This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32019R2199
Commission Delegated Regulation (EU) 2019/2199 of 17 October 2019 amending Council Regulation (EC) No 428/2009 setting up a Community regime for the control of exports, transfer, brokering and transit of dual-use items
Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/2199 z dne 17. oktobra 2019 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo
Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/2199 z dne 17. oktobra 2019 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo
C/2019/7313
UL L 338, 30.12.2019, p. 1–254
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
No longer in force, Date of end of validity: 08/09/2021; razveljavil 32021R0821
Relation | Act | Comment | Subdivision concerned | From | To |
---|---|---|---|---|---|
Modifies | 32009R0428 | zamenjava | priloga I | 31/12/2019 | |
Modifies | 32009R0428 | zamenjava | priloga IIa | 31/12/2019 | |
Modifies | 32009R0428 | zamenjava | priloga IIb | 31/12/2019 | |
Modifies | 32009R0428 | zamenjava | priloga IIc | 31/12/2019 | |
Modifies | 32009R0428 | zamenjava | priloga IId | 31/12/2019 | |
Modifies | 32009R0428 | zamenjava | priloga IIe | 31/12/2019 | |
Modifies | 32009R0428 | zamenjava | priloga IIf | 31/12/2019 | |
Modifies | 32009R0428 | zamenjava | priloga IIg | 31/12/2019 | |
Modifies | 32009R0428 | zamenjava | priloga IV | 31/12/2019 |
Relation | Act | Comment | Subdivision concerned | From | To |
---|---|---|---|---|---|
Corrected by | 32019R2199R(01) | ||||
Corrected by | 32019R2199R(02) | ||||
Repealed by | 32021R0821 | 09/09/2021 |
30.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/1 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2199
z dne 17. oktobra 2019
o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (1) in zlasti člena 15(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 428/2009 zahteva, da je blago z dvojno rabo učinkovito nadzorovano pri izvozu iz Unije, tranzitu skozi njo ali ko je dobavljeno v tretjo državo na podlagi posredovalnih storitev posrednika s prebivališčem ali sedežem v Uniji. |
(2) |
Priloga I k Uredbi (ES) št. 428/2009 določa skupni seznam blaga z dvojno rabo, ki se nadzoruje v Uniji. Sklepi glede blaga, ki je predmet nadzora, se sprejemajo v okviru mednarodno dogovorjene kontrole blaga z dvojno rabo, vključno z Avstralsko skupino (2), Režimom kontrole raketne tehnologije (3), Skupino držav dobaviteljic jedrskega blaga (4), Wassenaarskim sporazumom (5) in Konvencijo o kemičnem orožju (6). |
(3) |
Seznam blaga z dvojno rabo iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009 je treba redno posodabljati, da se zagotovi popolno izpolnjevanje mednarodnih obveznosti glede varnosti, omogoči preglednost in ohrani konkurenčnost gospodarskih subjektov. Kontrolni seznami, sprejeti v okviru mednarodnih režimov o neširjenju orožja in dogovorov o nadzoru izvoza, so bili v letu 2018 spremenjeni, zato bi bilo treba Prilogo I k Uredbi (ES) št. 428/2009 ustrezno spremeniti. Za olajšanje uporabe za organe nadzora izvoza in gospodarske subjekte bi bilo treba Prilogo I k navedeni uredbi nadomestiti. |
(4) |
Priloge IIa do IIf k Uredbi (ES) št. 428/2009 določajo splošna izvozna dovoljenja Unije. |
(5) |
Priloga IIg k Uredbi (ES) št. 428/2009 določa seznam blaga z dvojno rabo, ki se izključi s področja uporabe nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj in splošnih izvoznih dovoljenj Unije. |
(6) |
Priloga IV k Uredbi (ES) št. 428/2009 določa zahteve v zvezi z dovoljenjem za nekatere prenose znotraj Skupnosti. |
(7) |
Zaradi sprememb seznama blaga z dvojno rabo iz Priloge I so potrebne spremembe prilog IIa do IIg in Priloge IV za blago z dvojno rabo, ki je navedeno tudi v prilogah IIa do IIg in Prilogi IV. |
(8) |
Uredba (ES) št. 428/2009 na Komisijo prenaša pooblastilo za posodobitev seznama blaga z dvojno rabo iz Priloge I ter prilog IIa do IIg in Priloge IV z delegiranimi akti v skladu z ustreznimi obveznostmi in zavezami ter njihovimi spremembami, ki so jih države članice sprejele kot članice mednarodnih režimov o neširjenju orožja in dogovorov o nadzoru izvoza ali z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb. |
(9) |
Ker je pomembno, da se čim prej zagotovi popolna skladnost z mednarodnimi obveznostmi glede varnosti, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi. |
(10) |
Uredbo (ES) št. 428/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 se spremeni:
(1) |
Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi; |
(2) |
priloge IIa do IIg se nadomestijo z besedilom iz Priloge II k tej uredbi; |
(3) |
Priloga IV se nadomesti z besedilom iz Priloge III k tej uredbi. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 17. oktobra 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (UL L 134, 29.5.2009, str. 1).
(2) Avstralska skupina je neformalen forum držav, ki z usklajevanjem nadzora izvoza zagotavljajo, da izvoz ne prispeva k razvoju kemičnega ali biološkega orožja. Več informacij je na voljo na: http://www.australiagroup.net/
(3) Režim kontrole raketne tehnologije je neformalen politični dogovor med državami, ki si prizadevajo za omejitev širjenja projektilov, celotnih raketnih sistemov, zračnih plovil brez posadke in povezane tehnologije. Več informacij je na voljo na: http://mtcr.info/
(4) Cilj Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga je prispevati k neširjenju jedrskega orožja z izvajanjem dveh sklopov smernic za izvoz jedrskega ali povezanega blaga. Več informacij je na voljo na: http://www.nuclearsuppliersgroup.org/
(5) Namen Wassenaarskega sporazuma je prispevanje k regionalni in mednarodni varnosti in stabilnosti, in sicer s spodbujanjem preglednosti in večje odgovornosti pri prenosu konvencionalnega orožja ter blaga in tehnologij z dvojno rabo, da bi se preprečilo destabilizirajoče kopičenje. Več informacij je na voljo na: https://www.wassenaar.org/
(6) Cilj Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju (Konvencija o kemičnem orožju) je, da se s prepovedjo razvoja, proizvodnje, pridobivanja, kopičenja, hrambe, prenosa in uporabe kemičnega orožja s strani držav pogodbenic odpravi celotna kategorija orožja za množično uničevanje. Več informacij je na voljo na: https://www.opcw.org/chemical-weapons-convention
PRILOGA I
SEZNAM BLAGA Z DVOJNO RABO
(iz člena 3 te uredbe)
S tem seznamom se izvaja mednarodno dogovorjena kontrola blaga z dvojno rabo, vključno z Avstralsko skupino (1), Režimom kontrole raketne tehnologije (MTCR) (2), Skupino držav dobaviteljic jedrskega blaga (NSG) (3), Wassenaarskim sporazumom (4) in Konvencijo o kemičnem orožju (CWC) (5).
VSEBINA
Opombe
Kratice in okrajšave
Opredelitev pojmov
Skupina 0 |
Jedrski materiali, objekti in oprema |
Skupina 1 |
Posebni materiali in z njimi povezana oprema |
Skupina 2 |
Obdelava materialov |
Skupina 3 |
Elektronika |
Skupina 4 |
Računalniki |
Skupina 5 |
Telekomunikacije in „informacijska varnost“ |
Skupina 6 |
Senzorji in laserji |
Skupina 7 |
Navigacija in letalska elektronika |
Skupina 8 |
Pomorstvo |
Skupina 9 |
Zračna plovila in pogon |
SPLOŠNE OPOMBE K PRILOGI I
1. |
Za kontrolo blaga, ki je izdelano ali prirejeno za vojaško rabo, glej ustrezni(e) seznam(e) za nadzor vojaškega blaga, ki ga(jih) vodijo posamezne države članice. Napotila v tej prilogi z navedbo „GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA“ se nanašajo prav na te sezname. |
2. |
Cilj nadzora iz te priloge se ne bi smel izničiti z izvozom kakršnega koli nenadzorovanega blaga (vključno z obratom), ki vsebuje eno ali več nadzorovanih komponent, kadar je ena ali več nadzorovanih komponent osnovni element tega blaga in jo je mogoče zlahka odstraniti ali uporabiti za druge namene.
Opomba: pri presoji, ali naj se nadzorovana komponenta oziroma komponente obravnavajo kot osnovni element, je treba upoštevati količino, vrednost in potrebno strokovno znanje ter druge posebne okoliščine, zaradi katerih bi bila ena ali več nadzorovanih komponent lahko osnovni element blaga, ki se nabavlja. |
3. |
Blago, navedeno v tej prilogi, se nanaša tako na novo kot tudi na rabljeno blago. |
4. |
V nekaterih primerih so kemikalije razvrščene po imenu in številki CAS. Seznam se uporablja za kemikalije z isto strukturno formulo (vključno s hidrati) ne glede na ime ali številko CAS. Številke CAS so prikazane za pomoč pri opredelitvi neke kemikalije ali zmesi, ne glede na nomenklaturo. Številk CAS ni mogoče uporabljati kot edinstvenih identifikatorjev, saj imajo nekatere oblike navedene kemikalije različne številke CAS, enako pa velja za zmesi, ki vsebujejo kemikalijo s seznama. |
OPOMBA O JEDRSKI TEHNOLOGIJI
(Upoštevati v povezavi z oddelkom E skupine 0.)
„Tehnologija“, ki je v neposredni povezavi z blagom iz skupine 0, je predmet nadzora v skladu z določbami skupine 0.
„Tehnologija“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ nadzorovanega blaga ostane pod nadzorom, tudi če jo je mogoče uporabljati za nenadzorovano blago.
Odobritev izvoza blaga pomeni tudi dovoljenje, da se istemu končnemu uporabniku izvozi tudi najmanj toliko „tehnologije“, kolikor je je potrebne za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje in popravilo blaga.
Nadzor nad prenosom „tehnologije“ se ne uporablja za informacije „v javni domeni“ oziroma za „temeljne znanstvene raziskave“.
SPLOŠNA OPOMBA O TEHNOLOGIJI
(Upoštevati v povezavi z oddelkom E skupin 1 do 9.)
Izvoz „tehnologije“, ki je „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali za „uporabo“ blaga pod nadzorom iz skupin 1 do 9, se nadzira v skladu z določbami skupin 1 do 9.
„Tehnologija“, „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga pod nadzorom, ostane pod nadzorom, tudi če jo je mogoče uporabiti za nenadzorovano blago.
Nadzor se ne nanaša na minimum „tehnologije“, potrebne za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) ali popravilo blaga, ki ni predmet nadzora ali katerega izvoz je bil dovoljen.
Opomba: to ne izvzema „tehnologije“ iz točk 1E002(e), 1E002(f), 8E002(a) in 8E002(b).
Nadzor nad prenosom „tehnologije“ se ne uporablja za informacije „v javni domeni“, za „temeljne znanstvene raziskave“ ali za informacije, nujno potrebne za patentno prijavo.
OPOMBA O PROGRAMSKI OPREMI ZA JEDRSKE OBJEKTE
(Ta opomba ima prednost pred katerim koli nadzorom v oddelku D skupine 0)
Predmet nadzora oddelka D skupine 0 s tega seznama ni „programska oprema“, ki predstavlja minimalno potrebno „objektno kodo“ za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) in popravilo blaga, katerega izvoz je bil dovoljen.
Odobritev blaga za izvoz pomeni tudi dovoljenje, da se istemu končnemu uporabniku izvozi minimalno potrebna „objektna koda“ za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) in popravilo blaga.
Opomba: opomba o programski opremi za jedrske objekte ne izvzema „programske opreme“ iz dela 2 skupine 5 („Informacijska varnost“).
SPLOŠNA OPOMBA O PROGRAMSKI OPREMI
(Ta opomba ima prednost pred katerim koli nadzorom v oddelku D skupin 1 do 9.)
Blago iz skupin 1 do 9 tega seznama ni predmet nadzora, če gre za „programsko opremo“, ki ima katero koli od naslednjih značilnosti:
a. |
je splošno dostopna javnosti, ker:
Opomba: točka (a) splošne opombe o programski opremi ne izvzema „programske opreme“ iz dela 2 skupine 5 („Informacijska varnost“). |
b. |
je v „javni domeni“ali |
c. |
predstavlja minimalno potrebno „objektno kodo“ za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) in popravilo blaga, katerega izvoz je bil dovoljen. Opomba: točka (c) splošne opombe o programski opremi ne izvzema „programske opreme“ iz dela 2 skupine 5 („Informacijska varnost“). |
SPLOŠNA OPOMBA O „INFORMACIJSKI VARNOSTI“
Opremo ali funkcije za „informacijsko varnost“ je treba obravnavati na podlagi določb v delu 2 skupine 5, tudi če gre za komponente, „programsko opremo“ ali funkcije druge opreme.
UREDNIŠKA PRAKSA V OKVIRU URADNEGA LISTA EVROPSKE UNIJE
V skladu s pravili iz odstavka 6.5 na strani 108 Medinstitucionalnega slogovnega priročnika (izdaja 2015) se za besedila v slovenščini, objavljena v Uradnem listu Evropske unije:
— |
za ločevanje celih števil od decimalnih števil uporablja vejica, |
— |
cela števila podajajo v sklopih treh števk, pri čemer je vsak sklop razmejen od drugega s presledkom. |
Besedilo, ponatisnjeno v tej prilogi, upošteva zgoraj navedeno prakso.
KRATICE IN OKRAJŠAVE, UPORABLJENE V TEJ PRILOGI
Kratico ali okrajšavo, uporabljeno kot opredeljeni pojem, je mogoče najti v besedilu „Opredelitev pojmov, uporabljenih v tej prilogi“.
KRATICA ALI OKRAJŠAVA POMENA |
|
ABEC |
Annular Bearing Engineers Committee |
ADC |
analogno-digitalni pretvornik |
AGMA |
American Gear Manufacturers' Association |
AHRS |
sistem za določanje lege in smeri |
AISI |
American Iron and Steel Institute (Ameriški inštitut za železo in jeklo) |
ALE |
epitaksija atomske plasti |
ALU |
aritmetična logična enota |
ANSI |
American National Standards Institute (Ameriški državni inštitut za standarde) |
APP |
prilagojena največja zmogljivost |
APU |
pomožne pogonske enote |
ASTM |
Ameriško društvo za preizkušanje in materiale |
ATC |
nadzor zračnega prometa |
BJT |
bipolarni spojni tranzistorji |
BPP |
parameter BPP |
BSC |
krmilnik baznih postaj |
CAD |
računalniško podprto načrtovanje |
CAS |
Chemical Abstracts Service (Služba za izmenjavo kemijskih izvlečkov) |
CCD |
senzor CDD |
CDU |
krmilna in prikazovalna enota |
CEP |
verjetna krožna napaka |
CMM |
koordinatni merilni stroj |
CMOS |
dopolnilni kovinskooksidni polprevodnik |
CNTD |
termalno nanašanje s krmiljeno nukleacijo |
CPLD |
kompleksni programirljivi logični element |
CPU |
centralna procesna enota |
CVD |
kemične naparjanje |
CW |
kemična bojna sredstva |
CW (pri laserjih) |
zvezni val |
DAC |
digitalno-analogni pretvornik |
DANL |
prikazani povprečni nivo šuma |
DBRN |
navigacija na podlagi podatkovnih baz |
DDS |
neposredni digitalni sintetizator |
DMA |
dinamična mehanska analiza |
DME |
oprema za merjenje razdalje |
DMOSFET |
difuzni kovinsko oksidni tranzistor na poljski pojav |
DS |
smerno strjeni |
EB |
eksplozivni mostič |
EB-PVD |
fizično nanašanje z naparjanjem z uporabo elektronskega žarka |
EBW |
eksplozivna mostična žica |
ECM |
elektrokemična strojna izdelava |
EDM |
elektroerozijski stroji |
EEPROM |
električno izbrisljiv in programirljiv bralni pomnilnik |
EFI |
eksplozivni folijski vžigalnik |
EIRP |
efektivna izotropna sevana moč |
ENOB |
efektivno število bitov |
ERF |
elektroreologična končna obdelava |
ERP |
efektivna sevana moč |
ETO |
emitor z izklopnim mehanizmom |
ETT |
tiristor z električnim sprožilcem |
EUV |
ekstremno ultravijolično |
FADEC |
popolno digitalno krmiljenje motorja |
FFT |
hitra Fouriereva transformacija |
FPGA |
programirljiva mreža vrat |
FPIC |
programirljiva mreža medpovezav |
FPLA |
programirljiva mreža logičnih nizov |
FPO |
operacija v plavajoči vejici |
FWHM |
polovična vrednost širine |
GSM |
globalni sistem mobilnih komunikacij |
GLONASS |
globalni satelitski navigacijski sistem |
GPS |
globalni pozicionirni sistem |
GNSS |
globalni satelitski navigacijski sistem |
GTO |
tiristor z izklopnim mehanizmom |
HBT |
heterobipolarni tranzistor |
HEMT |
tranzistor z visoko mobilnostjo elektronov |
ICAO |
Mednarodna organizacija civilnega letalstva |
IEC |
Mednarodna komisija za elektrotehniko |
IED |
improvizirana eksplozivna naprava |
IEEE |
Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike |
IFOV |
trenutno polje opazovanja |
IGBT |
bipolarni tranzistorji z izoliranimi vrati |
IGCT |
integrirani tiristorji z menjajočo smerjo toka |
IHO |
Mednarodna hidrografska organizacija |
ILS |
instrumentni pristajalni sistem |
IMU |
inercialna merilna enota |
INS |
inercialni navigacijski sistem |
IP |
internetni protokol |
IRS |
inercialni referenčni sistem |
IRU |
inercialna referenčna enota |
ISA |
mednarodna standardna atmosfera |
ISAR |
nasprotno sintetično odprtinski radar |
ISO |
Mednarodna organizacija za standardizacijo |
ITU |
Mednarodna telekomunikacijska zveza |
JT |
Joule-Thomsonov učinek |
LIDAR |
zaznavanje in določevanje svetlobe |
LIDT |
prag lasersko povzročene škode |
LOA |
skupna dolžina |
LRU |
hitro zamenljiva enota |
MLS |
mikrovalovni pristajalni sistemi |
MMIC |
monolitno mikrovalovno integrirano vezje |
MOCVD |
nanašanje kovin s kemičnim naparjanjem |
MOSFET |
kovinsko oksidni tranzistor na poljski pojav |
MPM |
mikrovalovni napajalni modul |
MRAM |
magnetni vpisovalno/bralni pomnilnik |
MRF |
magnetoreologična končna obdelava |
MRF |
minimalna razločljiva poteza |
MRI |
slikanje z uporabo magnetne resonance |
MTBF |
povprečni čas med okvarami |
MTTF |
povprečni čas do okvare |
NA |
numerična odprtina |
NDT |
neporušno preizkušanje |
NEQ |
neto količina eksploziva |
OAM |
delovanje, upravljanje ali vzdrževanje |
OSI |
medsebojno povezovanje odprtih sistemov |
PAI |
poliamid-imidi |
PAR |
radar za natančno približevanje |
PCL |
pasivna koherentna lokacija |
PDK |
pripomoček za načrtovanje procesa |
PIN |
osebna identifikacijska številka |
PMR |
zasebni mobilni radio |
PVD |
fizično nanašanje z naparjanjem |
ppm |
delov na milijon |
QAM |
kvadraturna amplitudna modulacija |
QE |
kvantna učinkovitost |
RAP |
reaktivna atomska plazma |
RF |
radijska frekvenca |
rms |
efektivna vrednost |
RNC |
krmilnik radijskega omrežja |
RNSS |
regionalni satelitski navigacijski sistem |
ROIC |
integrirano čitalno vezje |
S-FIL |
„step and flash“ tiskarska litografija |
SAR |
sintetično odprtinski radar |
SAS |
sintetično odprtinski sonar |
SC |
monokristal |
SCR |
silicijev usmernik |
SFDR |
dinamično območje brez motenj |
SHPL |
visokozmogljivi laser |
SLAR |
letalski stranski radar |
SOI |
silicij na izolatorju |
SQUID |
superprevodna naprava za merjenje kvantumske interference |
SRA |
enostavno nadomestljivi sestav |
SRAM |
statični vpisovalno/bralni pomnilnik |
SSB |
enobočni pas |
SSR |
sekundarni nadzorni radar |
SSS |
bočni sonar |
TIR |
popolnoma enoznačno odbiranje |
TVR |
odziv prenosne napetosti |
u |
atomska masna enota |
UPR |
enosmerna ponovljivost pozicioniranja |
UV |
ultravijolično |
UTS |
skrajna natezna trdnost |
VJFET |
vertikalni spojni tranzistorji na poljski pojav |
VOR |
zelo visokofrekvenčno večsmerno območje |
WLAN |
brezžično lokalno omrežje |
OPREDELITEV POJMOV, UPORABLJENIH V TEJ PRILOGI
Opredelitve pojmov med ‚enojnimi narekovaji‘ so navedene v tehnični opombi k vsakemu vnosu.
Opredelitve pojmov med „dvojnimi narekovaji“ so naslednje:
Opomba: številka skupine je navedena v oklepajih za opredeljenim predmetom.
