(1)

Člen 43(3) Pogodbe določa, da Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

(2)

V Uredbi (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je določeno, da se ohranitveni ukrepi sprejmejo ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, kar vključuje, če je ustrezno, poročila, ki jih pripravi Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo.

(3)

Svet je zadolžen za sprejetje ukrepov o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so s tem funkcionalno povezani. V skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se ribolovne možnosti dodelijo v skladu s cilji skupne ribiške politike, kot so določeni v členu 2(2) navedene uredbe. V členu 16(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je določeno, da se ribolovne možnosti državam članicam dodelijo tako, da zagotavljajo relativno stabilnost ribolovnih dejavnosti za vsako državo članico za vsak stalež rib ali ribištvo.

(4)

V členu 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je določeno, da je treba ribolovne možnosti za staleže, za katere veljajo posebni večletni načrti, določiti v skladu s pravili iz teh načrtov.

(5)

Večletni načrt za ribolov, ki izkorišča pridnene staleže v zahodnem Sredozemskem morju, je bil določen z Uredbo (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta (2) ter je začel veljati 16. julija 2019. V skladu s členom 4(1) navedene uredbe bi bilo treba ribolovne možnosti za staleže iz člena 1 navedene uredbe določiti tako, da se ribolovna umrljivost na ravni največjega trajnostnega donosa doseže postopoma po možnosti do leta 2020 in najpozneje do 1. januarja 2025. Ribolovne možnosti bi morale biti izražene kot največji dovoljeni ribolovni napor in določene v skladu z ureditvijo ribolovnega napora iz člena 7 navedene uredbe. Za leto 2020 bi bilo torej treba največji dovoljeni ribolovni napor zmanjšati za 10 % v primerjavi z referenčno vrednostjo, izračunano v skladu s členom 7(4) navedene uredbe.

(6)

Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) je na 42. letnem zasedanju leta 2018 sprejela Priporočilo GFCM/42/2018/1 o večletnem načrtu upravljanja za jeguljo v Sredozemskem morju, s katerim je določila ukrepe upravljanja za jeguljo (Anguilla anguilla) v Sredozemskem morju (geografska podobmočja GFCM 1–27). Ti ukrepi vključujejo letno obdobje zapore ribolova dolžine treh zaporednih mesecev, ki ga določi vsaka država članica v skladu z ohranitvenimi cilji iz Uredbe Sveta (ES) št. 1100/2007 (3), s svojim načrtom ali načrti upravljanja za jeguljo in časovnimi selitvenimi vzorci jegulje v tej državi članici. Zapora se v skladu s priporočilom uporablja za vse morske vode Sredozemskega morja in za brakične vode, kot so ustja rek, obalne lagune in somornice. Ta ukrep bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

(7)

GFCM je na 42. letnem zasedanju leta 2018 sprejela tudi Priporočilo GFCM/42/2018/8 o nadaljnjih nujnih ukrepih za obdobje 2019‐2021 za male pelagične staleže v Jadranskem morju (geografski podobmočji 17 in 18), s katerim je določila omejitve ulova in napora za male pelagične staleže za leta 2019, 2020 in 2021 na geografskih podobmočjih GFCM 17 in 18 (Jadransko morje). Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije. Največje omejitve ulova so določene zgolj za eno leto in so brez poseganja v druge ukrepe, ki bodo sprejeti v prihodnje, in v morebitno shemo dodeljevanja med državami članicami.

(8)

GFCM je na 43. letnem zasedanju leta 2019 sprejela Priporočilo GFCM/43/2019/5 o večletnem načrtu upravljanja za trajnostni pridneni ribolov v Jadranskem morju (geografski podobmočji 17 in 18), s katerim je uredila ribolovni napor za nekatere pridnene staleže. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

(9)

Ob upoštevanju posebnosti slovenske flote in njenega zanemarljivega vpliva na staleže malih pelagičnih in pridnenih vrst je primerno ohraniti obstoječe ribolovne vzorce in slovenski floti omogočiti dostop do minimalne količine malih pelagičnih vrst in minimalnega ribolovnega napora za pridnene staleže.

(10)

GFCM je na 43. letnem zasedanju leta 2019 sprejela Priporočilo GFCM/43/2019/3, ki spreminja Priporočilo GFCM/41/2017/4 o večletnem načrtu upravljanja za ribolov romba v Črnem morju (geografsko podobmočje GFMC 29). To priporočilo uvaja posodobljen regionalni celotni dovoljeni ulov (TAC) in shema dodeljevanja kvot za romba ter nadaljnje ohranitvene ukrepe za ta stalež, zlasti dvomesečno obdobje zapore ribolova in omejitev ribolovnih dni na 180 dni na leto. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

(11)

V skladu z znanstvenim mnenjem GFCM je potrebno obdržati trenutno stopnjo ribolovne umrljivosti, da se zagotovi trajnost staleža papaline v Črnem morju. Zato je primerno nadaljevati z določitvijo avtonomne kvote za ta stalež.

(12)

Ribolovne možnosti bi morale biti določene na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, ob upoštevanju bioloških in družbeno-gospodarskih vidikov ter ob zagotavljanju pravične obravnave med ribiškimi sektorji in upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi.

(13)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 (4) so bili določeni dodatni pogoji za vsakoletno upravljanje TAC, vključno z določbami glede prilagodljivosti za previdnostne in analitske TAC iz členov 3 in 4 navedene uredbe. Svet v skladu s členom 2 navedene uredbe pri določanju TAC odloči, za katere staleže se člen 3 ali 4 navedene uredbe ne uporablja, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Pred kratkim je bil s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja, uveden mehanizem vsakoletne prilagodljivosti. Da bi se torej izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi spodkopala načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja morskih bioloških virov, ovirala doseganje ciljev SRP in povzročila poslabšanje biološkega statusa staležev, bi bilo treba določiti, da se člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 za analitske TAC uporabljata le, kadar se ne uporablja vsakoletna prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(14)

Uporabo ribolovnih možnosti, ki so na voljo ribiškim plovilom Unije in so določene v tej uredbi, ureja Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 (5), zlasti člena 33 in 34 navedene uredbe o evidentiranju ulova in ribolovnega napora ter sporočanju podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti. Zato je treba določiti kode, ki jih države članice uporabljajo pri pošiljanju podatkov Komisiji v zvezi z iztovarjanjem staležev, ki jih ureja ta uredba.

(15)

Da bi se izognili prekinitvi ribolovnih dejavnosti in da bi ribičem Unije zagotovili preživetje, bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2020. Ta uredba bi morala zaradi nujnosti začeti veljati takoj po objavi.

(16)

Ribolovne možnosti bi bilo treba uporabljati v popolni skladnosti s pravom Unije –