da je, kar zadeva podzemno vodo, povprečna koncentracija nitratov na 83,4 % merilnih mest nižja od 50 mg/l, ter na 27,5 % merilnih mest nižja od 25 mg/l. Za sladke površinske vode pa podatki kažejo, da je na 99,4 % merilnih mest povprečna koncentracija nitratov nižja od 50 mg/l, na 85,8 % pa nižja od 25 mg/l. Podatki spremljanja kažejo na splošno stabilen trend koncentracije nitratov v podzemni vodi in sladki površinski vodi v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja (2008–2011). Podatki o evtrofikaciji kažejo, da je bilo 25 % spremljanih jezer ocenjenih z „zelo dobro“/„dobro“, 75 % z manj kot „dobro“, 2 od 119 spremljanih rečnih ustij/obalnih vodnih teles pa je bilo ocenjenih z „dobro“.

    (8)

    Po preučitvi danskega zahtevka na podlagi elementov, opisanih v tretjem pododstavku odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS, ter ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih z odstopanjem, določenim v odločbah 2002/915/ES, 2005/294/ES in 2008/664/ES ter v izvedbenih sklepih 2012/659/EU, (EU) 2017/847 in (EU) 2018/1928, Komisija meni, da količina gnoja, ki ga predvideva Danska, tj. 230 kg dušika na hektar letno, ne bo posegala v doseganje ciljev iz Direktive 91/676/EGS, če bodo izpolnjeni nekateri strogi pogoji v zvezi z naknadnimi posevki, zgornjimi mejami fosforja, kolobarjenjem, uporabo gnoja in drugih gnojil, vzorčenjem ter analizo tal.

    (9)

    Na kmetijah, kjer je dovoljena uporaba živinskega gnoja, ki vsebuje do 230 kg dušika na hektar letno, bi bilo treba načrte gnojenja pravočasno posodobiti, da se zagotovi usklajenost z dejanskimi kmetijskimi praksami, medtem ko bi bilo za zagotavljanje obnove podtalnih jesenskih izgub nitratov in omejitev zimskih izgub dušika treba uporabiti stalni rastlinski plašč orne površine in naknadne posevke.

    (10)

    Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) določa splošna pravila za vzpostavitev infrastrukture za prostorske informacije v Uniji za namene okoljskih politik Unije ter politik ali dejavnosti, ki lahko vplivajo na okolje. Prostorske informacije, zbrane v okviru tega sklepa, bi morale biti, kjer je primerno, skladne z določbami iz navedene direktive. Da bi zmanjšala upravno breme in izboljšala skladnost podatkov, bi morala Danska pri zbiranju potrebnih podatkov v skladu s tem sklepom uporabiti informacije, pridobljene v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, vzpostavljenega na podlagi poglavja II naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

    (11)

    Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za nitrate, ki je bil ustanovljen v skladu s členom 9 Direktive 91/676/EGS –

    SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

    Člen 1

    Odstopanje

    Odstopanje, ki ga je zahtevala Danska z dopisom z dne 20. marca 2020 za vnos na zemljišča večje količine dušika iz živinskega gnoja od tiste, ki jo določa prvi stavek drugega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS (v nadaljnjem besedilu: odstopanje), se odobri ob upoštevanju pogojev iz členov 4 do 12.

    Člen 2

    Področje uporabe

    Odstopanje se uporablja na govedorejskih kmetijah, na katerih se na najmanj 80 % površin, razpoložljivih za vnos gnojil, gojijo posevki z visoko porabo dušika in dolgo rastno sezono ter za katere je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 6.

    Člen 3

    Opredelitev pojmov

    V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

    (1)

    „govedorejska kmetija“ pomeni gospodarstvo z letno proizvodnjo dušika iz živinskega gnoja nad 300 kg, pri čemer vsaj dve tretjini proizvede govedo;

    (2)

    „posevki, podsejani s travo“ pomeni silažna žita, silažno koruzo, jaro žito, ozimno žito ali jari ječmen ali kombinacijo jarega ječmena in graha, podsejane s travo pred ali po žetvi;

    (3)

    „posevki z visoko porabo dušika in dolgo rastno sezono“ lahko pomeni kar koli od naslednjega:

    (a)

    trava;

    (b)

    travnati dosevki;

    (c)

    krmna pesa;

    (d)

    posevki, podsejani s travo;

    (e)

    cikorija;

    (4)

    „trava“ pomeni trajno ali začasno travišče;

    (5)

    „profil tal“ pomeni plast, ki sega do 0,90 m pod ravnijo tal ali do povprečne najvišje ravni podzemne vode, kjer je navedena raven manjša od 0,90 m pod ravnijo tal.