„Točnost“ (2 3 6 7 8), ki se ponavadi meri z netočnostjo, pomeni največje pozitivno ali negativno odstopanje določene vrednosti od pričakovane standardne ali dejanske vrednosti.
„Aktivni sistemi za krmarjenje leta“ (7) so sistemi, katerih naloga je preprečiti neželeno gibanje „zrakoplova“, projektila ali strukturne obremenitve z avtonomno obdelavo izhodnih podatkov več senzorjev in zagotavljanjem potrebnih preventivnih ukazov za izvajanje avtomatičnega krmiljenja.
„Aktivna pika“ (6) je najmanjši (posamezni) element polprevodniškega zaporedja, ki ima fotoelektrično prenosno funkcijo, kadar je izpostavljen svetlobnemu (elektromagnetnemu) sevanju.
„Prilagojena največja zmogljivost“ (4) je prilagojena največja zmogljivost, s katero „digitalni računalniki“ izvajajo 64-bitna ali večja seštevanja ali množenja s plavajočo vejico, in je izražena v teraflopsih (WT) v enotah 1012 prilagojenih operacij s plavajočo vejico na sekundo.
Opomba: glej skupino 4, tehnična opomba.
„Zrakoplov“ (1 6 7 9) pomeni letečo napravo s fiksnimi krili, gibljivimi krili, rotacijskimi krili (helikopter), nagibnim rotorjem ali nagibnimi krili.
Opomba: glej tudi „civilne zrakoplove“.
„Zračna ladja“ (9) pomeni zrakoplov na motorni pogon, katerega vzgon zagotavlja plin (običajno helij, v preteklosti vodik) in ki je lažji od zraka.
„Z vsemi razpoložljivimi kompenzacijami“ (2) pomeni, da so bili upoštevani vsi mogoči ukrepi, ki so na voljo proizvajalcu za zmanjšanje vseh sistematičnih napak pri pozicioniranju za določen model obdelovalnega orodja ali napak pri merjenju za določen koordinatni merilni stroj.
„Dodeljeno po ITU“ (3 5) pomeni dodelitev frekvenčnih pasov v skladu z zadnjo izdajo ITU Pravilnika o radiokomunikacijah za primarne, dovoljene in sekundarne radijske službe.
Opomba: dodatne in alternativne dodelitve niso vključene.
„Odklon od kotnega položaja“ (2) pomeni največjo razliko med kotnim položajem in dejanskim točno izmerjenim kotnim položajem, potem ko se pritrdilni okvir obdelovanca premakne iz začetnega položaja.
„Naključni hod kota“ (7) pomeni kotni pogrešek, ki nastane s časom zaradi belega šuma hitrosti vrtenja. (standard IEEE 528-2001)
„APP“ (4) je ekvivalentna „prilagojeni največji zmogljivosti“.
„Asimetrični algoritem“ (5) pomeni kriptografski algoritem, ki uporablja različne matematično povezane ključe za šifriranje (enkripcijo) in dešifriranje (dekripcijo).
Opomba: splošna raba „asimetričnih algoritmov“ je ključno upravljanje.
„Avtentikacija“ (5) pomeni preverjanje identitete uporabnika, procesa ali naprave in je pogosto pogoj, da se dovoli dostop do virov v informacijskem sistemu. Vključuje preverjanje izvora ali vsebine sporočila ali drugih informacij in vse vidike kontrole dostopa, kadar se ne izvaja šifriranje datotek ali besedila, razen v neposredni povezavi z varovanjem gesel, osebnih identifikacijskih številk (PIN) ali podobnih podatkov za preprečevanje nepooblaščenega dostopa.
„Povprečna izhodna moč“ (6) pomeni celotno „lasersko“ izhodno energijo v džulih, deljeno z obdobjem, v katerem je oddan niz zaporednih impulzov, v sekundah. Pri nizu enakomerno razporejenih impulzov je enaka celotni „laserski“ izhodni energiji v enem impulzu v džulih, pomnoženi z impulzno frekvenco „laserja“ v hercih.
„Propagacijska zakasnitev osnovnih vrat“ (3) pomeni vrednost zakasnitve propagacije, kakršno imajo osnovna vrata „monolitnega integriranega vezja“. Za določeno „družino“„monolitnih integriranih vezij“ se lahko navaja kot propagacijska zakasnitev na tipična vrata dane ‚družine‘ ali kot tipična zakasnitev na vrata dane ‚družine.‘
Opomba 1:„propagacijske zakasnitve osnovnih vrat“ se ne sme zamenjevati z vhodno/izhodno zakasnitvijo kompleksnega „monolitnega integriranega vezja“.
Opomba 2:‚družina‘ pomeni skupino integriranih vezij, za katere se, glede na proizvodno metodologijo in specifikacijo, uporablja vse naslednje:
a. |
ista programska in strojna oprema; |
b. |
skupna tehnologija zasnove in procesiranja in |
c. |
iste osnovne značilnosti. |
„Temeljne znanstvene raziskave“ (splošna opomba o tehnologiji, opomba o jedrski tehnologiji) pomenijo eksperimentalno ali teoretično delo, ki se opravlja predvsem zaradi pridobivanja novih spoznanj o temeljnih principih pojavov ali dejstev, ki jih je mogoče opazovati, in ni usmerjeno predvsem v specifični praktični namen ali cilj.
„Prednapetost“ (merilnik pospeška) (7) pomeni povprečni izhodni podatek merilnika pospeška v določenem času, merjen pod določenimi pogoji obratovanja, ki ni povezan z vhodnim pospeškom ali rotacijo. „Prednapetost“ je izražena v g ali v metrih na sekundo na kvadrat (g ali m/s2) (standardi IEEE 528-2001) (mikro g je enak 1×10–6 g).
„Prednapetost“ (žirometer) (7) pomeni povprečni izhodni podatek žirometra v določenem času, merjen pod določenimi pogoji obratovanja, ki ni povezan z vhodnim pospeškom ali rotacijo. „Prednapetost“ je tipično izražena v stopinjah na uro (stop/h) (standard IEEE 528-2001).
„Biološki agensi“ (1) so patogeni ali toksini, izbrani ali spremenjeni (kakor so spremembe čistosti, časa uporabnosti, kužnosti, lastnosti širjenja ali odpornost proti UV sevanju) z namenom povzročitve žrtev med ljudmi in živalmi, poškodovanja naprav ali uničenja poljščin ali okolja.
„Aksialno opletanje“ (2) pomeni aksialni premik pri enem obratu delovnega vretena, izmerjen pravokotno na čelno stran vretena v bližini oboda čelne strani (sklic: ISO 230-1:1986, odstavek 5.63).
„CEP“ (7) pomeni „verjetno krožno napako“ – pri normalni krožni porazdelitvi polmer kroga, v katerem je 50 % opravljenih posamičnih meritev, ali polmer kroga, za katerega obstaja 50 odstotna verjetnost zadetka.
„Kemični laser“ (6) pomeni „laser“, v katerem se za vzbujanje snovi uporablja energija, sproščena pri kemični reakciji.
„Mešanica kemikalij“ (1) pomeni trd, tekoč ali plinast proizvod, sestavljen iz dveh ali več komponent, ki pod pogoji, v katerih se mešanica hrani, med seboj ne reagirajo.
„Cirkulacijsko krmiljeni protivrtilni ali cirkulacijsko krmiljeni sistemi za vodenje smeri“ (7) so sistemi, ki izkoriščajo tok zraka prek aerodinamičnih površin za povečanje ali krmiljenje sil, ki jih ustvarijo te površine.
„Civilni zrakoplovi“ (1 3 4 7) pomenijo „zrakoplove“, navedene z oznakami na seznamih certifikatov plovnosti, ki jih objavljajo organi civilnega letalstva ene ali več držav članic EU ali držav članic Wassenaarskega sporazuma zaradi izvajanja komercialnega civilnega zračnega prevoza na notranjih in zunanjih letalskih progah ali zaradi legalizacije njihove uporabe za civilno, zasebno ali poslovno rabo.
Opomba: glej tudi „zrakoplov“.
„Krmilnik komunikacijskega kanala“ (4) pomeni fizični vmesnik, ki krmili tok sinhronih ali asinhronih digitalnih informacij. To je naprava, ki jo je mogoče vgraditi v računalnik ali telekomunikacijsko opremo za zagotovitev komunikacijskega dostopa.
„Kompenzacijski sistemi“ (6) so sestavljeni iz primarnega skalarnega senzorja, enega ali več referenčnih senzorjev (npr. vektorskih „magnometrov“) in programske opreme, ki omogoča zmanjšanje rotacijskega hrupa platforme togega telesa.
„Kompozit“ (1 2 6 8 9) pomeni „matriko“ in dodatno ali dodatne faze iz delcev, laskov, vlaken ali katere koli njihove kombinacije, namenjene za specifičen namen ali namene.
„III/V spojine“ (3 6) pomenijo polkristalne ali binarne oziroma kompleksne monokristalne proizvode, ki vsebujejo elemente iz skupin IIIA in VA Mendelejevega periodnega sistema kemičnih elementov (npr. galijev arzenid, galij-aluminijev arzenid, indijev fosfid).
„Vodenje po konturi“ (2) pomeni dva ali več „numerično krmiljenih“ pogonov, delujočih v skladu z navodili, ki določajo naslednji želeni položaj in želene hitrosti podajanja v tem položaju. Te hitrosti podajanja se spreminjajo v medsebojni odvisnosti tako, da ustvarijo želeno konturo (sklic: ISO/DIS 2806-1980).
„Kritična temperatura“ (1 3 5) (včasih navedena tudi kot temperatura prehoda) določene „superprevodne“ snovi pomeni temperaturo, pri kateri ta snov izgubi vso upornost za pretok enosmernega električnega toka.
„Kriptografska aktivacija“ (5) pomeni vsako tehniko, ki specifično aktivira ali omogoči kriptografsko funkcijo proizvoda, in sicer prek mehanizma, ki ga vpelje proizvajalec proizvoda, če je ta mehanizem vezan izključno na eno od naslednjega:
1. |
en primerek proizvoda ali |
2. |
eno stranko, za več primerkov proizvoda. |
Tehnični opombi:
1. |
Tehnike in mehanizmi „kriptografske aktivacije“ lahko nastopajo kot strojna oprema, „programska oprema“ ali „tehnologija“. |
2. |
Mehanizem za „kriptografsko aktivacijo“ je lahko na primer licenčni ključ na podlagi serijske številke ali instrument za avtentikacijo, kot je potrdilo z digitalnim podpisom. |
„Kriptografija“ (5) pomeni disciplino načel, sredstev in metod preoblikovanja podatkov za zakrivanje vsebine te informacije, zaščito pred njenim nezaznavnim spreminjanjem ali pred njeno nepooblaščeno rabo. „Kriptografija“ se omejuje na preoblikovanje informacij z uporabo enega ali več ‚tajnih parametrov‘ (tj. kriptospremenljivk) ali upravljanje njihovega ključa.
Opombi:
1. |
„Kriptografija“ ne vključuje ‚nespremenljivega‘ stiskanja podatkov ali tehnik kodiranja. |
2. |
„Kriptografija“ vključuje dekripcijo. |
Tehnični opombi:
1. |
‚Tajni parameter‘: konstanta ali ključ, ki ni znan drugim oziroma je znan le v okviru skupine. |
2. |
‚Nespremenljiv‘: kodirni ali kompresivni algoritem ne more sprejeti parametrov od zunaj (tkriptografskih ali ključnih spremenljivk) in ga uporabnik ne more spremeniti. |
„CW-laser“ (6) pomeni „laser“, ki proizvaja nominalno konstantno izhodno energijo za več kot 0,25 sekunde.
Sistemi „navigacije na podlagi podatkovnih baz“ („DBRN“) (7) pomenijo sisteme, ki za zagotavljanje točnih navigacijskih podatkov v dinamičnih pogojih uporabljajo različne vire predhodno izmerjenih in integriranih geokartografskih podatkov. Podatkovni viri obsegajo izobatne (batimetrične; globinske) zemljevide, zvezdne karte, gravitacijske zemljevide, magnetne zemljevide ali digitalne tridimenzionalne (3D) zemljevide.
„Osiromašeni uran“ (0) pomeni uran z zmanjšano koncentracijo izotopa 235 pod njegovo naravno koncentracijo.
„Razvoj“ (splošna opomba o tehnologiji, opomba o jedrski tehnologiji, povsod) se nanaša na vse faze pred serijsko proizvodnjo, kot so: zasnova, raziskovanje zasnov, analiza zasnov, koncepti zasnov, sestava in preizkušanje prototipov, sheme pilotske proizvodnje, podatki o zasnovi, proces preoblikovanja podatkov o zasnovi v proizvod, zasnova konfiguracije, zasnova integriranja, videz.
„Difuzijsko spajanje“ (1 2 9) pomeni hladno združitev najmanj dveh ločenih kosov kovine v en kos s trdnostjo spoja, ki je enaka trdnosti najšibkejšega materiala, pri čemer je glavni mehanizem medsebojna difuzija atomov prek vmesnika.
„Digitalni računalnik“ (4 5) pomeni napravo, ki lahko z eno ali več diskretnimi spremenljivkami:
a. |
sprejema podatke; |
b. |
shranjuje podatke ali ukaze v bralnih (stalnih) ali spremenljivih (vpisljivih) pomnilnikih; |
c. |
obdeluje podatke na podlagi shranjene ukazne sekvence, ki je spremenljiva, in |
d. |
zagotavlja izhodne podatke. |
Opomba: spremembe shranjene ukazne sekvence vključujejo zamenjavo bralnih (stalnih) pomnilnikov, ne pa tudi fizične menjave ožičenja ali medsebojnih povezav.
„Digitna prenosna hitrost“ (def) pomeni skupno bitno hitrost informacije, ki se neposredno prenaša na katero koli vrsto medija.
Opomba: glej tudi „skupna digitna prenosna hitrost“.
„Stopnja zdrsa z delovne točke“ (žiroskopi) (7) pomeni komponento žiroskopskega izhoda, ki je funkcionalno neodvisna od izhodne rotacije. Izražena je kot hitrost vrtenja. (standard IEEE 528-2001)
„Efektivni gram“ (0 1) „posebnega cepljivega materiala“ pomeni:
a. |
pri plutonijevih izotopih in uranu 233 maso izotopa v gramih; |
b. |
pri uranu, obogatenem za 1 odstotek ali več z izotopom urana 235, maso elementa v gramih, pomnoženo s kvadratom njegove bogatitve, izraženo kot decimalni masni delež; |
c. |
pri uranu, obogatenem za manj kot 1 odstotek z izotopom urana 235, maso elementa v gramih, pomnoženo z 0,0001. |
„Elektronski sestav“ (2 3 4) pomeni več elektronskih komponent (tj. ‚elementov vezja‘, ‚diskretnih komponent‘, integriranih vezij itn.), ki so med seboj povezane, da izvajajo specifično funkcijo oziroma specifične funkcije in so kot celota zamenljive ter jih je mogoče razstaviti.
Opomba 1:‚element vezja‘: posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.
Opomba 2:‚nepovezana komponenta‘: ločeno pakirani ‚element vezja‘ z lastnimi zunanjimi povezavami.
„Energetski materiali“ (1) pomeni snovi ali mešanice, ki kemično reagirajo, da sprostijo energijo, potrebno za njihovo namembno uporabo. „Eksplozivi“, „pirotehnična sredstva“ in „pogonske snovi“ so podrazredi energetskih materialov.
„Končne enote“ (2) pomenijo prijemala, ‚aktivne orodne enote‘ in vsa druga orodja, pritrjena na osnovno ploščo na koncu roke „robotskega“ manipulatorja.
Opomba:‚aktivna orodna enota‘ pomeni napravo za prenos gibalne sile, procesne energije ali smeri na obdelovanca.
„Ekvivalentna gostota“ (6) pomeni maso optičnega elementa na enoto optične površine, projiciranega na optično ploskev.
„Eksplozivi“ (1) pomenijo trde, tekoče ali plinaste snovi ali mešanice snovi, ki morajo eksplodirati pri uporabi kot primarna, ojačevalna ali glavna polnila v bojnih glavah, pri rušenju ali drugih uporabah.
„Sistemi FADEC“ (9) pomenijo sisteme popolnega digitalnega krmiljenja motorja – digitalni elektronski krmilni sistem za plinskoturbinski motor lahko samostojno krmili motor v celotnem obratovalnem območju od zahtevanega zagona motorja do zahtevane zaustavitve motorja, tako v normalnih pogojih kot ob napaki.
„Vlakneni ali nitasti materiali“ (0 1 8 9) vključujejo:
a. |
kontinualne „monofilamente“; |
b. |
kontinualno „prejo“ in „rovinge“; |
c. |
„trakove“, tkanine, neurejene štrene in kite; |
d. |
razcepljena vlakna, speta vlakna in koherentne vlaknene prevleke; |
e. |
monokristalinske ali polikristalinske lase kakršne koli dolžine; |
f. |
aromatske poliamid-imide. |
„Integrirano vezje na filmu“ (3) pomeni niz ‚elementov vezja‘ in njihovih kovinskih medsebojnih povezav, narejenih z depozicijo debele ali tanke plasti na izolirno „podlago“.
Opomba:‚element vezja‘ je posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot je na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.
„Sistem krmarjenja leta z uporabo svetlobe“ (7) pomeni primarni sistem digitalnega krmarjenja leta, ki deluje na podlagi povratne zveze za krmarjenje zrakoplova med letom, pri čemer se efektorji/aktuatorji upravljajo z optičnimi signali.
„Sistem krmarjenja leta z uporabo računalnika“ (7) pomeni primarni sistem digitalnega krmarjenja leta, ki deluje na podlagi povratne zveze za krmarjenje „zrakoplova“ med letom, pri čemer se efektorji/aktuatorji upravljajo z električnimi signali.
„Žariščnoravninski detektorski nizi“ (6 8) pomenijo linearne ali dvodimenzionalne ravninske plasti ali kombinacijo ravninskih plasti posamičnih detektorskih elementov, ki delujejo na žariščni ravni, z elektroniko ali brez elektronike za branje podatkov.
Opomba: ta opredelitev ne vključuje plastne razporeditve posamičnih detektorskih elementov ali poljubnih detektorjev z dvema, tremi ali štirimi elementi, če ne delujejo po načelu časovne zakasnitve in integracije.
„Delna pasovna širina“ (3 5) pomeni „trenutno pasovno širino“, deljeno s središčno frekvenco, izraženo v odstotkih.
„Frekvenčno skakanje“ (5 6) pomeni obliko „razpršenega spektra“, kjer se oddajna frekvenca posameznega komunikacijskega kanala spreminja z naključnim ali psevdonaključnim zaporedjem diskretnih korakov.
„Frekvenca preklopnega časa“ (3) pomeni čas (tj. zakasnitev), ki ga porabi signal, da po preklopu z določene začetne izhodne frekvence doseže eno od naslednjega:
a. |
± 100 Hz za določeno končno izhodno frekvenco, manjšo od 1 GHz, ali |
b. |
± 0,1 del na milijon določene končne izhodne frekvence, enake ali večje od 1 GHz. |
„Gorivna celica“ (8) je elektrokemična naprava, ki kemično energijo pretvori neposredno v enosmerni električni tok ob porabi goriva iz zunanjega vira.
„Taljiv“ (1) pomeni, da ga je mogoče navzkrižno vezati ali nadalje polimerizirati (vulkanizirati) z uporabo toplote, sevanja, katalizatorjev itd. ali ga je mogoče staliti brez pirolize (pooglenitve).
„Krmilni sistem“ (7) pomeni sistem, ki združuje postopek merjenja in izračunavanja položaja in hitrosti vozila (tj. navigacije) s sistemom izračunavanja in pošiljanja ukazov sistemom kontrole letenja vozila s ciljem, da se popravi pot leta.
„Hibridno integrirano vezje“ (3) pomeni vsako kombinacijo integriranega vezja oziroma vezij ali integriranega vezja in ‚elementov vezja‘ ali ‚diskretnih komponent‘, ki v medsebojni povezavi opravlja določeno(e) funkcijo(e) in ima vse naslednje značilnosti:
a. |
ima najmanj eno nezaprto napravo; |
b. |
je povezana z uporabo tipičnih metod IC proizvodnje; |
c. |
je zamenljiva kot celota in |
d. |
je ponavadi ni mogoče razstaviti. |
Opomba 1:‚element vezja‘: posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.
Opomba 2:‚nepovezana komponenta‘: ločeno pakirani ‚element vezja‘ z lastnimi zunanjimi povezavami.
„Izboljšava slike“ (4) pomeni obdelavo dospele slike – nosilke informacij z algoritmi, kot so časovna kompresija, filtriranje, ekstrakcija, selekcija, korelacija, konvolucija ali preoblikovanje med področji (npr. hitra Fouriereva transformacija ali Walsheva transformacija). To ne vključuje algoritmov, ki uporabljajo samo linearno ali rotacijsko transformacijo ene same slike, kot so prevod, izvleček posamičnih znamenj, zajetje slike ali napačna koloracija.
„Imunotoksin“ (1) je izpeljanka enoceličnega monoklonalnega protitelesa in „toksina“ ali „podenote toksina“, ki selektivno prizadene okužene celice.
„V javni domeni“ (splošna opomba o tehnologiji, opomba o jedrski tehnologiji, splošna opomba o programski opremi) v smislu tega besedila pomeni „tehnologijo“ ali „programsko opremo“, ki je dostopna brez kakršnih koli omejitev njene nadaljnje distribucije (omejitve avtorske pravice ne pomenijo, da ta „tehnologija“ oziroma „programska oprema“ ne bi bila „v javni domeni“).
„Informacijska varnost“ (splošna opomba o tehnologiji, opomba o jedrski tehnologiji, splošna opomba o informacijski varnosti 5) pomeni vsa sredstva in funkcije, katerih namen je zagotoviti dostopnost, zaupnost ali celovitost informacij ali komunikacij, razen sredstev in funkcij varovanja pred nepravilnim delovanjem. Sem spadajo „kriptografija“, „kriptografska aktivacija“, ‚kriptoanaliza‘, zaščita pred odtekanjem podatkov in računalniška varnost.
Tehnična opomba:
‚kriptoanaliza‘ je analiza kriptografskega sistema ali njegovih vhodov in izhodov zaradi zakrivanja zaupnih spremenljivk ali občutljivih podatkov, vključno z odprtim besedilom.
„Trenutna pasovna širina“ (3 5 7) pomeni širino frekvenčnega pasu, kjer ostane izhodna moč konstantna v okviru 3 dB brez prilagajanja drugih operativnih parametrov.
„Opravilno območje“ (6) pomeni določeno nedvoumno prikazovalno območje radarja.
„Izolacija“ (9) se nanaša na komponente raketnega motorja, to je ohišje, dulec, vstopne odprtine, zapirala ohišja, in vključuje vulkanizirani ali polvulkanizirani vezni material iz gume, v katerega je vložen izolacijski ali refrakcijski material. Lahko je tudi blažilec napetosti.
„Notranja obloga“ (9) je primerna za povezovalni vmesnik med trdnim gorivom in ohišjem ali izolacijskim slojem. Ponavadi se po notranjih stenah ohišja naprši ali nanese disperzija ali refrakcija na podlagi tekočih polimerov ali pa izolirni material, npr. z ogljikom polnjeni HTPB ali drug polimer z dodanimi vulkanizatorji.
„Analogno-digitalni pretvornik s porazdeljenim sistemom (ADC)“ (3) pomeni napravo, ki ima več enot AD-pretvornikov, ki vzorčijo isti vhodni analogni signal ob različnem času, tako da je po seštetju izhodnih signalov vhodni analogni signal učinkovito vzorčen in pretvorjen pri višji hitrosti vzorčenja.
„Lastni (intrinsični) magnetni gradiometer“ (6) je en sam, na gradient magnetnega polja občutljiv element s pripadajočo elektroniko, katerega izhodna vrednost je merilo gradienta magnetnega polja.
Opomba: glej tudi „magnetni gradiometer“.
„Vdorna programska oprema“ (4) pomeni „programsko opremo“, ki je posebej izdelana ali prirejena, da bi ‚orodjem za spremljanje‘ preprečila odkrivanje ali izključila ‚zaščitne protiukrepe‘ računalnika ali omrežne naprave in izvajala naslednji opravili:
a. |
pridobivanje podatkov ali informacij iz računalnika ali omrežne naprave ali spreminjanje sistemskih ali uporabniških podatkov ali |
b. |
spreminjanje standardnega delovanja programa ali procesa, da bi omogočila izvajanje zunanjih navodil. |
Opombi:
1. |
„Vdorna programska oprema“ ne zajema:
|
2. |
Omrežne naprave vključujejo mobilne naprave in inteligentne števce. |
Tehnični opombi:
1. |
‚Sredstva za spremljanje‘: „programska oprema“ ali strojna oprema, ki spremlja sistemsko vedenje ali procese, ki se izvajajo v napravi. To vključuje protivirusne (AV) izdelke, izdelke za varnost končnih točk, izdelke za osebno varnost (PSP), sisteme za odkrivanje vdorov (IDS), sisteme za preprečevanje vdorov (IPS) ali požarne zidove. |
2. |
‚Zaščitni protiukrepi‘: tehnologije, oblikovane za zagotavljanje varne izvršitve kode, kot so preprečevanje izvajanja podatkov (DEP), randomizacija postavitve naslovnega prostora (ASLR) ali uporaba peskovnikov. |
„Izolirane žive kulture“ (1) vključujejo kulture živih mikroorganizmov v mirujočem stanju in v suhih preparatih.
„Izostatična stiskalnica“ (2) pomeni napravo, ki deluje na obdelovanca ali material v zaprtih kletkah s pritiskom prek različnih medijev (plina, tekočine, trdnih delcev itn.), s čimer vzpostavlja enak pritisk v vseh smereh na obdelovanca ali material.
„Laser“ (0 1 2 3 5 6 7 8 9) je oprema, ki proizvaja prostorsko in časovno koherentno svetlobo, ki se ojača z vzbujanim sevanjem.
Opomba: glej tudi: |
„kemični laser“; „CW laser“; „impulzni laser“; „visokozmogljivi laser“. |
„Knjižnica“ (1) (parametrična tehnična zbirka podatkov) pomeni zbirko tehničnih informacij, s pomočjo katerih je mogoče izboljšati učinkovitost zadevnih sistemov, opreme ali komponent.
„Vozila, lažja od zraka“ (9) pomeni balone in „zračne ladje“, ki potrebujejo za vzlet vroč zrak ali druge pline, lažje od zraka, npr. helij ali vodik.
„Linearnost“ (2) (ponavadi merjena z nelinearnostjo) pomeni maksimalni pozitivni ali negativni odklon od dejanskih značilnosti (povprečja odbirkov navzgor in navzdol) od ravne črte, ki je pozicionirana tako, da izravnava in minimizira maksimalne odklone.
„Lokalno omrežje“ (4 5) je podatkovni komunikacijski sistem, ki:
a. |
omogoča neposredno medsebojno komuniciranje med poljubnim številom neodvisnih ‚podatkovnih naprav‘in |
b. |
je omejen na zmerno veliko geografsko območje (npr. upravna zgradba, obrat, tabor, skladišče). |
Opomba:‚podatkovna naprava‘ pomeni napravo za posredovanje ali sprejemanje sekvenc digitalnih informacij.
„Magnetni gradiometri“ (6) so instrumenti za odkrivanje prostorskih variacij magnetnih polj zaradi virov zunaj instrumenta. Sestavljeni so iz več „magnetometrov“ in pripadajoče elektronike, katerih izhodne vrednosti so merilo gradienta magnetnega polja.
Opomba: glej tudi „lastni magnetni gradiometer“.
„Magnetometri“ (6) so instrumenti za odkrivanje magnetnega polja, povzročenega zaradi vira zunaj instrumenta. Sestavljeni so iz enega samega elementa, občutljivega na magnetno polje in pripadajoče elektronike, katerega izhodna vrednost je merilo magnetnega polja.
„Materiali, odporni proti koroziji z UF6“ (0) vključujejo baker, bakrove zlitine, nerjavno jeklo, aluminij, aluminijev oksid, aluminijeve zlitine, nikelj ali zlitine, ki vsebujejo 60 mas. % niklja ali več in fluorirane ogljikovodikove polimere.
„Matrika“ (1 2 8 9) pomeni snovno polnilo, ki zapolnjuje prostor med delci, vlaknatimi kristali ali vlakni.
„Merilna negotovost“ (2) je značilni parameter, ki določa, v katerem območju izhodne vrednosti je prava vrednost merljive spremenljivke s 95-odstotno stopnjo zaupanja. Upošteva nepopravljene sistemske odklone, nepopravljeni mrtvi tek in naključne odklone (sklic ISO 10360-2).
„Mikroračunalniško mikrovezje“ (3) pomeni „monolitno integrirano vezje“ ali „vezje z več čipi“, ki vsebuje aritmetično logično enoto (ALU), zmožno izvajati splošne ukaze iz notranjega pomnilnika glede podatkov, shranjenih v notranjem pomnilniku.
Opomba: notranji pomnilnik je lahko povečan z zunanjim pomnilnikom.
„Mikroprocesorsko mikrovezje“ (3) pomeni „monolitno integrirano vezje“ ali „veččipno vezje“, ki vsebuje aritmetično logično enoto (ALU), zmožno izvajati serije splošnih ukazov iz zunanjega pomnilnika.
Opomba 1:„mikroprocesorsko mikrovezje“ ponavadi nima integralnega pomnilnika, dostopnega uporabniku, čeprav se lahko pomnilnik na čipu uporablja za izvajanje njegovih logičnih funkcij.
Opomba 2: vključeni so tudi nizi čipov, namenjeni za skupno delovanje pri zagotavljanju funkcij „mikroprocesorskega mikrovezja“.
„Mikroorganizmi“ (1 2) pomenijo bakterije, viruse, mikroplazme, rikecije, chlamydiae ali gobe, naravne, gojene ali spremenjene, bodisi v obliki „izoliranih živih kultur“ bodisi v obliki materiala, ki vsebuje žive kulture, namerno cepljene ali okužene s takšnimi kulturami.
„Projektili“ (1 3 6 7 9) pomenijo kompletne raketne sisteme in letalske sisteme brez posadke, ki lahko nosijo najmanj 500 kg koristnega tovora in imajo doseg najmanj 300 km.
„Monofilament“ (1) ali filament je najmanjši prirastek vlakna, katerega premer je ponavadi nekaj mikrometrov.
„Monolitno integrirano vezje“ (3) pomeni kombinacijo pasivnih ali aktivnih ‚elementov vezja‘ ali obojega, ki:
a. |
so izdelani s postopki difuzije, implantacije ali depozicije v en ali na en sam kos polprevodniškega materiala, tako imenovani ‚čip‘; |
b. |
jih je mogoče šteti za neločljivo sestavljene in |
c. |
opravljajo funkcijo ali funkcije vezja. |
Opomba:‚element vezja‘ je posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot je na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.
„Monolitno mikrovalovno integrirano vezje“ („MMIC“) (3 5) pomeni „monolitno integrirano vezje“, ki deluje v območju mikrovalov ali milimetrskih valov.
„Monospektralni slikovni senzorji“ (6) so sposobni pridobivati slikovne podatke iz posameznega spektralnega pasu.
„Veččipno integrirano vezje“ (3) pomeni dve monočipni integrirani vezji ali več „monolitnih integriranih vezij“, bondiranih na skupno „podlago“.
„Večkanalni analogno-digitalni pretvornik (ADC)“ (3) pomeni napravo, ki združuje več kot en AD-pretvornik in je oblikovana tako, da ima vsak AD-pretvornik ločen vhodni analogni signal.
„Multispektralni slikovni senzorji“ (6) so sposobni simultanega ali zaporednega zbiranja slikovnih podatkov iz dveh ali več diskretnih spektralnih pasov. Senzorji, ki imajo več kot dvajset diskretnih spektralnih pasov, se včasih imenujejo hiperspektralni senzorji.
„Naravni uran“ (0) pomeni uran, vsebujoč mešanice izotopov, ki se pojavljajo v naravi.
„Krmilnik za dostop do omrežja“ (4) pomeni fizični vmesnik do omrežja s porazdeljeno komutacijo. Uporablja skupni medij, ki deluje ves čas z isto „hitrostjo digitalnega prenosa“ in pri tem za prenos uporablja presojo (tj. med znakom ali nosilcem). Neodvisno od vseh drugih izbira pakete podatkov ali skupine podatkov (tj. IEEE 802), naslovljene nanj. To je naprava, ki jo je mogoče vgraditi v računalnik ali telekomunikacijsko opremo za zagotovitev komunikacijskega dostopa.
„Jedrski reaktor“ (0) pomeni popoln reaktor, zmožen vzdrževati nadzorovano, samovzdrževano verižno cepitveno jedrsko reakcijo. „Jedrski reaktor“ vključuje vse predmete znotraj reaktorske posode ali neposredno pritrjene na reaktorsko posodo, naprave, ki nadzirajo moč v reaktorski sredici, in komponente, ki ponavadi vsebujejo primarno hladilo sredice reaktorja, hladilo nadzorujejo ali prihajajo v neposredni stik z njim.
„Numerično krmiljenje“ (2) pomeni avtomatično krmiljenje postopka, ki ga izvaja naprava, tako da uporabi numerične podatke, ponavadi vnesene med postopkom (sklic ISO 2382:2015).
„Objektna koda“ (GSN) pomeni strojno izvedljivo obliko primernega izraza za en proces ali več procesov („izvorna koda“ (izvorni jezik)), ki je bila sestavljena s sistemom za programiranje.
„Delovanje, upravljanje ali vzdrževanje“ („OAM“) (5) pomeni opravljanje ene ali več naslednjih nalog:
a. |
vzpostavljanje ali vodenje česar koli od naslednjega:
|
b. |
spremljanje ali vodenje pogoja delovanja ali zmogljivosti proizvoda ali |
c. |
vodenje dnevnikov ali revizijskih podatkov v podporo nalog, opisanih v odstavkih a. ali b.; |
Opomba:„OAM“ ne vključuje naslednjih nalog ali z njimi povezanih ključnih vodstvenih nalog:
a. |
oskrbovanja ali posodobitve katere koli kriptografske funkcionalnosti, ki ni neposredno povezana z vzpostavljanjem ali upravljanjem avtentikacijskih podatkov v podporo nalogam, opisanim v odstavkih a(1) ali a(2) zgoraj, ali |
b. |
izvajanje katere koli kriptografske funkcionalnosti v zvezi s posredovalnim ali podatkovnim nivojem proizvoda. |
„Optično integrirano vezje“ (3) pomeni „monolitno integrirano vezje“ ali „hibridno integrirano vezje“, ki vsebuje enega ali več delov, izdelanih tako, da delujejo kot svetlobni senzorji ali svetlobni oddajniki ali pa opravljajo optično ali elektrooptično funkcijo oziroma funkcije.
„Optična komutacija“ (5) pomeni usmerjanje ali preklapljanje signalov v optični obliki brez pretvorbe v električne signale.
„Celotna tokovna gostota“ (3) pomeni skupno število amperskih ovojev v tuljavi (tj. vsoto števila ovojev, pomnoženo z maksimalnim tokom v vsakem ovoju), deljeno s skupnim prerezom tuljave (vključno s superprevodniškimi filamenti, kovinsko matriko, v kateri so superprevodniški filamenti, zalivnim materialom, hladilnimi kanali itn.).
„Sodelujoča država“ (7 9) je država članica Wassenaarskega sporazuma (glej www.wassenaar.org).
„Maksimalna moč“ (6) pomeni največjo moč, doseženo pri „trajanju impulza“.
„Zasebno omrežje“ (5) pomeni podatkovni komunikacijski sistem, ki:
a. |
omogoča neposredno medsebojno komuniciranje med poljubnim številom neodvisnih ali medsebojno povezanih ‚podatkovnih naprav‘in |
b. |
je omejeno na komunikacijo v neposredni bližini posameznika ali upravljavca naprave (npr. posamezni prostor, pisarna ali avtomobil in prostori v njihovi bližini). |
Tehnična opomba:
‚podatkovna naprava‘ pomeni napravo za posredovanje ali sprejemanje sekvenc digitalnih informacij.
„Predhodno ločen“ (1) pomeni uporabo katerega koli postopka, katerega namen je povečati koncentracijo nadzorovanega izotopa.
„Osnovni element“ (4), kot se uporablja v skupini 4, je „osnovni element“, če je njegova nadomestna vrednost več kot 35 % celotne vrednosti sistema, katerega element je. Vrednost elementa je cena, ki jo za element plača proizvajalec sistema ali sestavljavec sistema. Celotna vrednost je normalna mednarodna prodajna cena, ki velja za nepovezane stranke v kraju proizvodnje ali integracije dobave.
„Proizvodnja“ (splošna opomba o tehnologiji, opomba o jedrski tehnologiji, povsod) pomeni vse proizvodne faze, kot so: načrtovanje, proizvodni inženiring, izdelava, integracija, sestavljanje (montaža), nadzor, preizkušanje, zagotavljanje kakovosti.
„Proizvodna oprema“ (1 7 9) pomeni orodje, šablone, vpenjalne glave, vpenjalne osi stružnic, kalupe, matrike, pritrjevala, zlagalne mehanizme, preizkušalno opremo, druge stroje in njihove komponente, vendar se omejuje na tiste, ki so posebej izdelani ali predelani za „razvoj“ ali za eno ali več faz „proizvodnje“.
„Proizvodne zmogljivosti“ (7 9) pomenijo „proizvodno opremo“ in posebej zanjo razvito programsko opremo, ki sta integrirani v instalacije za „razvoj“ ali za eno ali več faz „proizvodnje“.
„Program“ (2 6) pomeni sosledje ukazov za izvedbo procesa, ki ima takšno obliko oziroma se lahko pretvori v takšno obliko, da ga lahko izvede računalnik.
„Kompresija impulzov“ (6) pomeni kodiranje in obdelavo dolgega impulza radarskega signala v kratek impulz ob ohranitvi prednosti visoke impulzne energije.
„Trajanje impulza“ (6) pomeni trajanje „laserskega“ impulza in pomeni čas med točkami polovične jakosti na prednji in zadnji fronti posameznega impulza.
„Impulzni laser“ (6) pomeni „laser“, katerega trajanje impulza je 0,25 sekunde ali manj.
„Kvantna kriptografija“ (5) pomeni družino tehnik za vzpostavitev skupnega ključa za „kriptografijo“ z merjenjem kvanto-mehanskih lastnosti fizičnega sistema (vključno s tistimi fizičnimi lastnostmi, ki jih izrecno urejajo kvantna optika, kvantna teorija polja ali kvantna elektrodinamika).
„Agilnost radarske frekvence“ (6) pomeni vsako tehniko, ki po psevdonaključnem zaporedju spreminja nosilno frekvenco pulzirajočega radarskega oddajnika med impulzi ali skupinami impulzov z vrednostjo, ki je enaka ali večja kot pasovna širina impulza.
„Radar z razpršenim spektrom“ (6) pomeni vsako modulacijsko tehniko razprševanja energije, ki izvira iz signala z razmeroma ozkim frekvenčnim pasom, prek veliko širšega frekvenčnega pasu z uporabo naključnega ali psevdonaključnega kodiranja.
„Sevalna občutljivost“ (6) je opredeljena z naslednjo enačbo: sevalna občutljivost (mA/W) = 0,807 × (valovna dolžina v nm) × kvantna učinkovitost.
Tehnična opomba:
Kvantna učinkovitost je ponavadi izražena v odstotkih, vendar je za namene te formule izražena v decimalnem številu, manjšem od ena, npr. 78 % je 0,78.
„Realnočasovna obdelava“ (6) pomeni obdelavo podatkov z računalniškim sistemom, ki zagotavlja zahtevano raven storitve kot funkcijo razpoložljivih virov v okviru zagotovljenega odzivnega časa, ne glede na obremenitev sistema, kadar je stimuliran od zunaj.
„Ponovljivost“ (7) pomeni stopnjo skladnosti med ponovljenimi meritvami iste spremenljivke pod istimi delovnimi pogoji, kadar se med meritvami pojavijo spremenjeni pogoji ali obdobja neobratovanja (sklic: standard IEEE 528-2001 (ena sigma standardne deviacije)).
„Zahtevana“ (GTN 5 6 7 9), kot se uporablja v zvezi s „tehnologijo“, se nanaša samo na tisti delež „tehnologije“, ki je posebej nujen za doseganje ali izboljšanje zmogljivosti, značilnosti ali funkcij, ki so predmet nadzora. Takšna „potrebna“„tehnologija“ je lahko skupna za različno blago.
„Razločljivost“ (2) pomeni najmanjši inkrement merilne naprave; pri digitalnih instrumentih je to najmanj pomembni bit (sklic: ANSI B-89.1.12).
„Agens za obvladovanje nemirov“ (1) pomeni snov, ki pod pričakovanimi pogoji uporabe za namene nadzorovanja nemirov pri ljudeh hitro proizvedejo senzorične motnje ali fizično nesposobnost, ki izginejo kmalu po koncu izpostavitve.
Tehnična opomba:
Solzilni plini so podniz „agensov za obvladovanje nemirov“.