    Člen 4

    Pogoji za odstopanje

    Odstopanje se odobri pod naslednjimi pogoji:

    (1)

    1. avgusta 2017 je začela veljati Odredba št. 865 z dne 23. junija 2017 o živini, namenjeni komercialni uporabi, živinskem gnoju, siliranju itd., ki neposredno določa zgornje meje fosforja na različnih ravneh po vsej državi glede na vrsto gnojila. Zgornje meje zajemajo vnos fosforja iz vseh vrst gnojil: organska gnojila, vključno z gnojem, pregnitim blatom, razplinjeno rastlinsko biomaso, blatom iz komunalnih odplak in industrijskimi gnojili. Strožje zgornje meje za vnos fosforja veljajo za prispevna območja v vodnem okolju, občutljivem na fosfor.

    (2)

    V veljavi sta sistem kazalnikov in sistem spremljanja količine fosforja, vnesenega na kmetijske površine na Danskem. Če sistem kazalnikov ali sistem spremljanja kažeta, da bi dejanska letna povprečna stopnja gnojenja kmetijskih tal na Danskem s fosforjem lahko presegla ali je že presegla ravni povprečnega nacionalnega gnojenja s fosforjem, ki je dovoljeno v obdobju 2018–2025, se zgornje meje za vnos fosforja ustrezno zniža.

    (3)

    Od 5. aprila 2019 je v veljavi danski Zakon št. 338 z dne 2. aprila 2019 o uporabi gnojil v kmetijstvu in ukrepih za zmanjševanje količine hranilnih snovi, kakor je bil spremenjen, ki vzpostavlja ciljno shemo za prostovoljne in obvezne ukrepe na podlagi potrebe po zmanjšanju vsebnosti nitratov v podzemnih in obalnih vodah. Shema je od leta 2020 del danskega izvajanja obveznosti iz Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11). Navedeni ukrepi zagotavljajo vzpostavitev naknadnih posevkov ali alternativnih ukrepov iz nacionalne zakonodaje. V okviru te sheme obvezujoče določbe za zmanjšanje količine dušika začnejo veljati samodejno, kadar prostovoljni sporazumi za zmanjšanje količine dušika ne dosežejo ustreznih okoljskih ciljev.

    (4)

    Naknadni posevki, uvedeni v okviru navedene sheme, štejejo kot dodatni k naknadnim posevkom, zasajenim z namenom izpolnitve obvezne nacionalne zahteve, ki znaša 10,7 % ali 14,7 % naknadnih posevkov na zemljiščih govedorejskih kmetij, namenjenih posevkom, ali obvezne nacionalne zahteve iz ustreznih izvršilnih odredb za naslednja programska obdobja, in se ne smejo uvesti na območju, ki se že uporablja za izpolnjevanje zahtev za površino z ekološkim pomenom za naknadne posevke.

    Člen 5

    Prošnja za dovoljenje

    1.   Živinorejci lahko pri pristojnih organih vložijo zahtevek za letno dovoljenje za uporabo živinskega gnoja, ki vsebuje do 230 kg dušika na hektar na programsko obdobje.

    Rok za vložitev zahtevka je enak nacionalnemu roku za vložitev zahtevka za osnovno plačilo SKP. Zahtevek bi moral vključevati tudi kvoto gnojila in načrt za naknadne posevke.

    2.   Predložitev zahtevka iz odstavka 1 se šteje za izjavo vlagatelja, da so pogoji iz členov 7, 8 in 9 izpolnjeni.

    Člen 6

    Izdaja dovoljenj

    Dovoljenja za vnos določene količine gnoja iz govedorejske kmetije, ki vsebuje do 230 kg dušika na hektar v vsakem programskem obdobju, vključno z gnojem, ki ga vnesejo same živali, in obdelanim gnojem, se izdajo pod pogoji iz členov 7, 8 in 9.