„Robot“ (2 8) pomeni manipulacijski mehanizem za stalne ali sporadične delovne operacije, ki lahko uporablja senzorje in ki:
a. |
je večfunkcionalen; |
b. |
je sposoben nameščanja ali usmerjanja materiala, delov, orodij ali posebnih naprav z uporabo različnih gibov v tridimenzionalnem prostoru; |
c. |
vsebuje tri ali več servo naprav z zaprto ali odprto zanko, ki lahko vključujejo tudi stopenjske motorje, in |
d. |
ima „uporabniku dostopno programljivost“ z metodo pokažem-ponovi ali prek elektronskega računalnika, ki je lahko tudi programirljivi logični krmilnik, tj. ne potrebuje mehanskih posegov. |
Opomba: zgornja opredelitev ne zajema naprav, kot so:
1. |
manipulacijski mehanizmi, ki se krmilijo le ročno/s teleoperaterjem; |
2. |
manipulacijski mehanizmi s stalnim zaporedjem gibov; to so avtomatsko gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko določenimi programiranimi gibi. Program je mehansko omejen z vnaprej določenimi zaporami, kot so na primer zatiči ali naperki. Sosledje gibov in izbor poti ali kotov nista spremenljiva ali zamenljiva z mehanskimi, elektronskimi ali električnimi sredstvi; |
3. |
manipulacijski mehanizmi z mehansko krmiljenim spremenljivim zaporedjem gibov, ki so avtomatsko gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko določenimi programiranimi gibi. Program je mehansko omejen z določenimi, vendar nastavljivimi zaporami, kot so na primer zatiči ali naperki. Zaporedje gibov in izbor poti ali kotov sta spremenljiva v okviru fiksiranega programskega vzorca. Variacije ali spremembe programskega vzorca (npr. menjave zatičev ali naperkov) na eni ali več oseh gibanja se izvajajo le z mehanskimi operacijami; |
4. |
manipulacijski mehanizmi s spremenljivim zaporedjem brez servokrmiljenja; to so avtomatsko gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko fiksiranimi programiranimi gibi. Program je spremenljiv, vendar si koraki sledijo le po binarnem signalu iz mehansko fiksiranih električnih binarnih naprav ali nastavljivih ustavitev; |
5. |
skladalni žerjavi, opredeljeni kot kartezijski koordinatni manipulacijski sistemi, proizvedeni kot integralni del navpičnega sklopa skladiščnih košar in narejeni tako, da omogočajo dostop do vsebine teh košar ter za vstavljanje ali odnašanje te vsebine. |
„Predpreja“ (1) je snop (ponavadi 12–120) približno vzporednih ‚pramenov‘.
Opomba:‚pramen‘ je snop „monofilamentov“ (ponavadi več kot 200), urejenih približno vzporedno.
„Opletanje“ (2) (out-of-true running) pomeni radialni odmik med enim obratom glavne gredi, merjen na ravnini, pravokotni na os gredi v točki na zunanji ali notranji vrteči se površini, ki je predmet preizkušanja (sklic: ISO 230-1:1986, odstavek 5.61).
„Stopnja prenosa“ (3) za analogno-digitalni pretvornik (ADC) pomeni največje število vzorcev, ki se izmerijo pri vhodnem analognem signalu v času ene sekunde, razen ADV z nadvzorčenjem. Pri ADV z nadvzorčenjem je „stopnja prenosa“ njegova hitrost prenosa besed. „Stopnja prenosa“ se lahko označuje tudi kot hitrost vzorčenja, ponavadi določena v mega vzorcih na sekundo (MSPS) ali giga vzorcih na sekundo (GSPS), ali hitrost pretvorbe, ponavadi določena v hercih (Hz).
„Satelitski navigacijski sistem“ (5 7) pomeni sistem, ki obsega zemeljske postaje, satelitsko konstelacijo in sprejemnike ter omogoča izračun lokacije sprejemnika na podlagi signalov, prejetih od satelitov. Vključuje globalne satelitske navigacijske sisteme (GNSS) in regionalne navigacijske satelitske sisteme (RNSS).
„Faktor lestvice“ (žirometra ali merilnika pospeška) (7) pomeni razmerje med izhodno in vhodno spremembo, ki je predmet meritve. Faktor lestvice se ponavadi ocenjuje kot nagib ravne črte, ki jo je mogoče potegniti po metodi najmanjših kvadratov vhodnih-izhodnih podatkov, dobljenih s cikličnim spreminjanjem vhodne vrednosti čez območje vhodnih podatkov.
„Analizatorji signalov“ (3) pomeni aparate za merjenje in prikazovanje osnovnih lastnosti enofrekvenčnih komponent večfrekvenčnih signalov.
„Obdelava signala“ (3 4 5 6) pomeni postopek obdelave od zunaj pridobljenih signalov, nosilcev informacij, z algoritmi, kot so časovna kompresija, filtriranje, ekstrakcija, selekcija, korelacija, konvolucija ali transformacija med domenami (npr. hitra Fouriereva transformacija ali Walsheva transformacija).
„Programska oprema“ (splošna opomba o tehnologiji, povsod) pomeni zbirko enega ali več „programov“ ali ‚mikroprogramov‘, nameščenih na kateremkoli otipljivem izraznem mediju.
Opomba:‚mikroprogram‘ pomeni zaporedje osnovnih navodil, shranjenih v posebnem shranjevalniku, katerih izvrševanje povzroči vpis njihovega sklica v register navodil.
„Izvorna koda“ (ali izvorni jezik) (6 7 9) je primeren izraz za enega ali več postopkov, ki jih programski sistem lahko pretvori v obliko, izvedljivo z opremo („objektna koda“ (ali objektni jezik)).
„Vesoljsko plovilo“ (9) pomeni aktivne in pasivne satelite in vesoljske sonde.
„Platforma vesoljskega plovila“ (9) pomeni opremo, ki zagotavlja podporno infrastrukturo „vesoljskega plovila“, na njej pa se nahaja tudi „koristni tovor vesoljskega plovila“.
„Koristni tovor vesoljskega plovila“ (9) pomeni opremo, pritrjeno na „platformo vesoljskega plovila“, namenjeno za izvedbo vesoljske misije (npr. komunikacije, opazovanje, znanost).
„Primeren za vesolje“ (3 6 7) pomeni zasnovan, izdelan ali kvalificiran z uspešnim preizkušanjem za delovanje na višini več kot 100 km nad površino Zemlje.
Opomba: določitev, da je neki proizvod „primeren za vesolje“, s preizkušanjem ne pomeni, da so drugi proizvodi v isti proizvodni seriji ali istega modela „primerni za vesolje“, če niso bili individualno preizkušeni.
„Posebni cepljivi materiali“ (0) pomenijo: plutonij 239, uran 233, „uran, obogaten z izotopom urana 235 ali urana 233“, in vsaka snov, ki vsebuje navedene snovi.
„Specifični modul“ (0 1 9) je Youngov modul elastičnosti v paskalih, enak vrednosti N/m2, deljen s specifično maso v N/m3, merjeno pri temperaturi (296 ± 2) K ((23 ± 2) °C) in pri relativni vlažnosti (50 ± 5) %.
„Specifična natezna trdnost“ (0 1 9) je natezna trdnost v paskalih, enaka vrednosti N/m2, deljeni s specifično maso v N/m3, merjeno pri temperaturi (296 ± 2) K ((23 ± 2) °C) in pri relativni vlažnosti (50 ± 5) %.
„Žiroskopi z rotirajočo maso“ (7) pomeni žiroskop, ki za zaznavanje premikov kota uporablja stalno rotirajočo maso.
„Razpršeni spekter“ (5) pomeni tehniko, pri kateri se energija razmeroma ozkega pasu komunikacijskega kanala razprši prek veliko širšega energijskega spektra.
Radar z „razpršenim spektrom“ (6) – glej „Radar z razpršenim spektrom“.
„Stabilnost“ (7) pomeni standardni odklon (1 sigma) variacije posameznega parametra od njegove kalibrirane vrednosti, umerjene v stabilnih temperaturnih pogojih. Lahko je izražena kot funkcija časa.
„Države, ki (ni)so članice Konvencije o kemičnem orožju“ (1), so tiste države, za katere Konvencija o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja in uporabe kemičnega orožja ni (je) začela veljati. (Glej www.opcw.org)
„Stabilno stanje“ (9) opredeljuje pogoje delovanja motorja, glede na katere pri parametrih motorja, kot so potisk/moč, vrtljaji na minuto in drugi, ni opaziti pomembnih nihljajev, če sta temperatura okolja in pritisk pri vstopu v motor konstantna.
„Podlaga“ (3) pomeni rezino osnovnega materiala z medpovezavami ali brez njih, na kateri ali v kateri so nameščene „diskretne komponente“ ali integrirana vezja ali oboji.
Opomba 1:‚nepovezana komponenta‘: ločeno pakirani ‚element vezja‘ z lastnimi zunanjimi povezavami.
Opomba 2:‚element vezja‘: posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.
„Surovi substrati“ (3 6) pomeni monolitne zmesi dimenzij, primernih za proizvodnjo optičnih elementov, kot so ogledala ali optična okna.
„Podenota toksina“ (1) je strukturno in funkcionalno posamična komponenta celotnega „toksina“.
„Superzlitine“ (2 9) pomenijo zlitine na osnovi niklja, kobalta ali železa, katerih trdnost presega katero koli zlitino iz serije AISI 300, in to pri temperaturah nad 922 K (649 °C) v zahtevnih okoljskih in delovnih pogojih.
„Superprevodni“ (1 3 5 6 8) pomeni materiale, to je kovine, zlitine ali spojine, ki lahko izgubijo vso električno upornost, to je, ki lahko ohranijo neskončno električno prevodnost in prevajajo zelo velike električne tokove, ne da bi pri tem sledilo džulsko segrevanje.
Opomba:„superprevodno“ stanje materiala se v posamičnih primerih označuje s „kritično temperaturo“, s kritičnim magnetnim poljem, ki je funkcija temperature, in s kritično tokovno gostoto, ki je pravzaprav funkcija magnetnega polja in temperature.
„Visokozmogljivi laser“ („SHPL“) (6) pomeni „laser“, sposoben oddajati (v celoti ali po poljubno velikih količinskih delih) izhodno energijo, ki presega 1 kJ v 50 ms ali ki ima povprečno ali CW moč več kot 20 kW.
„Superplastično oblikovanje“ (1 2) pomeni postopek deformiranja s segrevanjem kovin, za katere je ponavadi značilna nizka stopnja razteznosti (manj kot 20 %) pri prelomni točki, ugotovljeni pri sobni temperaturi z običajnim preizkušanjem natezne trdnosti, da se med preizkusom dosežejo raztezki, ki so vsaj za dvakrat večji od stopnje raztezanja.
„Simetrični algoritem“ (5) pomeni kriptografski algoritem, ki uporablja isti ključ za enkripcijo in dekripcijo.
Opomba: običajna uporaba „simetričnih algoritmov“ je zaupnost podatkov.
„Trak“ (1) je material iz prepletenih ali v eno samo smer usmerjenih „monofilamentov“, ‚pramenov‘, „predprej“, „prediv“ ali „prej“ itn., ponavadi prevlečenih s smolo.
Opomba:‚pramen‘ je snop „monofilamentov“ (ponavadi več kot 200), urejenih približno vzporedno.
„Tehnologija“ (splošna opomba o tehnologiji, opomba o jedrski tehnologiji, povsod) pomeni specifične informacije, potrebne za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga. Te informacije imajo obliko ‚tehničnih podatkov‘ ali ‚tehnične pomoči‘.
Opomba 1:‚tehnična pomoč‘ lahko nastopa v obliki napotkov, posebnih strokovnih znanj, usposabljanja, prenašanja delovnih izkušenj in svetovanja in lahko vključuje tudi prenos ‚tehničnih podatkov‘.
Opomba 2:‚tehnični podatki‘ so lahko v obliki shem, načrtov, diagramov, modelov, formul, tabel, tehničnih zasnov in specifikacij, priročnikov in navodil, natisnjenih ali posnetih na druge medije ali naprave, kot so diskete, trakovi, bralni pomnilniki.
„Tridimenzionalno tiskano vezje“ (3) pomeni skupek medsebojno povezanih polprevodniških ploščic ali aktivnih plasti s povezavami skozi povezovalno plast, podlago, ploščico ali plast za vzpostavitev medsebojne povezave med plastmi. Povezovalna plast je vmesnik, ki omogoča električne povezave.
„Nihajno vreteno“ (2) pomeni vreteno, ki je nosilec orodja in ki med strojnim postopkom spreminja kotni položaj svojega središča glede na druge osi.
„Časovna konstanta“ (6) je čas, ki poteče od trenutka uporabe svetlobnega dražljaja do takrat, ko tokovni inkrement doseže vrednost, enako 1- do 1/e-krat končna vrednost (tj. 63 % končne vrednosti).
„Čas umirjanja“ (6) (imenovan tudi odzivni čas gravimetra) pomeni čas, v katerem se zmanjšajo negativni vplivi pospeškov, ki jih je sprožila platforma (visokofrekvenčni hrup).
„Konica“ (9) pomeni stacionarno komponento obroča (trdna ali razčlenjena), pritrjeno na notranjo površino ohišja turbinskega motorja, ali vrh turbinske lopatice, katere funkcija je predvsem zračno tesnjenje med stacionarnimi in rotacijskimi komponentami.
„Celovito krmarjenje leta“ (7) pomeni avtomatizirano krmiljenje spremenljivk stanja „zrakoplova“ in smeri letenja, da se zagotovijo cilji misije, ki ustrezajo realnočasovnim spremembam podatkov glede ciljev, tveganj ali drugih „zrakoplovov“.
„Skupna digitalna prenosna hitrost“ (5) pomeni število bitov, vključno z linijskim kodiranjem itd., v časovni enoti, ki preidejo skozi ustrezno napravo v digitalnem prenosnem sistemu.
Opomba: glej tudi „digitalna prenosna hitrost“.
„Predivo“ (1) je snop ponavadi približno vzporednih „monofilamentov“.
„Toksini“ (1 2) pomenijo toksine v obliki namerno izoliranih preparatov ali mešanic, ne glede na način njihove proizvodnje, razen toksinov kot kontaminantov drugih materialov, kot so na primer patološki vzorci, pridelki, živila ali semena „mikroorganizmov“.
„Nastavljiv“ (6) pomeni zmožnost „laserja“, da deluje neprekinjeno na vseh valovnih dolžinah prek območja z več „laserskimi“ prehodi. „Laser“, ki se lahko izbira linijsko, proizvaja diskretne valovne dolžine v enem „laserskem“ prehodu, se ne pojmuje za „nastavljivega“.
„Enosmerna ponovljivost pozicioniranja“ (2) pomeni manjšo od vrednosti R↑ in R↓ (naprej in nazaj), določeno s točko 3.21 mednarodnega standarda ISO 230-2:2014 ali enakovrednim nacionalnim standardom, za posamezno uradno vrednost stroja.
„Zrakoplov brez posadke“ („UAV“) (9) pomeni kateri koli zrakoplov, ki zmore vzleteti ter zdržema nadzorovano leteti in navigirati brez posadke na krovu.
„Uran, obogaten z izotopom 235 ali 233“ (0) pomeni uran, ki vsebuje izotop urana 235, urana 233 ali oba, in to v tolikšni količini, da je obogatitveno razmerje med vsoto navedenih izotopov in izotopa urana 238 večje od razmerja med izotopom urana 235 in izotopom urana 238, kot se pojavlja v naravnem stanju (izotopno razmerje 0,71-odstotno).
„Uporaba“ (splošna opomba o tehnologiji, opomba o jedrski tehnologiji, povsod) pomeni opravilo, vgradnjo (vključno z vgradnjo na kraju samem), vzdrževanje (preverjanje), popravilo, tehnični pregled in obnavljanje.
„Uporabniku dostopna programirljivost“ (6) pomeni lastnost, ki omogoča uporabniku vstaviti, spremeniti ali nadomestiti „programe“, razen če gre za:
a. |
fizične spremembe vezja ali medpovezav ali |
b. |
namestitve funkcionalnih nadzorov, vključno z vnosom parametrov. |
„Cepivo“ (1) je medicinski proizvod v farmacevtski sestavi, ki ima dovoljenje regulativnih organov iz države proizvajalke ali uporabnice oziroma ima njihovo dovoljenje za promet ali klinični preizkus, namenjena za stimuliranje zaščitnih imunoloških odzivov človeka in živali, da prepreči bolezen pri osebah ali živalih, ki jo dobivajo.
„Vakuumske elektronske naprave“ (3) pomenijo elektronske naprave, ki temeljijo na interakciji elektronskega snopa z elektromagnetnim valom, ki potuje v vakuumskem krogu ali je v interakciji z radiofrakvenčnimi votlinskimi resonatorji v vakuumu. „Vakuumske elektronske naprave“ vključujejo klistrone, elektronke s potujočimi valovi in njihove izvedenke.
„Preja“ (1) je snop posukanih ‚pramenov‘.
Opomba:‚pramen‘ je snop „monofilamentov“ (ponavadi več kot 200), urejenih približno vzporedno. “
SKUPINA 0 – JEDRSKI MATERIALI, OBJEKTI IN OPREMA
0A Sistemi, oprema in komponente
0A001 |
„Jedrski reaktorji“ in posebej zanje zasnovana ali pripravljena oprema in komponente:
|
0B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
0B001 |
Obrat za ločevanje izotopov „naravnega urana“, „osiromašenega urana“ ali „posebnih cepljivih materialov“ in posebej konstruirana ali izdelana oprema in njeni sestavni deli:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
0B002 |
Naslednji pomožni sistemi, oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za obrat za ločevanje izotopov, ki je opisan v točki 0B001, in so izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
0B003 |
Obrat za pretvorbo urana in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
0B004 |
Obrat za pridobivanje ali koncentriranje težke vode, devterija iz devterijevih spojin ter posebej konstruirana ali izdelana oprema in sestavni deli zanjo:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
0B005 |
Obrat, posebej konstruiran za proizvodnjo gorivnih elementov za „jedrske reaktorje“ in posebej izdelana ali pripravljena oprema zanj. Tehnična opomba: Posebej izdelana ali pripravljena oprema za proizvajanje gorivnih elementov za „jedrske reaktorje“ vključuje opremo, ki:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
0B006 |
Obrat za predelavo obsevanih gorivnih elementov iz „jedrskih reaktorjev“ in posebej konstruirana ali izdelana oprema zanj. Opomba: točka 0B006 vključuje:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
0B007 |
Obrat za pretvorbo plutonija in pripadajoča oprema, ki je posebej izdelana ali pripravljena v ta namen:
|
0C Materiali
0C001 |
„Naravni uran“ ali „osiromašeni uran“ ali torij v obliki kovine, zlitine, kemičnih spojin ali koncentratov in kateri koli drug material, ki vsebuje enega ali več prej navedenih materialov; Opomba: predmet nadzora v točki 0C001 niso:
|
||||||||||||||||
0C002 |
„Posebni cepljivi materiali“ Opomba: če masa materiala, uporabljenega v senzorjih merilnih instrumentov, znaša štiri „efektivne grame“ ali manj, material ni predmet nadzora v točki 0C002. |
||||||||||||||||
0C003 |
Devterij, težka voda (devterijev oksid) in druge devterijeve spojine ter mešanice in raztopine, ki vsebujejo devterij in v katerih je izotopsko razmerje med devterijem in vodikom večje od 1:5 000. |
||||||||||||||||
0C004 |
Grafit s čistostjo, boljšo od 5 ppm ‚ekvivalentov bora‘, in z gostoto nad 1,50 g/cm3 za uporabo v „jedrskem reaktorju“ v količinah nad 1 kg. Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1C107. Opomba 1: za namen nadzora izvoza pristojni organi države članice, v kateri je izvoznik registriran, določijo, ali je izvoženi grafit, ki izpolnjuje zgornje specifikacije, namenjen za uporabo v „jedrskem reaktorju“ ali ne. Opomba 2: v točki 0C004 je določen ‚ekvivalent bora‘ (BE) kot vsota BEZ za nečistoče (razen BEogljik, ker ogljik ne velja za nečistoto), pri čemer je: BEZ (ppm) = CF x koncentracija elementa Z v ppm;
in sta σB in σZ reakcijska preseka za zajetje termičnih nevtronov (v barnih) naravnega bora in elementa Z; AB in AZ sta atomski masi naravnega bora in elementa Z. |
||||||||||||||||
0C005 |
Posebej izdelane spojine ali praškaste snovi za proizvodnjo plinskih difuzijskih pregrad, ki so odporne proti koroziji z UF6 (npr. nikelj ali zlitine z vsaj 60 mas. % niklja, aluminijev oksid in popolnoma fluorirani polimeri ogljikovodika), s čistostjo vsaj 99,9 mas. % in povprečno velikostjo delcev manjšo od 10 μm, merjeno v skladu s standardom B330 Ameriškega društva za preizkušanje in materiale, in visoko stopnjo enakomerne zrnatosti. |
0D Programska oprema
0D001 |
„Programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz te skupine. |
0E Tehnologija
0E001 |
„Tehnologija“ je v skladu z opombo o jedrski tehnologiji v zvezi z “razvojem”, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz te skupine. |
SKUPINA 1 – POSEBNI MATERIALI IN Z NJIMI POVEZANA OPREMA
1A Sistemi, oprema in komponente
1A001 |
Komponente, izdelane iz spojin s fluoridom:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1A002 |
„Kompozitne“ strukture ali laminati: Opomba: GLEJ TUDI 1A202, 9A010 in 9A110;
Opomba 1: predmet nadzora v točki 1A002 niso „kompozitne“ strukture ali laminati, ki so izdelani iz ogljikovih „vlaknenih ali nitastih materialov“, impregniranih z epoksi smolo, in ki so namenjeni za popravilo delov „civilnih zrakoplovov“ ali laminatov, katerih:
Opomba 2: predmet nadzora v točki 1A002 niso polizdelki, ki so posebej izdelani za predmete za civilno uporabo:
Opomba 3: predmet nadzora v točki 1A002(b)(1) niso polizdelki, ki vsebujejo največ dve dimenziji prepletenih filamentov in so posebej izdelani za naslednjo uporabo:
Opomba 4: predmet nadzora v točki 1A002 niso končni izdelki, ki so posebej izdelani za določeno aplikacijo. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1A003 |
Proizvajalci „netaljivih“ aromatskih poliimidov v obliki filma, listov, trakov ali pasov, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
Opomba: predmet nadzora v točki 1A003 niso proizvodi, ki so prevlečeni ali laminirani z bakrom in ki so izdelani za proizvodnjo plošč elektronskih tiskanih vezij. Opomba: za vse oblike „taljivih“ aromatskih poliimidov glej točko 1C008(a)(3). |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1A004 |
Zaščitna in opozorilna oprema in sestavni deli, ki niso posebej izdelani za vojaške namene: Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA, TOČKI 2B351 IN 2B352.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1A005 |
Neprebojni jopiči in njihovi sestavni deli: Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.
Opomba: za „vlaknene ali nitaste materiale“, ki se uporabljajo za proizvodnjo neprebojnih jopičev, glej točko 1C010. Opomba 1: predmet nadzora v točki 1A005 niso neprebojni jopiči, če so namenjeni za osebno varnost njihovih uporabnikov. Opomba 2: predmet nadzora v točki 1A005 niso neprebojni jopiči, namenjeni za frontalno zaščito pred drobci in udarnimi valovi eksplozivnih naprav nevojaškega izvora. Opomba 3: predmet nadzora v točki 1A005 niso neprebojni jopiči, namenjeni samo za zaščito pred urezninami, vbodninami ter poškodbami z iglo ali topim predmetom. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1A006 |
Oprema, posebej izdelana za uničenje improviziranih eksplozivnih naprav, navedenih v nadaljevanju, ter posebej zanje izdelane komponente: Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.
Tehnična opomba: ‚Motilci‘ so naprave, posebej izdelane za onesposobitev eksplozivne naprave z izstrelitvijo tekočega, trdnega ali razpršenega (zrnatega) projektila. Opomba: predmet nadzora v točki 1A006 ni oprema, kadar ta spremlja operaterja te opreme. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1A007 |
Oprema in naprave, posebej izdelane za električno proženje polnjenj in naprav, ki vsebujejo energetske materiale: Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA, TOČKI 3A229 IN 3A232.
Tehnični opombi:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1A008 |
Naboji, naprave in komponente:
1A008 ‚Oblikovano polnilo‘ je eksplozivno polnilo, oblikovano tako, da usmeri učinek eksplozije. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1A102 |
Ponovno nasičeni pirolizirani ogljiko-ogljikovi sestavni deli, izdelani za vesoljska plovila iz točke 9A004 ali za sondirne rakete iz točke 9A104. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1A202 |
Kompozitne strukture, razen tistih, ki so določene v točki 1A002, v obliki cevi in z obema od naslednjih značilnosti: Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 9A010 IN 9A110.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1A225 |
Platinirani katalizatorji, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za pospeševanje reakcije izmenjave vodikovega izotopa med vodikom in vodo, pri pridobivanju tritija iz težke vode ali za pridobivanje težke vode. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1A226 |
Posebna embalaža, ki se uporablja pri ločevanju težke vode od navadne vode, ki ima obe od naslednjih značilnosti:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1A227 |
Okna za zaščito pred sevanjem iz materiala z visoko gostoto (iz svinčevega stekla ali drugo), ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebej izdelani okviri zanje:
Tehnična opomba: ‚Hladna površina‘ iz točke 1A227 pomeni vidno površino okna, ki je za predvideno uporabo izpostavljena najnižji stopnji sevanja. |
1B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
1B001 |
Oprema za proizvodnjo ali pregledovanje „kompozitov“ ali laminatov iz točke 1A002 ali „vlaknenih ali nitastih materialov“ iz točke 1C010 in posebej izdelani sestavni deli in pribor zanje, kot so: Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 1B101 IN 1B201.
Tehnični opombi:
|
||||||||||||||||||||||||||||||
1B002 |
Oprema za izdelovanje kovinskih zlitin, prahu kovinskih zlitin ali legiranih materialov, posebej izdelana za preprečevanje kontaminacije in za uporabo v enem od postopkov iz točke 1C002(c)(2). Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1B102. |
||||||||||||||||||||||||||||||
1B003 |
Orodje, šablone, kalupi ali utrjevalci za „superplastično oblikovanje“ ali za „difuzijsko spajanje“ titana, aluminija ali njunih zlitin, posebej izdelani za proizvodnjo katerega koli izmed naslednjih:
|
||||||||||||||||||||||||||||||
1B101 |
Oprema, ki ni zajeta v točki 1B001, za „proizvodnjo“ strukturnih kompozitov ter posebej zanje izdelanih sestavnih delov in pribora: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1B201. Opomba: sestavni deli in pribor iz točke 1B101 vključujejo kalupe, stružnice, matrike, utrjevalce in orodje za stiskanje, vulkanizacijo, vlivanje, sintranje ali lepljenje kompozitnih struktur, laminatov in njegovih izdelkov.
|
||||||||||||||||||||||||||||||
1B102 |
„Proizvodna oprema“ kovinskega prahu, razen tiste iz točke 1B002, in sestavni deli: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1B115(b).
Opomba: točka 1B102 vključuje:
|
||||||||||||||||||||||||||||||
1B115 |
Oprema, razen tiste iz točke 1B002 ali 1B102, za proizvodnjo pogonskih goriv in njihovih sestavin in posebej zanjo izdelani sestavni deli:
Opomba 1: glede opreme, posebej izdelane za proizvodnjo vojaškega blaga, glej Nadzor vojaškega blaga. Opomba 2: predmet nadzora v točki 1B115 ni oprema za „proizvodnjo“, ravnanje z borovim karbidom in preizkušanje njegove ustreznosti. |
||||||||||||||||||||||||||||||
1B116 |
Dulci, posebej izdelani za proizvodnjo pirolitsko dobljenih materialov, oblikovanih v kalupih, napeljavah ali drugih podlagah iz predhodnikov plinov, ki se razgrajujejo pri temperaturah med 1 573 K (1 300 °C) in 3 173 K (2 900 °C) pri tlaku od 130 Pa do 20 kPa. |
||||||||||||||||||||||||||||||
1B117 |
Vsadni mešalniki, ki imajo vse naslednje značilnosti, ter posebej zanje izdelane komponente:
Opomba: v točki 1B117(d) izraz ‚mešalna/gnetna gred‘ ne zajema deaglomeratorjev ali gredi z noži. |
||||||||||||||||||||||||||||||
1B118 |
Kontinuirani mešalniki, ki imajo vse naslednje značilnosti, ter posebej zanje izdelane komponente:
|
||||||||||||||||||||||||||||||
1B119 |
Mešalniki na napajalno energijo, ki se uporabljajo za drobljenje ali mletje materialov iz točk 1C011(a), 1C011(b) in 1C111 ali iz okvira Nadzora vojaškega blaga, in posebej zanje izdelane komponente: |
||||||||||||||||||||||||||||||
1B201 |
Stroji za navijanje niti, razen tistih iz točke 1B001 ali 1B101, in oprema zanje:
|
||||||||||||||||||||||||||||||
1B225 |
Elektrolitske celice za pridobivanje fluora s proizvodno zmogljivostjo, večjo od 250 g fluora na uro. |
||||||||||||||||||||||||||||||
1B226 |
Elektromagnetni ločevalniki izotopov, ki so izdelani ali opremljeni z enim ali več ionskimi viri z zmogljivostjo skupnega toka ionskega žarka 50 mA ali več. Opomba: točka 1B226 zajema ločevalnike, ki:
|
||||||||||||||||||||||||||||||
1B228 |
Stolpi za kriogeno destilacijo vodika, ki imajo vse naslednje značilnosti:
Tehnična opomba: V točki 1B228 ‚efektivna dolžina‘ pomeni aktivno višino polnilnega materiala v polnjeni koloni ali aktivno višino plošč notranjega kontraktorja v ploščni koloni. |
||||||||||||||||||||||||||||||
1B230 |
Črpalke za kroženje raztopin koncentriranega ali razredčenega katalizatorja – kalijevega amida v tekočem amonijaku (KNH2/NH3), ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
||||||||||||||||||||||||||||||
1B231 |
Objekti ali obrati za ravnanje s tritijem in oprema zanje:
|
||||||||||||||||||||||||||||||
1B232 |
Turboekspanderji ali skupine turboekspanzijskih kompresorjev, ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
||||||||||||||||||||||||||||||
1B233 |
Objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov ter sistemi in oprema zanje:
|
||||||||||||||||||||||||||||||
1B234 |
Zadrževalni hrami, komore, vsebniki in drugi podobni zbiralniki za močna eksploziva, ki so namenjeni preizkušanju močnih eksplozivov ali eksplozivnih naprav in imajo obe ti dve značilnosti: Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.
|
||||||||||||||||||||||||||||||
1B235 |
Ciljni sestavi in komponente za proizvodnjo tritija:
Tehnična opomba: Komponente, izdelane posebej za ciljne sestave za proizvodnjo tritija, lahko vključujejo pelete iz litija, materiale za absorpcijo tritija in posebej prevlečene srajčke. |
1C Materiali
Tehnična opomba:
kovine in zlitine:
če določbe ne opredeljujejo drugače, obsegata izraza ‚kovine‘ in ‚zlitine‘ v točkah od 1C001 do 1C012 naslednje neobdelane in napol obdelane oblike:
surove oblike:
anode, kepe, palice (vključno s palicami z zarezami in žičniškimi palicami), klade, bloki, grude, briketi, pogače, katode, kristali, kubusi, kocke, zrna, kroglice, ingoti, plošče, peleti, šibike, prah, koluti, sekanci, krajniki, nepravilni koščki, gobe, palčice;
napol obdelane oblike (prevlečene, prekrite, navrtane, naluknjane ali ne):
a. |
kovani ali obdelani materiali, izdelani z valjanjem, vlečenjem, ekstrudiranjem, kovanjem, nabojnim ekstrudiranjem, stiskanjem, drobljenjem, atomiziranjem in s struženjem: profili, kanali, krogi, diski, prah, kosmiči, folije in listi, kovani predmeti, plošče, prah, stiskanine in tiskanine, trakovi, obroči, palice (vključno s taljenimi palicami, žičniškimi palicami in valjano žico), odrezki, oblike, listi, trakovi, cevi in črevesa (vključno s krogi, kvadrati in odprtinami za cevi), vlečena ali ekstrudirana žica; |
b. |
livarski materiali, dobljeni z litjem v pesku, šablonah, kovini, štukaturi ali v drugih vrstah kalupov, vključno z odlitki, dobljenimi pri visokem pritisku, sintriranimi oblikami in oblikami, dobljenimi z metalurgijo prahu. |
Predmet nadzora ostaja blago, izvoženo v oblikah, ki niso zajete v seznamu in so deklarirane kot dokončani proizvod, vendar v resnici pomenijo surove ali napol obdelane oblike.
1C001 |
Materiali, izdelani posebej za absorpcijo elektromagnetnega sevanja, ali intrinzično prevodni polimeri: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1C101.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C002 |
Kovinske zlitine, praškaste kovinske zlitine in legirani materiali: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1C202. Opomba: predmet nadzora v točki 1C002 niso kovinske zlitine, prah kovinskih zlitin ali zlitinski materiali, posebej izdelani za prevleke. Tehnične opombe:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C003 |
Magnetne kovine kakršnih koli vrst ali oblik, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C004 |
Zlitine urana in titana ali volframove zlitine z „matriko“ na osnovi železa, niklja ali bakra, ki imajo naslednje značilnosti:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C005 |
„Superprevodni“„kompozitni“ prevodniki, katerih dolžina presega 100 m ali imajo maso, ki presega 100 g:
Tehnična opomba: Za namen točke 1C005 so ‚filamenti‘ lahko v obliki žice, cilindrov, filmov, traku ali pasov. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C006 |
Tekočine in maziva:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C007 |
Keramični prah, „kompozitni“ materiali s keramično „matriko“ in njihove ‚predhodne sestavine‘: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1C107.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C008 |
Nefluorirane polimerne snovi:
Tehnični opombi:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C009 |
Nepredelane fluorirane spojine:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C010 |
„Vlakneni ali nitasti materiali“: Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 1C210 IN 9C110. Tehnični opombi:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C011 |
Kovine in spojine: Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA in TOČKO 1C111.
Opomba: glej tudi Nadzor vojaškega blaga za kovinski prah, zmešan z drugimi snovmi zaradi oblikovanja zmesi, ki se uporablja za vojaške namene. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C012 |
Materiali: Tehnična opomba: Ti materiali se ponavadi uporabljajo kot jedrski toplotni viri.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C101 |
Materiali in naprave za zmanjšano opaznost, na primer radarski odboj, ultravijolični/infrardeči podpis in zvočni znaki, razen tistih iz točke 1C001, ki se uporabljajo v ‚projektilih‘, „projektilnih“ podsistemih ali neimenovanih zrakoplovih, navedenih v točkah 9A012 ali 9A112(a). Opomba 1: točka 1C101 vključuje:
Opomba 2: točka 1C101 ne vključuje prevlek, kadar se uporabljajo za toplotni nadzor satelitov. Tehnična opomba: V točki 1C101 pomeni izraz ‚projektili‘ celotne raketne sisteme in zrakoplovne sisteme brez posadke, ki imajo doseg prek 300 km. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C102 |
Ponovno nasičeni pirolizirani ogljik-ogljikovi materiali, izdelani za vesoljska plovila iz točke 9A004 ali za sondirne rakete iz točke 9A104. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C107 |
Grafit in keramični materiali, razen tistih iz točke 1C007:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C111 |
Goriva in sestavine goriv, razen tistih iz točke 1C011:
Opomba: glede goriv in sestavin goriv, ki niso zajeti v točki 1C111, glej Nadzor vojaškega blaga. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C116 |
Maražna jekla za uporabo v ‚projektilih‘, ki imajo obe naslednji značilnosti: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1C216.
Tehnična opomba 1: Maražna jekla so železove zlitine:
Tehnična opomba 2: V točki 1C116 pomeni izraz ‚projektil‘ celotne raketne sisteme in zrakoplovne sisteme brez posadke, ki imajo doseg prek 300 km. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C117 |
Materiali za proizvodnjo komponent ‚projektilov‘:
Tehnična opomba: V točki 1C117 pomeni izraz ‚projektil‘ celotne raketne sisteme in zrakoplovne sisteme brez posadke, ki imajo doseg prek 300 km. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C118 |
Dupleksno nerjavno jeklo, stabilizirano s titanom (Ti-DSS):
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C202 |
Naslednje zlitine, razen tistih, določenih v točki 1C002(b)(3) ali (b)(4):
Tehnična opomba: Zgoraj navedene zlitine se nanašajo na zlitine pred toplotno obdelavo ali po njej. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C210 |
‚Vlakneni ali nitasti materiali‘ ali prepregi, razen tistih, ki so določeni v točkah 1C010(a), (b) ali (e):
Opomba: v točki 1C210 so ‚vlakneni ali nitasti materiali‘ omejeni na neskončne „monofilamente“, „preje“, „rovinge“, „niti“ ali „trakove“. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C216 |
Maražno jeklo, razen tistega, ki je določeno v točki 1C116, z natezno trdnostjo 1 950 MPa ali več pri 293 K (20 °C). Opomba: predmet nadzora v točki 1C216 niso oblike, pri katerih so linearne dimenzije 75 mm ali manj. Tehnična opomba: Navedeno maražno jeklo zajema maražno jeklo pred toplotno obdelavo ali po njej. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C225 |
Bor, obogaten z izotopom bor 10 (10B) nad izotopskim deležem v naravi: elementarni bor, njegove spojine, mešanice, ki vsebujejo bor, izdelki iz teh materialov, odpadki ali ostanki navedenih materialov. Opomba: zmesi iz točke 1C225, ki vsebujejo bor, vključujejo tudi materiale z vsebnostjo bora. Tehnična opomba: Masni delež izotopa bor-10 v naravi znaša približno 18,5 mas. % (20 at.odstotka). |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C226 |
Volfram, volframov karbid in zlitine z masnim deležem volframa nad 90 %, ki niso navedeni v točki 1C117, z obema naslednjima značilnostima:
Opomba: predmet nadzora v točki 1C226 niso deli, ki so posebej izdelani kot uteži ali kolimatorji za žarke gama. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C227 |
Kalcij, ki ima obe naslednji značilnosti:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C228 |
Magnezij, ki ima obe naslednji značilnosti:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C229 |
Bizmut, ki ima obe naslednji značilnosti:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C230 |
Kovinski berilij, zlitine, pri katerih je masni delež berilija nad 50 %, berilijeve spojine in njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov, razen tistih, določenih v Nadzoru vojaškega blaga. Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA. 1C230
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C231 |
Kovinski hafnij, zlitine z masnim deležem hafnija nad 60 %, hafnijeve spojine z masnim deležem hafnija nad 60 %, njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C232 |
Helij 3 (3He), zmesi, ki vsebujejo helij 3, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo navedene snovi. Opomba: predmet nadzora v točki 1C232 ni izdelek ali naprava, ki vsebuje manj kot 1 g helija-3. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C233 |
Litij, obogaten z izotopom litij 6 (6Li) nad vrednostmi v naravi, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo obogateni litij: elementarni litij, zlitine, spojine, mešanice, ki vsebujejo litij, izdelki iz teh materialov, odpadki ali ostanki navedenih materialov. Opomba: predmet nadzora v točki 1C233 niso termoluminescenčni dozimetri. Tehnična opomba: Masni delež izotopa litij-6 v naravi znaša približno 6,5 mas. % (7,5 at. odstotka). |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C234 |
Cirkonij, pri katerem je razmerje med masnim deležem hafnija in cirkonija manjše od 1:500: kovine, zlitine, pri katerih je masni delež berilija nad 50 %, berilijeve spojine in njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov, razen tistih, določenih v točki 0A001(f). Opomba: predmet nadzora v točki 1C234 ni cirkonij v obliki folije z debelino 0,10 mm ali manj. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C235 |
Tritij, tritijeve spojine, mešanice, ki vsebujejo tritij, v katerih je razmerje med tritijevimi in vodikovimi atomi večje od 1:1 000, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene snovi. Opomba: predmet nadzora v točki 1C235 niso izdelki ali naprave, ki vsebujejo manj kot 1,48×103 GBq (40 Ci) tritija. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C236 |
‚Radionuklidi‘, primerni za ustvarjanje nevtronskih virov na podlagi reakcije alfa-n, razen tistih iz točk 0C001 in 1C012(a), v naslednjih oblikah:
Opomba: predmet nadzora v točki 1C236 niso izdelki ali naprave, ki vsebujejo manj kot 3,7 GBq (100 mCi) aktivnosti. Tehnična opomba: V točki 1C236 so ‚radionuklidi‘ katere koli od naslednjih snovi:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C237 |
Radij-226 (226Ra), zlitine radija-226, spojine radija-226, mešanice, ki vsebujejo radij-226, njihovi izdelki in izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene materiale. Opomba: predmet nadzora v točki 1C237 niso:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C238 |
Klorov trifluorid (ClF3). |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C239 |
Močni eksplozivi, razen tistih, ki so zajeti v Nadzoru vojaškega blaga, ali snovi ali mešanice z masnim deležem takšnih eksplozivov, večjim od 2 %, in katerih kristalna gostota je večja od 1,8 g/cm3, hitrost detonacije pa večja od 8 000 m/s. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C240 |
Nikelj v prahu in porozni kovinski nikelj, razen tistega, ki je naveden v točki 0C005:
Opomba: predmet nadzora v točki 1C240 niso:
Tehnična opomba: Točka 1C240(b) se nanaša na porozno kovino, ki se oblikuje s stiskanjem ali sintranjem materialov iz točke 1C240(a), da nastane kovinski material z drobnimi porami, ki so enakomerno porazdeljene po vsem volumnu. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C241 |
Renij in zlitine, ki vsebujejo najmanj 90 mas. % renija; in zlitine renija in volframa, ki vsebujejo najmanj 90 mas. % renija in volframa v kateri koli kombinaciji, razen tistih iz točke 1C226, in imajo obe naslednji značilnosti:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C350 |
Kemikalije, ki se lahko uporabijo kot predhodniki toksičnih kemičnih agentov, in „mešanica kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več navedenih: Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA IN TOČKO 1C450.
1C350 Opomba 2: za izvoz v „države, ki so članice Konvencije o kemičnem orožju“, predmet nadzora v točki 1C350 niso „mešanice kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C350(1), (3), (5), (11), (12), (13), (17), (18), (21), (22), (26), (27), (28), (31), (32), (33), (34), (35), (36), (54), (55), (56), (57), (63) in (65), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 mas. % mešanice. Opomba 3: predmet nadzora točke 1C350 niso „mešanice kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točki 1C350(2,) (6), (7), (8), (9), (10), (14), (15), (16), (19), (20), (24), (25), (30), (37), (38), (39), (40), (41), (42), (43), (44), (45), (46), (47), (48), (49), (50), (51), (52), (53), (58), (59), (60), (61), (62) in (64), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 mas. % mešanice. Opomba 4: predmet nadzora v točki 1C350 niso proizvodi, ki se štejejo za potrošniško blago, pakirano za prodajo na drobno za osebno rabo ali pakirano za individualno rabo. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C351 |
Človeški patogeni, zoonoze in „toksini“:
Opomba: predmet nadzora v točki 1C351 niso „cepiva“ ali „imunotoksini“. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C353 |
‚Genetski elementi‘ in ‚gensko spremenjeni organizmi‘:
Tehnične opombe:
Opomba: predmet nazora iz točke 1C353 niso zaporedja nukleinskih kislin Escherichia coli, ki proizvaja Šigov toksin, seroloških skupin O26, O45, O103, O104, O111, O121, O145, O157 in drugih seroloških skupin, ki proizvajajo Šigov toksin, razen tistih genetskih elementov, ki kodirajo Šigov toksin ali njegove podenote. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C354 |
Rastlinski patogeni:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1C450 |
Toksične kemikalije in njihove predhodne sestavine ter „mešanice kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več teh kemikalij: Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 1C350 in 1C351(d) IN NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.