    Člen 7

    Pogoji glede uporabe gnoja in drugih gnojil

    1.   Skupni vnos dušika ne sme presegati predvidljivih potreb posevka po hranilih in mora upoštevati vnos hranil iz tal. Preseči ne sme standardov največjega dovoljenega vnosa, ki so določeni v Izvršilni odredbi št. 762 z dne 29. julija 2019 o uporabi gnojil v kmetijstvu med programskim obdobjem 2019/2020 in v ustreznih odredbah za naslednja programska obdobja.

    2.   Za celotno površino govedorejske kmetije se pripravi načrt gnojenja, ki je shranjen na kmetiji. Zajema obdobje od 1. avgusta do 31. julija naslednjega leta. Načrt gnojenja vključuje:

    (a)

    načrt za kolobarjenje, ki opredeljuje naslednje:

    (i)

    površino poljin s posevki z visoko porabo dušika in dolgo rastno sezono;

    (ii)

    površino poljin s posevki, ki niso navedeni v točki (i);

    (iii)

    skico zemljevida, ki prikazuje lokacijo poljin iz točk (i) in (ii);

    (b)

    število glav živine na govedorejski kmetiji;

    (c)

    opis sistema namestitve in sistema za skladiščenje gnoja, vključno z velikostjo prostora, ki je na razpolago za skladiščenje gnoja;

    (d)

    izračun proizvedenega dušika in fosforja iz gnojila na govedorejski kmetiji;

    (e)

    opis morebitne obdelave gnojila in pričakovanih lastnosti obdelanega gnojila;

    (f)

    količino, vrsto in lastnosti gnoja, dostavljenega zunaj govedorejske kmetije ali na kmetijo;

    (g)

    predvidene potrebe posevka po dušiku in fosforju na posameznih poljinah;

    (h)

    izračun vnosa dušika in fosforja z gnojem na posameznih poljinah;

    (i)

    izračun vnosa dušika in fosforja s kemičnimi in drugimi gnojili na posameznih poljinah;

    (j)

    navedbo časa vnosa živinskega gnoja in kemičnih gnojil.

    Načrt gnojenja se spremeni najpozneje sedem dni po vsaki spremembi kmetijske prakse na govedorejski kmetiji. Načrt gnojenja se pristojnim organom predloži vsako leto najpozneje do 31. marca.

    3.   V obdobju od 31. avgusta do 1. marca se gnoja ne nanaša na travišča, ki se orjejo naslednjo pomlad.

    4.   Standardi vnosa gnojil z dušikom za posevke na začasnih traviščih se zmanjšajo za vrednost dušika v prejšnjem posevku v skladu z Izvršilno odredbo št. 762 z dne 29. julija 2019 o uporabi gnojil v kmetijstvu med programskim obdobjem 2019/2020 ter z ustreznimi odredbami v nadaljnjih programskih obdobjih, ki obravnavajo standarde gnojenja, tabelo standardov gnojenja za kmetijske posevke in zelenjavo, ter z naknadnimi spremembami.

    Člen 8

    Pogoji glede vzorčenja in analiz tal

    1.   Vzorci se odvzamejo iz zgornjih 30 cm kmetijskih tal ter se analizirajo na vsebnost dušika in fosforja.

    2.   Vzorčenje in analize se izvajajo najmanj enkrat na štiri leta za vsako površino na govedorejski kmetiji, ki je homogena glede kolobarjenja in značilnosti tal.

    3.   Na vsakih pet hektarjev kmetijskih površin se izvedeta najmanj eno vzorčenje in analiza.

    4.   Rezultati analiz so na voljo za pregled na govedorejski kmetiji.

    Člen 9

    Pogoji glede upravljanja zemljišč

    1.   Na najmanj 80 % površine, na katero se lahko vnese gnoj, se goji posevke z visoko porabo dušika in dolgo rastno sezono.

    2.   Travnati dosevki se orjejo po 1. marcu naslednjega leta od njihove uvedbe.

    3.   Travišča se orjejo spomladi. Posevki z visoko porabo dušika in dolgo rastno sezono se sejejo čim prej ter najpozneje tri tedne po oranju trave.