Opomba 1: za izvoz v „države, ki niso članice Konvencije o kemičnem orožju“, predmet nadzora v točki 1C450 niso „mešanice kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450(b)(1), (b)(2), (b)(3), (b)(4), (b)(5) in (b)(6), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 10 mas. % mešanice. Opomba 2: za izvoz v „države, ki so članice Konvencije o kemičnem orožju“, predmet nadzora v točki 1C450 niso „mešanice kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450(b)(1), (b)(2), (b)(3), (b)(4), (b)(5) in (b)(6), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 mas. % mešanice. Opomba 3: predmet nadzora v točki 1C450 niso „mešanice kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450(b)(8), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 mas. % mešanice. Opomba 4: predmet nadzora v točki 1C450 niso proizvodi, ki se pojmujejo kot potrošniško blago, pakirano za prodajo na drobno za osebno rabo ali pakirano za individualno rabo. |
1D Programska oprema
1D001 |
„Programska oprema“ je posebej zasnovana ali prirejena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ opreme iz točk od 1B001 do 1B003. |
1D002 |
„Programska oprema“ za „razvoj“ organskih laminatov „matrik“, kovinskih „matrik“ ali ogljikovih „matrik“ ali „kompozitov“. |
1D003 |
„Programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena tako, da omogoča, da oprema funkcionira, kot je določeno v točki 1A004(c) ali 1A004(d) |
1D101 |
„Programska oprema“, zasnovana in pripravljena posebej za delovanje ali vzdrževanje blaga iz točke 1B101, 1B102, 1B115, 1B117, 1B118 ali 1B119. |
1D103 |
„Programska oprema“, pripravljena posebej za analizo zmanjšane opaznosti, na primer radarski odboj, ultravijolični/infrardeči podpis in akustični znaki. |
1D201 |
„Programska oprema“, ki je posebej napisana za „uporabo“ blaga, ki je določeno v točki 1B201. |
1E Tehnologija
1E001 |
„Tehnologija“ v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ opreme ali materialov iz točk 1A002 do 1A005, 1A006(b), 1A007, 1B ali 1C. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1E002 |
Druga „tehnologija“:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1E101 |
„Tehnologija“ v skladu s splošno opombo o tehnologiji za „uporabo“ blaga, določenega v točkah 1A102, 1B001, 1B101, 1B102, od 1B115 do 1B119, 1C001, 1C101, 1C107, od 1C111 do 1C118, 1D101 ali 1D103. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1E102 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“„programske opreme“ iz točke 1D001, 1D101 ali 1D103. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1E103 |
„Tehnologija“ za uravnavanje temperature, pritiska ali okolja v avtoklavih ali hidroklavih, kadar se uporabljajo za „proizvodnjo“„kompozitov“ ali delno obdelanih „kompozitov“. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1E104 |
„Tehnologija“ za „proizvodnjo“ pirolitsko dobljenih materialov, oblikovanih v kalupih, na vretenu ali drugih podlagah iz plinov predhodnikov, ki se razgrajujejo pri temperaturah med 1 573 K (1 300 °C) in 3 173 K (2 900 °C) pri pritisku od 130 Pa do 20 kPa. Opomba: točka 1E104 vključuje „tehnologijo“ za sestavo kontrolnih shem in parametrov plinov predhodnikov, stopnje pretoka in nadzora. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1E201 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“ blaga, določenega v točkah 1A002, 1A007, 1A202, od 1A225 do 1A227, 1B201, od 1B225 do 1B234, 1C002(b)(3) ali (b)(4), 1C010(b), 1C202, 1C210, 1C216, od 1C225 do 1C241 ali 1D201. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1E202 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ blaga iz točke 1A007, 1A202 ali od 1A225 do 1A227. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1E203 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“„programske opreme“ iz točke 1D201. |
SKUPINA 2 – OBDELAVA MATERIALOV
2A Sistemi, oprema in komponente
Opomba: za brezšumne ležaje glej Nadzor vojaškega blaga.
2A001 |
Ležaji brez trenja in ležajni sistemi in komponente zanje: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 2A101. Opomba: predmet nadzora v točki 2A001 niso kroglice s tolerancami, ki po specifikacijah proizvajalca ustrezajo razredu G5 standarda ISO 3290:2001 (ali enakovrednemu nacionalnemu standardu) ali slabše.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2A101 |
Radialni kroglični ležaji, razen tistih iz točke 2A001, ki imajo vse tolerance po proizvajalčevih specifikacijah, ki so v skladu z razredom 2 standarda ISO 492 (ali s standardi ANSI/ABMA 20 razreda ABEC-9 ali drugimi enakovrednimi nacionalnimi standardi), ali boljše in imajo vse naslednje značilnosti:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2A225 |
Kokile, izdelane iz materiala, odpornega na tekoče aktinidne kovine:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2A226 |
Ventili, ki imajo vse naslednje značilnosti:
Tehnična opomba: Za ventile, pri katerih sta premera vstopne in izstopne odprtine različna, se ‚nominalna velikost‘ v točki 2A226 nanaša na manjši premer. |
2B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
Tehnične opombe:
1. |
Sekundarne osi (tj. osi tipa W na vodoravnih vrtalnih strojih ali sekundarne rotacijske osi, katerih središčnica je vzporedna s primarno rotacijsko osjo) se ne štejejo med skupno število obdelovalnih osi. Za rotacijske osi ni potrebno, da se vrtijo več kot 360°. Rotacijsko os lahko poganja linearna naprava (tj. navojne ali ozobljene palice). |
2. |
Za namene točke 2B je število osi, ki lahko hkrati obdelujejo obdelovanec („vodenja po konturi“), tisto število osi, vzdolž ali okrog katerih se v času obdelovanja obdelovanca med obdelovancem in orodjem dogajajo sočasni in med seboj povezani pomiki. To ne vključuje nobenih dodatnih osi, vzdolž ali okrog katerih so še drugi relativni pomiki znotraj stroja, kot so:
|
3. |
Poimenovanje osi mora biti v skladu z mednarodnim standardom ISO 841:2001, Sistemi industrijske avtomatizacije in integracija – ‚Numerično krmiljeni stroji – Nomenklatura osi in gibanj‘. |
4. |
Za namene točk od 2B001 do 2B009 se „nihajno vreteno“ šteje za rotacijsko os. |
5. |
‚Uradna „enosmerna ponovljivost pozicioniranja“‘ se lahko uporabi za meritev modela obdelovalnega stroja namesto meritve dejanskega stroja in je določena z naslednjim:
|
6. |
Za namene točk 2B001(a) do 2B001(c) se ne upošteva merilna negotovost za natančnost „enosmerne ponovljivosti pozicioniranja“ obdelovalnih strojev, določena z mednarodnim standardom ISO 230-2:2014 ali enakovrednim nacionalnim standardom. |
7. |
Za namene točk 2B001(a) do 2B001(c) se merjenje osi opravi v skladu s preizkusi iz točke 5.3.2 standarda ISO 230-2:2014. Preizkusi za osi, daljše od 2 metrov, se opravijo na dvometrskem segmentu. Za osi, daljše od 4 metrov, je potrebnih več preizkusov (npr. dva preizkusa za osi, daljše od 4 m in krajše od 8 m, trije preizkusi za osi, daljše od 8 m in krajše od 12 m), vsak na dvometrskem segmentu in porazdeljenih v enakomernih presledkih po vsej dolžini osi. Preizkusni segmenti so enakomerno porazdeljeni po celotni dolžini osi, morebitna odvečna dolžina pa se enakomerno porazdeli med začetni, vmesni in končni preizkusni segment. Prijaviti je treba najmanjšo vrednost „enosmerne ponovljivosti pozicioniranja“ vseh preizkusnih segmentov. |
2B001 |
Strojna oprema in katera koli njihova kombinacija za obdelovanje (ali odrezovanje) kovin, keramike ali „kompozitov“, ki so po proizvajalčevih specifikacijah lahko opremljeni z elektronsko napravo za „numerično krmiljenje“, kot sledijo: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 2B201. Opomba 1: predmet nadzora točke 2B001 ni posebna strojna oprema, katere uporaba je omejena na izdelavo zobnikov. Za tovrstno strojno opremo glej točko 2B003. Opomba 2: predmet nadzora točke 2B001 ni posebna strojna oprema, katere uporaba je omejena na izdelavo naslednjih delov:
Opomba 3: obdelovalni stroj, ki ima vsaj dve od treh zmogljivosti za struženje, rezkanje ali brušenje (npr. stroj za struženje z brusnimi zmogljivostmi), je treba obravnavati po določilih točk 2B001(a), (b) ali (c). Opomba: za stroje za optično končno obdelavo glej 2B002.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B002 |
Numerično krmiljena strojna orodja za optično končno obdelavo, opremljena za selektivno odstranjevanje materiala pri izdelavi nesferičnih površin, ki imajo vse naslednje značilnosti:
Tehnične opombe: Za namene točke 2B002 velja:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B003 |
„Numerično krmiljena“ strojna orodja, ki so posebej izdelana za posnemanje, končno obdelavo, brušenje ali honanje kaljenih (Rc = 40 ali več) valjastih poševno ali dvojno poševno ozobljenih zobnikov in imajo vse naslednje značilnosti:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B004 |
„Izostatične stiskalnice“ za delo v vročem stanju, ki imajo vse naslednje in posebej izdelane komponente in pribor: Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 2B104 IN 2B204.
Tehnična opomba: Notranja širina komore se nanaša na komoro, v kateri se dosegata delovna temperatura in delovni tlak in ne vključuje prijemal. Za to dimenzijo se upošteva manjši premer: bodisi notranji premer tlačne posode ali izolirane talilne posode, kar je odvisno od tega, katera izmed komor je nameščena znotraj druge. 2B004 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B005 |
Oprema, izdelana posebej za dodajanje, obdelavo in postopkovni nadzor anorganskih nanosov, premazov in površinskih nanosov, za substrate iz stolpca 2, po postopkih iz stolpca 1 tabele, ki sledi točki 2E003(f), in posebej zanjo izdelane komponente za avtomatsko ravnanje, nameščanje in nadzor:
Opomba: predmet nadzora v točki 2B005 ni oprema za kemično naparjanje s katodnim oblokom, pršenjem, ionskim oblaganjem ali ionskega vnašanja, posebej prirejena za odrezovalne ali obdelovalne stroje. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B006 |
sistemi, oprema, pozicijske enote s povratno zanko in „elektronski sestavi“ za kontrolo dimenzij in merjenje:
Opomba: točka 2B006 vključuje strojna orodja razen tistih iz točke 2B001, ki se lahko uporabljajo kot merilni stroji, če izpolnjujejo ali presegajo merila, določena za funkcijo merilnih obdelovalnih strojev. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B007 |
„Roboti“, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti, in posebej zanje izdelane kontrolne enote in „končne enote“: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 2B207.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B008 |
‚Sestavljene rotacijske mize‘ in „nihajna vretena“, posebej izdelana za stojna orodja:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B009 |
Stroji za oblikovalno valjanje in stroji za potisno oblikovanje, ki so po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah lahko opremljeni z enotami za „numerično krmiljenje“ ali z računalniškim krmiljenjem in imajo obe naslednji značilnosti: Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 2B109 IN 2B209.
Tehnična opomba: Za namen točke 2B009 se štejejo stroji, ki vključujejo oblikovalno valjanje, pa tudi potisno oblikovanje, v kategorijo strojev za potisno oblikovanje. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B104 |
„Izostatične stiskalnice“, razen tistih iz točke 2B004, z vsemi naslednjimi značilnostmi: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 2B204
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B105 |
Kemični postopki nanašanja (CVD), razen tistih iz točke 2B005(a), izdelani ali prirejeni za učvrščevanje ogljik-ogljikovih kompozitov. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B109 |
Potisno oblikovalni stroji, razen tistih iz točke 2B009, ki se uporabljajo pri „proizvodnji“ pogonskih komponent in opreme (npr. ohišja motorjev in medstopnje) za „projektile“ ter posebej izdelane komponente: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 2B209
Tehnična opomba: Za namen točke 2B109 se štejejo stroji, ki vključujejo oblikovalno valjanje, pa tudi potisno oblikovanje, za potisno oblikovalne stroje. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B116 |
Sistemi za vibracijsko testiranje, oprema in sestavni deli zanje:
Tehnična opomba: Za namene točke 2B116 pomeni ‚brez zunanjih vplivov‘ ravno mizo ali površino brez vpenjal ali drugih pripomočkov. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B117 |
Oprema in naprave za nadzor postopkov, razen tistih iz točke 2B004, 2B005(a), 2B104 ali 2B105, izdelane ali prilagojene za denzifikacijo in pirolizo kompozitnih struktur raketnih šob in konic letal, ki ponovno vstopajo v ozračje. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B119 |
Balansirni stroji in sorodna oprema, kot sledijo: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 2B219.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B120 |
Simulatorji premika ali merilne mize, ki imajo vse naslednje značilnosti:
Opomba 1: predmet nadzora v točki 2B120 niso rotacijske mize, izdelane ali prirejene za strojna orodja ali za medicinsko opremo. Glede nadzora nad rotacijskimi mizami za strojno orodje glej točko 2B008. Opomba 2: simulatorji premika ali merilne mize iz točke 2B120 se nadzorujejo ne glede na to, ali so v času izvoza opremljene z drsnimi obroči ali integriranimi nekontaktnimi napravami ali ne. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B121 |
Pozicijske mize (oprema z zmožnostjo natančnih premikov v vseh oseh), razen tistih iz točke 2B120, ki imajo obe naslednji značilnosti:
Opomba: predmet nadzora v točki 2B121 niso rotacijske mize, izdelane ali prirejene za strojna orodja ali za medicinsko opremo. Glede nadzora nad rotacijskimi mizami za strojno orodje glej točko 2B008. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B122 |
Centrifuge z zmožnostjo pospeševanja nad 100 g, ki so izdelane ali prilagojene tako, da vsebujejo drsne obroče ali integrirane nekontaktne naprave z zmožnostjo prenosa električnega toka ali signalov ali obojega. Opomba: centrifuge iz točke 2B122 se nadzorujejo ne glede na to, ali so v času izvoza opremljene z drsnimi obroči ali integriranimi nekontaknimi napravami ali ne. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B201 |
Strojna orodja in njihove kombinacije, razen tistih iz točke 2B001, za odstranjevanje ali odrezovanje kovin, keramike ali „kompozitov“, ki so po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah lahko opremljena z elektronskimi enotami za sočasno „vodenje po konturi“ v dveh ali več oseh: Tehnična opomba: Uradna vrednost natančnosti pozicioniranja, pridobljena po naslednjih postopkih iz meritev v skladu z ISO 230-2:1988 (6) ali enakovrednim nacionalnim standardom, se lahko uporabi kot meritev modela strojnega orodja namesto meritve dejanskega stroja, če tako določijo in sprejmejo nacionalni organi. Določanje uradne vrednosti položajne natančnosti:
Opomba 1: predmet nadzora v točki 2B201(b) niso stroji in orodja, posebej izdelana za izdelavo naslednjih delov:
Opomba 2: struženje, rezkanje ali brušenje (npr. stroj za struženje z rezkalnimi zmogljivostmi), je treba obravnavati po določilih točk 2B201(a), (b) ali (c). Opomba 3: točki 2B201(a)(3) in 2B201(b)(3) vključujeta stroje z vzporedno linearno kinematično zasnovo (npr. heksapodi), ki imajo pet ali več osi, od katerih ni nobena rotacijska. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B204 |
„Izostatične stiskalnice“, razen tistih iz točke 2B004 ali 2B104, in oprema zanje:
Tehnična opomba: V točki 2B204 se notranja širina komore nanaša na komoro, v kateri se dosegata delovna temperatura in delovni tlak in brez kakršnih koli dodatkov. Za to dimenzijo se upošteva manjši premer: bodisi notranji premer tlačne posode ali izolirane talilne posode, kar je odvisno od tega, katera izmed komor je nameščena znotraj druge. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B206 |
Merilni stroji, deli ali oprema za pregledovanje dimenzij, razen tistih iz točke 2B006:
Opomba 1: obdelovalni stroji, ki se lahko uporabljajo kot merilni stroji, so predmet nadzora, če ustrezajo kriterijem ali presegajo tiste, določene za funkcije obdelovalnega stroja ali funkcije merilnih obdelovalnih strojev. Opomba 2: stroj, ki je naveden v točki 2B206, je predmet nadzora, če presega prag evidentiranja kjer koli znotraj merilnega območja. Tehnična opomba: Vsi merjeni parametri iz točke 2B206 dopuščajo pozitivni in negativni odmik. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B207 |
„Roboti“, „končne enote“ in kontrolne enote, razen tistih iz točke 2B007:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B209 |
Stroji za oblikovalno valjanje, stroji z vreteni z možnostjo potisnega oblikovanja, ki nudijo tudi funkcije oblikovalnega valjanja, razen tistih iz točke 2B009 ali 2B109, in vretena:
Opomba: točka 2B209(a) vključuje stroje z enojnim valjem za preoblikovanje kovine ter dvema pomožnima valjema za podporo, ki ne sodelujeta neposredno pri procesu preoblikovanja. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B219 |
Centrifugalni večosni balansirni stroji, nepremični ali prenosni, horizontalni ali vertikalni:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B225 |
Daljinske enote, ki omogočajo delovanje na daljavo pri radiokemičnem ločevanju ali v vročih celicah in imajo eno od naslednjih značilnosti:
Tehnična opomba: Daljinske manipulatorske enote omogočajo prenos človekovih dejanj z daljinsko upravljano roko in stalno povezavo. Lahko so tipa ‚strežnik-odjemalec‘ ali pa delujejo z uporabo krmilne palice ali računalniške miške. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B226 |
Indukcijske peči s kontrolirano atmosfero (z vakuumom ali inertnim plinom kot zaščito), razen tistih iz točk 9B001 in 3B001, in njihovo napajanje: Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 3B001 IN 9B001.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B227 |
Vakuumske ali druge metalurške talilne peči in peči za ulivanje s kontrolirano atmosfero in oprema, povezana z njimi:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B228 |
Oprema za izdelavo in sestavljanje rotorjev, za ravnanje rotorjev, ekspanzijskih oblikovnih kolutov ter gravur:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B230 |
Vse vrste ‚tlačnih pretvornikov‘, ki omogočajo merjenje absolutnih tlakov in imajo vse naslednje značilnosti:
Tehnični opombi:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B231 |
Vakuumske črpalke, ki imajo vse naslednje značilnosti:
Tehnični opombi:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B232 |
Visoko hitrostni strelni sistemi (pogonski, plinski, tuljavni, elektromagnetni, elektrotermični in drugi napredni sistemi) z zmožnostjo pospeševanja izstrelka do hitrosti 1,5 km/s ali več. Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B233 |
Vijačni kompresorji in vijačne vakuumske črpalke, ki imajo meh kot tesnilo in vse naslednje značilnosti: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 2B350(i).
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B350 |
Pripomočki, oprema in sestavni deli za kemično proizvodnjo:
2B350 Tehnični opombi:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B351 |
Naprave za nadzorovanje toksičnih plinov in nadzorni sistemi ter pripadajoče komponente za odkrivanje, razen tistih iz točke 1A004, ter detektorji, senzorne naprave in nadomestljivi senzorni naboji:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2B352 |
Oprema za proizvodnjo bioloških materialov in ravnanje z njimi:
|
2C Materiali
Jih ni.
2D Programska oprema
2D001 |
„Programska oprema“, razen tiste iz točke 2D002, kot sledi:
Opomba: predmet nadzora v točki 2D001 ni „programska oprema“ za programiranje delov, ki ustvarja kode „numeričnega krmiljenja“ za strojno izdelavo različnih delov. |
||||
2D002 |
„Programska oprema“ za elektronske naprave, tudi če je v elektronski napravi ali sistemu, da bi tem napravam ali sistemom omogočala funkcijo „numeričnega krmiljenja“ enot, z zmožnostjo sočasne koordinacije več kot štirih osi zaradi „vodenja po konturi“. Opomba 1: predmet nadzora v točki 2D002 ni „programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena za delovanje blaga, ki ni predmet nadzora v skupini 2. Opomba 2: točka 2D002 ne vključuje „programske opreme“ za blago iz točke 2B002. Za „programsko opremo“ za blago iz točke 2B002 glej točki 2D001 in 2D003. Opomba 3: predmet nadzora v točki 2D002 ni „programska oprema“, ki se izvozi z blagom, ki ni določen v skupini 2, in ki je nujno potrebna za njegovo delovanje. |
||||
2D003 |
„Programska oprema“, zasnovana ali prirejena za delovanje opreme iz točke 2B002, ki pretvori optično zasnovo, meritve obdelovanca in funkcije odstranjevanja materiala v ukaze „numeričnega krmiljenja“ za dosego želene oblike obdelovanca. |
||||
2D101 |
„Programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena za „uporabo“ opreme iz točk 2B104, 2B105, 2B109, 2B116, 2B117 ali od 2B119 do 2B122. Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 9D004. |
||||
2D201 |
„Programska oprema“, ki je posebej napisana za „uporabo“ opreme iz točke 2B204, 2B206, 2B207, 2B209, 2B219 ali 2B227. |
||||
2D202 |
„Programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ opreme iz točke 2B201. Opomba: predmet nadzora v točki 2D202 ni „programska oprema“ za programiranje delov, ki ustvarja kode ukazov „numeričnega krmiljenja“, vendar ne mogoča neposredne uporabe opreme za strojno izdelavo različnih delov. |
||||
2D351 |
„Programska oprema“, razen tiste iz točke 1D003, ki je posebej zasnovana za „uporabo“ opreme iz točke 2B351. |
2E Tehnologija
2E001 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ opreme ali „programske opreme“ iz točke 2A, 2B ali 2D. Opomba: točka 2E001 vključuje „tehnologijo“ za vgradnjo sondnih sistemov v koordinatne merilne stroje iz točke 2B006(a). |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2E002 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „proizvodnjo“ opreme iz točke 2A ali 2B. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2E003 |
Druga „tehnologija“:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2E101 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „uporabo“ opreme ali „programske opreme“ iz točk 2B004, 2B009, 2B104, 2B109, 2B116, od 2B119 do 2B122 ali 2D101. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2E201 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „uporabo“ opreme ali „programske opreme“ iz točke 2A225, 2A226, 2B001, 2B006, 2B007(b), 2B007(c), 2B008, 2B009, 2B201, 2B204, 2B206, 2B207, 2B209, 2B225 do 2B233, 2D201 ali 2D202. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2E301 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „uporabo“ blaga iz točk 2B350 do 2B352. |
TABELA
TEHNIKE NANAŠANJA
|
|
|
||||||
|
„superzlitine“ |
aluminidi za notranjo uporabo |
||||||
|
keramični materiali (19) in stekla z majhnim raztezkom (14) |
silicidi karbidi dielektrični nanosi (15) diamant diamantni ogljik (17) |
||||||
|
ogljik-ogljikovi, keramični in kovinski „matrični“„kompoziti“ |
silicidi karbidi refrakcijske kovine njihove mešanice (4) dielektrični nanosi (15) aluminidi zliti aluminidi (2) borov nitrid |
||||||
|
utrjeni volframov karbid (16), silicijev karbid (18) |
karbidi volfram njihove mešanice (4) dielektrični nanosi (15) |
||||||
|
molibden in njegove zlitine |
dielektrični nanosi (15) |
||||||
|
berilij in njegove zlitine |
dielektrični nanosi (15) diamant diamantni ogljik (17) |
||||||
|
materiali za senzorska okna (9) |
dielektrični nanosi (15) diamant diamantni ogljik (17) |
||||||
|
|
|
||||||
|
„superzlitine“ |
zliti silicidi zliti aluminidi (2) MCrAlX (5) modificirani cirkonij (12) silicidi aluminidi njihove mešanice (4) |
||||||
|
keramični materiali (19) in stekla z majhnim raztezkom (14) |
dielektrični nanosi (15) |
||||||
|
nerjavno jeklo (7) |
MCrAlX (5) modificirani cirkonij (12) njihove mešanice (4) |
||||||
|
ogljik-ogljikovi, keramični in kovinski „matrični“„kompoziti“ |
silicidi karbidi refrakcijske kovine njihove mešanice (4) dielektrični nanosi (15) borov nitrid |
||||||
|
utrjeni volframov karbid (16), silicijev karbid (18) |
karbidi volfram njihove mešanice (4) dielektrični nanosi (15) |
||||||
|
molibden in njegove zlitine |
dielektrični nanosi (15) |
||||||
|
berilij in njegove zlitine |
dielektrični nanosi (15) boridi berilij |
||||||
|
materiali za senzorska okna (9) |
dielektrični nanosi (15) |
||||||
|
titanove zlitine (13) |
boridi nitridi |
||||||
|
keramični materiali (19) in stekla z majhnim raztezkom |
dielektrični nanosi (15) diamantni ogljik (17) |
||||||
|
ogljik-ogljikovi, keramični in kovinski „matrični“„kompoziti“ |
dielektrični nanosi (15) |
||||||
|
utrjeni volframov karbid (16), silicijev karbid |
dielektrični nanosi (15) |
||||||
|
molibden in njegove zlitine |
dielektrični nanosi (15) |
||||||
|
berilij in njegove zlitine |
dielektrični nanosi (15) |
||||||
|
materiali za senzorska okna (9) |
dielektrični nanosi (15) diamantni ogljik (17) |
||||||
|
keramični materiali (19) in stekla z majhnim raztezkom (14) |
silicidi dielektrični nanosi (15) diamantni ogljik (17) |
||||||
|
ogljik-ogljikovi, keramični in kovinski „matrični“„kompoziti“ |
dielektrični nanosi (15) |
||||||
|
utrjeni volframov karbid (16), silicijev karbid |
dielektrični nanosi (15) |
||||||
|
molibden in njegove zlitine |
dielektrični nanosi (15) |
||||||
|
berilij in njegove zlitine |
dielektrični nanosi (15) |
||||||
|
materiali za senzorska okna (9) |
dielektrični nanosi (15) diamantni ogljik (17) |
||||||
|
„superzlitine“ |
zliti silicidi zliti aluminidi (2) MCrAlX (5) |
||||||
|
polimeri (11) in organski „matrični“„kompoziti“ |
boridi karbidi nitridi diamantni ogljik (17) |
||||||
|
ogljik-ogljikovi, keramični in kovinski „matrični“„kompoziti“ |
silicidi karbidi njihove mešanice (4) |
||||||
|
titanove zlitine (13) |
silicidi aluminidi zliti aluminidi (2) |
||||||
|
refrakcijske kovine in njihove zlitine (8) |
silicidi oksidi |
||||||
|
„superzlitine“ |
MCrAlX (5) modificirani cirkonij (12) njihove mešanice (4) brusni nikelj-grafit brusni materiali, ki vsebujejo Ni-Cr-Al brusni Al-Si-poliester zliti aluminidi (2) |
||||||
|
aluminijeve zlitine (6) |
MCrAlX (5) modificirani cirkonij (12) silicidi njihove mešanice (4) |
||||||
|
refrakcijske kovine in njihove zlitine (8) |
aluminidi silicidi karbidi |
||||||
|
nerjavno jeklo (7) |
MCrAlX (5) modificirani cirkonij (12) njihove mešanice (4) |
||||||
|
titanove zlitine (13) |
karbidi aluminidi silicidi zliti aluminidi (2) brusni nikelj-grafit brusni materiali, ki vsebujejo Ni-Cr-Al brusni Al-Si-poliester |
||||||
|
refrakcijske kovine in njihove zlitine (8) |
zliti silicidi zliti aluminidi razen ostankov ogrevalnih elementov |
||||||
|
ogljik-ogljikovi, keramični in kovinski „matrični“„kompoziti“ |
silicidi karbidi njihove mešanice (4) |
||||||
|
„superzlitine“ |
zliti silicidi zliti aluminidi (2) aluminidi, modificirani s plemenitimi kovinami (3) MCrAlX (5) modificirani cirkonij (12) platina njihove mešanice (4) |
||||||
|
keramični materiali in stekla z majhnim raztezkom (14) |
silicidi platina njihove mešanice (4) dielektični sloji (15) diamantni ogljik (17) |
||||||
|
titanove zlitine (13) |
boridi nitridi oksidi silicidi aluminidi zliti aluminidi (2) karbidi |
||||||
|
ogljik-ogljikovi, keramični in kovinski „matrični“„kompoziti“ |
silicidi karbidi refrakcijske kovine njihove mešanice (4) dielektrični nanosi (15) borov nitrid |
||||||
|
utrjeni volframov karbid (16), silicijev karbid (18) |
karbidi volfram njihove mešanice (4) dielektrični nanosi (15) borov nitrid |
||||||
|
molibden in njegove zlitine |
dielektrični nanosi (15) |
||||||
|
berilij in njegove zlitine |
boridi dielektrični nanosi (15) berilij |
||||||
|
materiali za senzorska okna (9) |
dielektrični nanosi (15) diamantni ogljik (17) |
||||||
|
refrakcijske kovine in njihove zlitine (8) |
aluminidi silicidi oksidi karbidi |
||||||
|
visoko temperaturna ležajna jekla |
dodatki kroma, tantala ali niobija (kolumbij) |
||||||
|
titanove zlitine (13) |
boridi nitridi |
||||||
|
berilij in njegove zlitine |
boridi |
||||||
|
utrjeni volframov karbid (16) |
karbidi nitridi |
TABELA – TEHNIKE NANAŠANJA – OPOMBE
1. |
Izraz ‚postopek nanašanja‘ vključuje popravilo ali obnovo prevleke in prvotno nanašanje. |
2. |
Izraz ‚nanosi z aluminijevimi zlitinami‘ vključuje stopenjske nanose, pri katerih je element oziroma pri katerem so elementi naneseni pred ali med nanosom aluminija, tudi če so ti elementi naneseni z drugim postopkom nanašanja prevleke. Vendar ne vključuje večkratnega stopenjskega postopka utrjevanja, posledica česar je aluminijeva zlitina. |
3. |
Izraz ‚za nanos modificiranega aluminija z žlahtnimi kovinami‘ vključuje večstopenjske nanose, pri katerih se plemenita kovina ali plemenite kovine nanašajo z drugimi postopki nanosa kot predhodno. |
4. |
Izraz ‚njihove mešanice‘ vključuje nefiltrirane materiale, stopenjske zlitine, dodatne nanose in večstopenjske nanose in dobijo se z enim ali več postopki nanašanja prevleke, naštetih v tabeli. |
5. |
‚MCrAlX‘ se nanaša na nanose zlitin, pri kateri označuje črka M kobalt, železo, nikelj ali njihovo kombinacijo, črka X pa hafnij, itrij, silicij, tantal v kakršni koli količini ali druge namerne dodatke v količini več kot 0,01 mas. %, v različnih razmerjih in kombinacijah, razen:
|
6. |
Izraz ‚aluminijeve zlitine‘ se nanaša na zlitine z mejno natezno trdnostjo 190 MPa ali več, merjeno pri 293 K (20 °C). |
7. |
Izraz ‚nerjavna jekla‘ se nanaša na serijo 300 AISI (Ameriški inštitut za železo in jeklo) ali njene ekvivalente po nacionalnih standardih. |
8. |
‚Utrjene kovine in zlitine‘ vključujejo naslednje kovine in njihove zlitine: niobij (kolumbij), molbiden, volfram in tantal. |
9. |
‚Senzorski materiali‘: aluminijev oksid, silicij, germanij, cinkov sulfid, cinkov selenid, galijev arzenid, diamant, galijev fosfid, safir in naslednji kovinski halidi: senzorski materiali premera več kot 40 mm za cirkonijev fluorid in hafnijev fluorid. |
10. |
Kategorija 2 ne vključuje „tehnologije“ za stopenjsko utrjevanje trdnih objektov. |
11. |
‚Polimeri‘: poliamidi, poliestri, polisulfidi, polikarbonati in poliuretani. |
12. |
‚Modificirani cirkonij‘ se nanaša na dodatke drugih kovinskih oksidov cirkoniju (npr. kalcijevih, magnezijevih, itrijevih, hafnijevih, redki zemeljski oksidi), katerih namen je stabilizacija določenih kristalografskih faz in faznih zgradb. Prevleke s toplotno pregrado iz cirkonija, modificiranega s kalcijem ali magnezijem z mešanjem ali taljenjem, niso predmet nadzora. |
13. |
Izraz ‚titanove zlitine‘ se nanaša na zrakoplovne zlitine s mejno napetostno trdnostjo 900 MPa ali več, merjeno pri 293 K (20 °C). |
14. |
‚Steklo z majhno razteznostjo‘ se nanaša na stekla s koeficientom toplotnega raztezanja 1 × 10-7 K-1 ali manj, merjeno pri 293 K (20 °C). |
15. |
‚Dielektrični nanosi‘ so nanosi iz večslojnih izolacijskih materialov, v katerih služijo interferenčne lastnosti slojevitega nanosa, ki ga tvorijo materiali z različnimi lastnostmi refrakcije, odboju, oddaji ali absorpciji pasov različnih valovnih dolžin. Dielektrični nanosi se nanašajo na tiste z več kot štirimi dielektričnimi plastmi ali dielektričnimi/kovinskimi „kompozitnimi“ plastmi. |
16. |
‚Utrjen volframov karbid‘ ne vključuje strojnega orodja za odrezavanje in obdelovanje na osnovi volframovega karbida/(kobalta, niklja), titanovega karbida/(kobalta, niklja), kromovega karbida/nikelj-kroma in kromovega karbida/niklja. |
17. |
Predmet nadzora ni „tehnologija“ za nanašanje diamantnega ogljika na katero koli od naslednjih podlag:
trdi diski in glave trdih diskov, oprema za izdelavo izdelkov za enkratno uporabo, ventili za pipe, membrane za zvočnike, deli avtomobilskih motorjev, obdelovalni stroji, orodje za kovanje in stiskanje, oprema za pisarniške avtomate, mikrofoni ali medicinska oprema ali kalupi za vlivanje ali taljenje plastike, ki so izdelani iz zlitin, ki vsebujejo manj kot 5 % berilija. |
18. |
‚Silicijev karbid‘ ne vključuje materialov za orodje za rezanje in oblikovanje. |
19. |
Keramični nanosi v smislu navedbe v tabeli ne zajemajo keramičnih materialov, v katerih je posamična ali skupna vsebnost gline ali veziv 5 mas. % ali več. |
TABELA – TEHNIKE NANAŠANJA – TEHNIČNE OPOMBE
Postopki, našteti v stolpcu 1 tabele, so opredeljeni na naslednji način:
a. |
kemijski postopek nanašanja (CVD) je postopek nanašanja dodatnih nanosov ali modifikacije osnovnega materiala, kjer so osnova nanosov kovine, zlitine, „kompozita“, dielektričnega ali keramičnega materiala na razgreto podlago. Plinski reaktanti se razgradijo ali se med seboj kombinirajo v neposredni bližini podlage, kar ima za posledico odlaganje želenega elementarnega, zlitinskega ali sestavljenega materiala na podlago. Energijo za ta postopek razgradnje ali kemične reakcije lahko zagotavljajo toplota podlage, sevanje plazme ali „laserska“ sevanja; Opomba 1: CVD vključuje naslednje postopke: nanašanje z direktnim plinskim curkom, nanašanje (elementarno nadzirane) s termično energijo, s plazmo vzbujene ali s plazmo gnane postopke nanašanja. Opomba 2: zasipanje pomeni potopitev podlage v mešanico prahov. Opomba 3: reaktanti v plinskem stanju, ki se uporabljajo v postopku brez zasipanja, nastajajo ob uporabi istih osnovnih reakcij in parametrov kot postopek cementacije z zasipanjem, le da podlaga, ki se prekriva, ni v stiku z mešanico prahov. |
b. |
fizično plinsko nanašanje s termičnim izgorevanjem (TE-PVD) je postopek nanašanja prevleke na površino, ki poteka v vakuumu pod tlakom manj kot 0,1 Pa in pri katerem vir toplotne energije služi za izhlapevanje nanosnega materiala. Posledica postopka je izhlapevanje ali nanašanje hlapljivih snovi na pravilno nameščene podlage. Dodajanje plinov v vakuumsko komoro med postopkom nanašanja za sintetiziranje sestavljenega nanosa je običajna modifikacija tega postopka. Tudi uporaba ionskega ali elektronskega žarka ali plazme za aktiviranje ali prispevek k postopku nanašanja je običajna modifikacija tega postopka. Postopek lahko vključuje tudi monitorje za izvajanje meritev med potekom postopka. Posamezni postopki TE-PVD so: Posamezni postopki TE-PVD so:
|
c. |
utrjevanje je površinska modifikacija ali površinska plast, pri čemer je substrat potopljen v mešanico prahov, ki je sestavljena iz:
Substrat in mešanica prahov sta v retorti, ogreti na temperaturo med 1 030 K (757 °C) in 1 375 K (1 102 °C), za čas, ki zadošča za nanos prevleke; |
d. |
pršenje s plazmo je postopek nanašanja prevleke na površino, pri katerem razpršilka oblikuje in krmili plazmo, praškaste ali nitkaste nanosne materiale, jih tali in vrtinči proti podlagi, na kateri se oblikuje integralno povezan nanos. Pršenje s plazmo je možno prek plazme z nizkim ali visokim tlakom pršenja; Opomba 1: nizkotlačna plazma pomeni plazmo tlaka, nižjega od atmosferskega. Opomba 2: plazma velike hitrosti se nanaša na hitrosti plina iz dulca prek 750 m/s, računano pri 293 K (20 °C) in pri 0,1 MPa. |
e. |
redko nanašanje je postopek nanašanja prevleke zaradi spreminjanja površine ali postopek nanašanja prevleke na površino, pri katerem se kovinski ali keramični prah z organskim vezivom suspendira v tekočino in se nato nanese na podlago bodisi z razprševanjem, kopeljo ali barvanjem, čemur sledi sušenje v pečici in toplotna obdelava, potrebna za to, da se želeni nanos obdrži; |
f. |
nanašanje z brizganjem je nanašanje prevleke na površino, ki temelji na principu visokega podtlaka in prehoda delcev, kjer so pozitivni ioni pospešeni z elektronskim poljem v smeri substrata. Kinetična energija ionov, ki se zaletijo v substrat, je tako velika, da se atomi na površini nanosnega materiala sprostijo in nanesejo na primerno nameščeno podlago; Opomba 1: tabela se nanaša samo na triodno, magnetronsko ali reakcijsko nanašanje z brizganjem, ki se uporablja za zvišanje sprejemljivosti nanosa in nivoja, in na povečano nanašanje z brizganjem z uporabo radijskih frekvenc (RF), ki se uporablja za omogočanje uparjevanja nekovinskih nanosnih materialov. Opomba 2: za sprožitev nanašanja se lahko uporabljajo nizkoenergijski ionski žarki (manj kot 5 keV). |
g. |
ionska implantacija je postopek nanašanja prevleke zaradi spreminjanja površine, pri katerem se element, predviden za zlitino, ionizira, pospešuje skozi potencialni padec in vsadi v površino podlage. Ta postopek vključuje postopek, pri katerem potekata istočasno ionska implantacija in fizično plinska metoda nanašanja s pomočjo elektronskega žarka ali visokega podtlaka. |
SKUPINA 3 – ELEKTRONIKA
3A Sistemi, oprema in komponente
Opomba 1: nadzorni status opreme in komponent, opisanih v točkah 3A001 ali 3A002, razen tistih iz točk od 3A001(a)(3) do 3A001(a)(10) ali iz točk 3A001(a)(12) do 3A001(a)(14), ki so posebej izdelane za drugo opremo in imajo iste funkcionalne značilnosti kot druga oprema, je določen z nadzornim statusom druge opreme.
Opomba 2: nadzorni status integriranih vezij iz točk od 3A001(a)(3) do 3A001(a)(9) ali iz točk 3A001(a)(12) do 3A001(a)(14), ki so nespremenljivo programirana ali izdelana za specifično funkcijo za drugo opremo, je določen z nadzornim statusom druge opreme.
Opomba: če proizvajalec ali uporabnik ne more določiti nadzornega statusa druge opreme, je nadzorni status integriranih vezij določen v točkah od 3A001(a)(3) do 3A001(a)(9) in v točkah 3A001(a)(12) do 3A001(a)(14).
Opomba 3: status rezin (obdelanih ali neobdelanih) z določeno funkcijo se določa v skladu s parametri iz točk 3A001(a), 3A001(b), 3A001(d), 3A001(e)(4), 3A001(g), 3A001(h) ali 3A001(i).
3A001 |
Elektronske naprave, kot sledijo:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3A002 |
„Elektronski sestavi“, moduli in oprema za splošno rabo:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3A003 |
Sistemi za upravljanje toplote s pršilnim hlajenjem, ki uporabljajo zaprti krog za ravnanje s tekočino in opremo za ponovno obdelavo v zatesnjenem ohišju, kjer se dielektrična tekočina razpršuje na elektronske komponente s posebnimi pršilnimi šobami, ki so narejene tako, da vzdržujejo elektronske komponente v okviru njihovega temperaturnega območja, in posebej izdelane komponente zanje. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3A101 |
Elektronska oprema, naprave in komponente, razen tistih iz točke 3A001:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3A102 |
‚Termične baterije‘, izdelane ali prilagojene za ‚projektile‘. Tehnične opombe:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3A201 |
Elektronske komponente, razen tistih iz točke 3A001:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3A225 |
Frekvenčni pretvorniki ali generatorji, razen tistih iz točke 0B001(b)(13), ki se uporabljajo kot motorni pogon s spremenljivo ali fiksno frekvenco in imajo vse naslednje značilnosti: Opomba 1:„programska oprema“, posebej izdelana za povečanje ali sprostitev zmogljivosti frekvenčnega pretvornika ali generatorja, da bi imel značilnosti iz točke 3A225, je opredeljena v točki 3D225. Opomba 2:„tehnologija“ v obliki kod ali ključev za povečanje ali sprostitev zmogljivosti frekvenčnega pretvornika ali generatorja, da bi imel značilnosti iz točke 3A225, je opredeljena v točki 3E225.