    4.   Kolobarjenje ne vključuje stročnic in drugih rastlin, ki vežejo atmosferski dušik, razen naslednjih:

    (a)

    detelja in lucerna, ki pokrivata manj kot 50 % travišča;

    (b)

    ječmen in grah, podsejan s travo.

    Člen 10

    Spremljanje

    1.   Pristojni organi zagotovijo, da se pripravijo zemljevidi, ki prikazujejo:

    (a)

    delež govedorejskih kmetij, vključenih v dovoljenja, v vsaki občini;

    (b)

    delež živine, vključene v dovoljenja, v vsaki občini;

    (c)

    delež kmetijskih površin, vključenih v dovoljenja, v vsaki občini.

    Navedeni zemljevidi se posodobijo vsako leto.

    Pristojni organi vsako leto zberejo in posodobijo podatke o kolobarjenju in kmetijskih praksah na govedorejskih kmetijah, ki so vključene v dovoljenja v skladu s tem sklepom.

    2.   Pristojni organi spremljajo kakovost vode na območju korenin, površinske vode in podzemne vode ter Komisiji zagotovijo podatke o dušiku in fosforju v profilu tal ter o koncentracijah nitratov v površinski in podzemni vodi, tako pod pogoji odstopanja kot tudi pod pogoji brez odstopanja.

    Spremljanje se izvede na kmetijskih gospodarstvih v okviru nacionalnega programa spremljanja kmetijskih prispevnih območij. Kraji spremljanja vključujejo glavne tipe tal, najbolj razširjene prakse gnojenja in glavne posevke.

    Poostreno spremljanje kakovosti vode se izvaja na področjih s peščenimi tlemi. Poleg tega se na najmanj 3 % kmetij, ki jim je bilo izdano dovoljenje, spremlja koncentracije nitratov v površinski in podzemni vodi.

    3.   Pristojni organi opravijo preglede in stalne analize hranil v okviru nacionalnega programa spremljanja kmetijskih prispevnih območij ter zagotovijo podatke o lokalni rabi zemljišč, kolobarjenju in kmetijskih praksah na govedorejskih kmetijah, ki jim je bilo izdano dovoljenje.

    Podatki iz analiz hranil iz člena 7 in spremljanja iz odstavka 2 tega člena se uporabijo za modelno zasnovane izračune izgub dušika in fosforja na govedorejskih kmetijah, ki jim je bilo izdano dovoljenje na podlagi znanstvenih načel.

    4.   Pristojni organi določijo in zabeležijo, kolikšen delež zemljišča, za katerega velja odstopanje, je prekrit z:

    (a)

    deteljo ali lucerno v travišču;

    (b)

    ječmenom in grahom, podsejanim s travo.

    Člen 11

    Preverjanje

    1.   Pristojni organi zagotovijo, da so vsi zahtevki za dovoljenje predmet upravnega nadzora. Če navedeni nadzor pokaže, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev iz členov 7, 8 in 9, se zahtevek zavrne ter o razlogih za zavrnitev obvesti vlagatelja.

    2.   Pristojni organi vzpostavijo program za pregled kmetij, ki jim je bilo izdano dovoljenje.

    Program temelji na analizi tveganja ter upošteva rezultate nadzora iz prejšnjih let glede pogojev iz členov 7, 8 in 9 ter rezultate nadzora skladnosti z nacionalno zakonodajo, ki prenaša Direktivo 91/676/EGS.

    3.   Pregledi zajemajo poljske preglede in preglede na kraju samem glede pogojev iz členov 7, 8 in 9 ter letno obsegajo najmanj 7 % govedorejskih kmetij, ki jim je bilo izdano dovoljenje. Če se pri pregledu odkrije, da govedorejska kmetija ne izpolnjuje navedenih pogojev, se imetniku dovoljenja naloži globa v skladu z nacionalno zakonodajo, programsko obdobje v letu po tem odkritju pa ni upravičen do dovoljenja.

    4.   Pristojnim organom se dodelijo potrebna pooblastila in sredstva za preverjanje skladnosti s pogoji za odstopanje, odobreno v skladu s tem sklepom.

    Člen 12

    Poročanje

    Pristojni organi vsako leto do najpozneje 31. decembra Komisiji predložijo poročilo, ki vključuje naslednje podatke:

    (a)

    zemljevide, ki za vsako občino prikazujejo delež govedorejskih kmetij, živine in kmetijskih površin, za katere je odobreno posamezno odstopanje, kot tudi zemljevide, ki prikazujejo lokalno rabo zemljišč, iz člena 10(1);

    (b)

    rezultate spremljanja kakovosti podzemne in površinske vode, kar zadeva koncentracijo nitratov in fosforja, vključno z informacijami o trendih kakovosti vode, tako pod pogoji odstopanja kot tudi pod pogoji brez odstopanja, ter učinek odstopanja na kakovost vode, iz člena 10(2);

    (c)

    rezultate spremljanja tal v zvezi s koncentracijo nitratov in fosforja v vodi na območju korenin ter vsebnostjo dušika in fosforja v tleh, tako pod pogoji odstopanja kot tudi pod pogoji brez odstopanja, v skladu s členom 10(2);

    (d)

    rezultate pregledov lokalne rabe zemljišč, kolobarjenja in kmetijskih praks iz člena 10(3);

    (e)

    rezultate modelno zasnovanih izračunov obsega izgub dušika in fosforja na govedorejskih kmetijah, ki jim je bilo izdano dovoljenje, iz člena 10(3);

    (f)

    tabele, ki prikazujejo delež kmetijskih zemljišč, za katera velja odstopanje in ki so prekrita z deteljo ali lucerno v travišču ter z ječmenom/grahom, podsejanim s travo, iz člena 10(4);

    (g)

    oceno izvajanja pogojev za odstopanje na podlagi nadzora na ravni kmetij in podatke o govedorejskih kmetijah, ki pogojev ne izpolnjujejo, na podlagi rezultatov upravnega nadzora in pregledov iz člena 11;

    (h)

    podatke o spreminjanju števila glav živine in proizvodnji gnoja za vsako kategorijo živine na Danskem in na govedorejskih kmetijah, za katere je dovoljeno odstopanje;

    (i)

    podatke o izvajanju pogojev za odstopanje iz člena 4.

    Prostorske informacije, vsebovane v poročilu, so skladne, kjer je primerno, z Direktivo 2007/2/ES. Danska pri zbiranju potrebnih podatkov uporablja, kadar je to ustrezno, informacije, pridobljene v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, vzpostavljenega v skladu s členom 67(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

    Člen 13

    Obdobje uporabe

    Ta sklep se uporablja do 31. julija 2024.

    Člen 14

    Naslovnik

    Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Dansko.

    V Bruslju, 17. julija 2020

    Za Komisijo

    Virginijus SINKEVIČIUS

    Član Komisije


    (1)  UL L 375, 31.12.1991, str. 1.

    (2)  Odločba Komisije 2002/915/ES z dne 18. novembra 2002 o zahtevku za odstopanje iz odstavka 2(b) Priloge III in člena 9 Direktive Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 319, 23.11.2002, str. 24).

    (3)  Odločba Komisije 2005/294/ES z dne 5. aprila 2005 o zahtevku za odstopanje iz odstavka 2(b) Priloge III in člena 9 Direktive Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 94, 13.4.2005, str. 34).

    (4)  Odločba Komisije 2008/664/ES z dne 8. avgusta 2008 o spremembi Odločbe 2005/294/EC o zahtevku za odstopanje iz odstavka 2(b) Priloge III in člena 9 Direktive Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 217, 13.8.2008, str. 16).

    (5)  Izvedbeni sklep Komisije 2012/659/EU z dne 23. oktobra 2012 o odobritvi odstopanja, ki ga je zahtevala Kraljevina Danska na podlagi Direktive Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 295, 25.10.2012, str. 20).

    (6)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/847 z dne 16. maja 2017 o odobritvi odstopanja, ki ga je zahtevala Danska na podlagi Direktive Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 125, 18.5.2017, str. 35).

    (7)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1928 z dne 6. decembra 2018 o odobritvi odstopanja, ki ga je zahtevala Danska na podlagi Direktive Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 313, 10.12.2018, str. 45).

    (8)  SWD(2018) 246 final – Delovni dokument služb Komisije, spremni dokument k Poročilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izvajanju Direktive Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov na podlagi poročil držav članic za obdobje 2012–2015.

    (9)  Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).

    (10)  Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

    (11)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).


    Top