Opomba: predmet nadzora v točki 3A225 niso frekvenčni pretvorniki ali generatorji, če imajo zaradi omejene strojne opreme, „programske opreme“ ali „tehnologije“ manjšo zmogljivost od navedene in izpolnjujejo katerega koli od naslednjih pogojev:
Tehnični opombi:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3A226 |
Močnostni enosmerni napajalniki, razen tistih, ki so določeni v točki 0B001(j)(6), in ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3A227 |
Visokonapetostni enosmerni napajalniki, razen tistih iz točke 0B001(j)(5), ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3A228 |
Stikalne naprave:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3A229 |
Visokotokovni impulzni generatorji: Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3A230 |
Hitri impulzni generatorji in ‚impulzne glave‘ zanje, ki imajo obe naslednji značilnosti:
Tehnični opombi:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3A231 |
Nevtronski generatorski sistemi, vključno z elektronkami, ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3A232 |
Večtočkovni vžigalni sistemi, razen tistih iz točke 1A007: Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA. Opomba: za detonatorje glej točko 1A007(b).
Opomba: predmet nadzora v točki 3A232 niso detonatorji, ki uporabljajo samo primarne eksplozive, na primer svinčev azid. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3A233 |
Masni spektrometri, razen tistih iz točke 0B002(g), ki so zmožni merjenja ionov z 230 u ali več, z resolucijo, ki je boljša od dveh delov v 230, in ionski viri zanje:
Tehnične opombe:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3A234 |
Trakasti valovodi, ki detonatorjem zagotavljajo nizko induktivnost in imajo naslednji značilnosti:
|
3B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
3B001 |
Oprema za proizvodnjo polprevodniških elementov ali materialov in posebej izdelane komponente in pribor zanjo: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 2B226.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3B002 |
Preizkuševalna oprema, izdelana posebej za preizkušanje izdelanih in neizdelanih polprevodniških naprav in posebej zanjo izdelane komponente in pribor:
|
3C Materiali
3C001 |
Heteroepitaksialni materiali, sestavljeni iz „podlage“ z naloženimi plastmi, pridobljeni z epitaksialno rastjo, iz naslednjih materialov:
Opomba: predmet nadzora v točki 3C001(d) ni „podlaga“ z eno ali več epitaksialnimi plastmi tipa P iz GaN, InGaN, AlGaN, InAlN, InAlGaN, GaP, GaAs, AlGaAs, InP, InGaP, AlInP ali InGaAlP, ne glede na zaporedje elementov, razen če je epitaksialna plast tipa P med plastmi tipa N. |
||||||||||||||
3C002 |
Uporovni materiali in „podlage“, prevlečene z naslednjimi krmiljenimi uporovnimi pastami:
|
||||||||||||||
3C003 |
Organsko-anorganske spojine:
Opomba: predmet nadzora v točki 3C003 so samo spojine, v katerih je kovinski, delno kovinski ali nekovinski element neposredno vezan na ogljik iz organskega dela molekule. |
||||||||||||||
3C004 |
Hidridi fosforja, arzena ali antimona, katerih čistota je boljša od 99,999 %, tudi če so razredčeni v inertnih plinih ali vodiku. Opomba: predmet nadzora v točki 3C004 niso hidridi, ki vsebujejo 20 molarnih odstotkov ali več inertnih plinov ali vodika. |
||||||||||||||
3C005 |
Materiali z visoko upornostjo:
|
||||||||||||||
3C006 |
Materiali, ki niso določeni v točki 3C001, ki jih sestavljajo „substrati“ iz točke 3C005 z vsaj eno epitaksialno plastjo iz silicijevega karbida, galijevega nitrida, aluminijevega nitrida ali aluminijevega galijevega nitrida. |
3D Programska oprema
3D001 |
„Programska oprema“, izdelana posebej za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ opreme iz točk 3A001(b) do 3A002(h) ali iz točke 3B. |
3D002 |
„Programska oprema“, posebej izdelana za „uporabo“ opreme iz točk od 3B001(a) do (f), 3B002 ali 3A225. |
3D003 |
‚Na fiziki temelječa‘ simulacijska „programska oprema“, posebej zasnovana za „razvoj“ postopkov litografije, jedkanja ali nanašanja pri prevajanju maskirnih vzorcev v specifične topografske vzorce v vodniških, dielektričnih ali polprevodniških materialih. Tehnična opomba: Izraz ‚na fiziki temelječa‘ v točki 3D003 pomeni uporabo izračunov za ugotavljanje zaporedja fizičnih vzrokov in posledic na osnovi fizičnih lastnosti (npr. temperature, tlaka, difuzijskih konstant in lastnosti polprevodniških materialov). Opomba: knjižnice, atributi oblik ali sorodni podatki za snovanje polprevodniških elementov se pojmujejo kot „tehnologija“. |
3D004 |
„Programska oprema“, izdelana posebej za „razvoj“ opreme iz točke od 3A003. |
3D005 |
„Programska oprema“, izdelana posebej za ponovno vzpostavitev normalnega delovanja mikroračunalnika, „mikroprocesorskega mikrovezja“ ali „mikroračunalniškega mikrovezja“ v 1 ms po motnji v obliki elektromagnetnega pulza (EMP) ali elektrostatične razelektritve (ESD), brez prekinitve delovanja. |
3D101 |
„Programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena za „uporabo“ opreme iz točke 3A101(b). |
3D225 |
„Programska oprema“, posebej izdelana za povečanje ali sprostitev zmogljivosti frekvenčnih pretvornikov ali generatorjev, da bi imeli značilnosti iz točke 3A225. |
3E Tehnologija
3E001 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ opreme ali materialov iz točke 3A, 3B ali 3C; Opomba 1: predmet nadzora v točki 3E001 ni „tehnologija“ za opremo ali komponente, ki so določene v točki 3A003. Opomba 2: predmet nadzora v točki 3E001 ni „tehnologija“ za integrirana vezja, ki so določena v točkah od 3A001(a)(3) do 3A001(a)(12) in imajo obe naslednji značilnosti:
Opomba 3: predmet nadzora iz točke 3E001 niso ‚pripomočki za načrtovanje procesa‘, razen če vključujejo knjižnice, ki izvajajo funkcije ali tehnologije za naprave iz točke 3A001. Tehnična opomba: ‚Pripomoček za načrtovanje procesa‘ je programsko orodje, ki ga zagotovi proizvajalec polprevodnikov, da se zagotovi upoštevanje potrebnih praks in pravil načrtovanja zaradi uspešne proizvodnje specifičnega integriranega vezja v specifičnem polprevodniškem procesu v skladu s tehnološkimi in proizvodnimi omejitvami (za vsak postopek proizvodnje polprevodnikov obstaja poseben ‚pripomoček za načrtovanje procesa‘). |
||||||||||||||
3E002 |
„Tehnologija“ v skladu s splošno opombo o tehnologiji, razen tiste iz točke 3E001, za „razvoj“ ali „proizvodnjo“„mikroprocesorskih mikrovezij“, „mikroračunalniških mikrovezij“ in jedra mikrokrmilniškega mikrovezja z aritmetično logično enoto z 32-bitno širino dostopa ali več in ima katero koli od naslednjih značilnosti:
Opomba 1: predmet nadzora v točki 3E002 ni „tehnologija“ za multimedijske razširitve. Opomba 2: predmet nadzora v točki 3E002 ni „tehnologija“ za mikroprocesna jedra, ki imajo obe naslednji značilnosti:
Opomba 3: točka 3E002 zajema „tehnologijo“ za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ procesorjev digitalnih signalov in procesorjev digitalnih nizov. |
||||||||||||||
3E003 |
Druga „tehnologija“ za „razvoj“ ali „proizvodnjo“:
|
||||||||||||||
3E101 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“ opreme ali „programske opreme“ iz točk 3A001(a)(1) ali (2), 3A101, 3A102 ali 3D101. |
||||||||||||||
3E102 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“„programske opreme“ iz točke 3D101. |
||||||||||||||
3E201 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“ opreme iz točk 3A001(e)(2), 3A001(e)(3), 3A001(g), 3A201, in od 3A225 do 3A234. |
||||||||||||||
3E225 |
„Tehnologija“ v obliki kod ali ključev za povečanje ali sprostitev zmogljivosti frekvenčnih pretvornikov ali generatorjev, da bi imeli značilnosti iz točke 3A225. |
SKUPINA 4 – RAČUNALNIKI
Opomba 1: računalnike, računalniško opremo in „programsko opremo“, povezano z izvajanjem telekomunikacijskih funkcij ali funkcij „lokalnega omrežja“, je treba obravnavati v primerjavi z delovnimi značilnostmi iz dela 1 skupine 5 (Telekomunikacije).
Opomba 2: krmilne enote, ki neposredno medsebojno povezujejo vodila ali kanale osrednjih procesnih enot, ‚glavni pomnilnik‘ ali krmilniki diskov ne veljajo za telekomunikacijsko opremo, opisano v delu 1 skupine 5 (Telekomunikacije).
Opomba: glede nadzornega statusa „programske opreme“, izdelane posebej za paketno preklapljanje, glej točko 5D001.
Tehnična opomba:
‚Glavni pomnilnik‘ je primarni pomnilnik podatkov ali ukazov, do katerih ima centralna procesna enota hitri dostop. Sestavljen je iz notranjega pomnilnika „digitalnega računalnika“ in vsake njegove hierarhične razširitve, kot je na primer predpomnilnik ali razširjeni pomnilnik z nesekvenčnim dostopom.
4A Sistemi, oprema in komponente
4A001 |
Elektronski računalniki in sorodna oprema, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti, ter „elektronski sklopi“ in posebej zanje izdelane komponente: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 4A101.
|
||||||||||||||||||||||||||||||
4A003 |
„Digitalni računalniki“, „elektronski sklopi“ in sorodna oprema ter posebej zanje izdelane komponente: Opomba 1: točka 4A003 zajema:
Opomba 2: nadzorni status „digitalnih računalnikov“ in sorodne opreme, opisanih v točki 4A003, je določen z nadzornim statusom druge opreme ali sistemov, pod pogojem:
|
||||||||||||||||||||||||||||||
4A004 |
Računalniki in posebej izdelana računalniška oprema, „elektronski sklopi“ in posebej izdelane komponente zanje:
Tehnične opombe:
|
||||||||||||||||||||||||||||||
4A005 |
Sistemi, oprema in pripadajoče komponente, posebej razvite ali prirejene za oblikovanje, upravljanje in zagotavljanje „vdorne programske opreme“ ali nadzor nad njo. |
||||||||||||||||||||||||||||||
4A101 |
Analogni računalniki, „digitalni računalniki“ ali diferencialni digitalni analizatorji, razen tistih iz točke 4A001(a)(1), ki so izdelani ali prirejeni za uporabo v nosilnih raketah iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104. |
||||||||||||||||||||||||||||||
4A102 |
Hibridni računalniki, izdelani posebej za izdelovanje modelov, simulacijo ali sestavljanje oblike nosilnih raket iz točke 9A004 ali sondirnih raket iz točke 9A104. Opomba: ta nadzor se uporablja le, kadar se oprema dobavlja skupaj s „programsko opremo“ iz točke 7D103 ali 9D103. |
4B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
Je ni.
4C Materiali
Jih ni.
4D Programska oprema
Opomba: nadzorni status „programske opreme“ za opremo, opisano v drugih skupinah, je obravnavan v ustrezni skupini.
4D001 |
„Programska oprema“:
|
||||||||
4D002 |
Se ne uporablja. |
||||||||
4D003 |
Se ne uporablja. |
||||||||
4D004 |
„Programska oprema“, posebej razvita ali prirejena za oblikovanje, upravljanje in zagotavljanje „vdorne programske opreme“ ali nadzor nad njo. Opomba: Predmet nadzora v točki 4D004 ni „programska oprema“, ki je posebej zasnovana in omejena za zagotavljanje posodobitev ali nadgradenj „programske opreme“, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
|
4E Tehnologija
4E001 |
|
TEHNIČNA OPOMBA O „KORIGIRANI NAJVEČJI ZMOGLJIVOSTI“ („APP“)
„APP“ je korigirana največja zmogljivost, s katero izvajajo „digitalni računalniki“ 64-bitna ali večja seštevanja ali množenja v plavajoči vejici.
„APP“ je izražen v teraFLOPS (WT) v enotah 1012 korigiranih operacij s plavajočo vejico na sekundo.
Okrajšave, uporabljene v tej tehnični opombi
n |
število procesorjev v „digitalnem računalniku“ |
i |
številka procesorja (i,…n) |
ti |
procesorski čas (ti = 1/Fi) |
Fi |
frekvenca procesorja |
Ri |
največja hitrost računanja v plavajoči vejici |
Wi |
korekcijski faktor arhitekture računalnika |
Prikaz metode izračuna „APP“
1. |
Za vsak procesor i določite največje število 64-bitnih ali večjih operacij v plavajoči vejici, FPOi, ki se izvedejo v ciklu vsakega procesorja v „digitalnem računalniku“.
Opomba pri določanju FPO upoštevajte samo 64-bitna ali večja seštevanja ali množenja v plavajoči vejici. Vse operacije v plavajoči vejici je treba izraziti v operacijah na procesorski cikel; operacije, ki zahtevajo več ciklov, se lahko izrazijo z decimalnimi števili na cikel. Za procesorje, ki niso zmožni izvajanja računanja z operandi v plavajoči vejici velikosti 64-bitov ali več, je dejanska hitrost računanja R enaka nič. |
2. |
Izračuna se hitrost R za računanje v plavajoči vejici za vsak procesor Ri = FPOi/ti. |
3. |
Izračuna se „APP“ kot „APP“ = W1 x R1 + W2 x R2 + … + Wn x Rn. |
4. |
Za ‚vektorske procesorje‘, Wi = 0,9. Za ‚nevektorske procesorje‘, Wi = 0,3.
Opomba 1: za procesorje, ki izvajajo sestavljene operacije, npr. seštevanje in množenje v enem ciklu, se računa vsaka operacija posebej. Opomba 2: za cevovodni procesor je dejanska računska hitrost R hitrejša od cevovodne hitrosti, kadar je cevovod poln, in je večja od necevovodne hitrosti. Opomba 3: računsko hitrost R vsakega udeleženega procesorja je treba izračunati pri največji teoretični vrednosti, še preden se izvedejo kombinacije „APP“. Predpostavlja se, da obstajajo simultane operacije, kadar proizvajalec v priročniku ali navodilih za računalnik objavlja hkratno, paralelno ali sočasno delovanje ali izvajanje. Opomba 4: pri izračunih „APP“ ne vključujte procesorjev, ki so omejeni na vhodno-izhodne ali periferne funkcije (npr. za diskovni pogon, komunikacije in zaslon). Opomba 5: vrednosti „APP“ ne računajte za kombinacije procesorjev, povezanih v „lokalnih omrežjih“, prostranih omrežjih, povezavah/napravah, ki delujejo na vhodu/izhodu, v krmilnikih za vhod/izhod in za katero koli komunikacijsko povezavo, ki jo krmili „programska oprema“. Opomba 6: vrednosti „APP“ je treba računati za kombinacije procesorjev, ki vsebujejo procesorje, posebej zasnovane za povečanje zmogljivosti z združevanjem, ki delujejo simultano in s souporabo pomnilnika; Tehnični opombi:
Opomba 7:‚vektorski procesor‘ je definiran kot procesor z vgrajenimi ukazi, ki izvajajo večkratne izračune vektorjev s premično vejico (enorazsežno polje 64-bitnih ali večjih števil), simultano, imajo vsaj 2 vektorski funkcijski enoti in vsaj 8 vektorskih registrov z vsaj 64 elementi. |
SKUPINA 5 – TELEKOMUNIKACIJE IN „INFORMACIJSKA VARNOST“
Del 1 – TELEKOMUNIKACIJE
Opomba 1: v delu 1 skupine 5 je določen nadzorni status komponent, opreme za testiranje in „proizvodnjo“ ter „programske opreme“ za to opremo, ki je posebej izdelana za telekomunikacijsko opremo ali sisteme.
Opomba: za „laserje“, posebej izdelane za telekomunikacijsko opremo ali sisteme, glej točko 6A005.
Opomba 2: če so „digitalni računalniki“, računalniška ali „programska oprema“ bistveni za delovanje in podporo telekomunikacijske opreme iz te skupine, veljajo za posebej izdelane komponente pod pogojem, da gre za standardne modele, ki jih dobavlja proizvajalec. To vključuje operacijske, upravne, vzdrževalne, inženirske ali računske računalniške sisteme.
5A1 Sistemi, oprema in komponente
5A001 |
Telekomunikacijski sistemi, oprema, komponente in pribor:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
5A101 |
Oprema za daljinsko merjenje in vodenje, vključno s talno opremo, izdelana ali prirejena za uporabo v ‚projektilih‘. Tehnična opomba: V točki 5A101 ‚projektil‘ pomeni celotni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke, ki ima doseg preko 300 km. Opomba: predmet nadzora v točki 5A101 niso:
|
5B1 Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
5B001 |
Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo telekomunikacijskih sistemov ter komponente in pribor:
|
5C1 Materiali
Jih ni.
5D1 Programska oprema
5D001 |
„Programska oprema“:
|
||||||||||||||||||||
5D101 |
„Programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena za „uporabo“ opreme iz točke 5A101. |
5E1 Tehnologija
5E001 |
„Tehnologija“, in sicer:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
5E101 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ opreme iz točke 5A101. |
Del 2 – „INFORMACIJSKA VARNOST“
Opomba 1: se ne uporablja;
Opomba 2: predmet nadzora v delu 2 skupine 5 niso proizvodi, kadar spremljajo uporabnika za njegovo osebno uporabo.
Opomba 3: Opomba o kriptografiji
Predmet nadzora 5A002, 5D002(a)(1), 5D002(b) in 5D002(c)(1) ni naslednje blago:
a. |
blago, ki izpolnjuje vse od naslednjih pogojev:
|
b. |
komponente strojne opreme ali ‚izvršljiva programska oprema‘ obstoječih elementov iz odstavka (a) te opombe, ki so bile izdelane za te obstoječe elemente in izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
Tehnična opomba: Za namen opombe o kriptografiji pojem ‚izvršljiva programska oprema‘ pomeni „programsko opremo“ v izvršljivi obliki iz obstoječe komponente strojne opreme, ki je v skladu z opombo o kriptografiji izključena iz točke 5A002. Opomba:‚izvršljiva programska oprema‘ ne vključuje celotnih binarnih slik „programske opreme“, ki deluje v končnem proizvodu. |
Opomba k opombi o kriptografiji:
1. |
Za izpolnjevanje odstavka (a) opombe 3 je treba uporabljati vse naslednje zahteve:
|
2. |
Pristojni organi lahko pri določanju upravičenosti odstavka (a) opombe 3 upoštevajo ustrezne dejavnike, kot so količina, cena, zahtevano tehnično znanje, obstoječe prodajne poti, tipične stranke, tipična uporaba ali kakršne koli izključujoče prakse dobavitelja. |
5A2 Sistemi, oprema in komponente
5A002 |
Sistemi, oprema in komponente za „informacijsko varnost“: Opomba: za nadzor opreme za sprejem v „satelitskih navigacijskih sistemih“ (GNSS), ki vsebuje ali uporablja dešifriranje, glej točko 7A005; za povezano „programsko opremo“ in „tehnologijo“ za dešifriranje glej točki 7D005 in 7E001.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
5A003 |
Sistemi, oprema in sestavni deli za nekriptografsko „informacijsko varnost“:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
5A004 |
Sistemi, oprema in sestavni deli, s katerimi se premaguje, slabi ali zaobide „informacijska varnost“, kot sledi:
|
5B2 Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
5B002 |
Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo za „informacijsko varnost“:
|
5C2 Materiali
Jih ni.
5D2 Programska oprema
5D002 |
„Programska oprema“:
|
5E2 Tehnologija
5E002 |
„Tehnologija“, in sicer:
Opomba: točka 5E002 vključuje tehnične podatke o „informacijski varnosti“, pridobljene s postopki, izvedenimi za oceno ali določitev izvajanja funkcij, lastnosti ali tehnik iz dela 2 skupine 5. |
SKUPINA 6 – SENZORJI IN LASERJI
6A Sistemi, oprema in komponente
6A001 |
Akustični sistemi, oprema in komponente:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
6A002 |
Optični senzorji ali oprema in komponente zanje: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 6A102.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
6A003 |
Kamere, sistemi ali oprema in komponente zanje: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 6A203.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
6A004 |
Optična oprema in komponente:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
6A005 |
„Laserji“, razen tistih iz točke 0B001(g)(5) ali 0B001(h)(6), sestavni deli in optična oprema: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 6A205. Opomba 1: impulzni „laserji“ vključujejo laserje, ki delujejo s trajnim valovanjem (način CW) s superponiranimi impulzi. Opomba 2: excimer, polprevodni, kemični, CO, CO2 in neponavljajoči impulzni Nd: stekleni „laserji“ so določeni le v točki 6A005(d). Tehnična opomba: ‚Neponavljajoči impulzni‘ se nanaša na „laserje“, ki proizvajajo en sam izhodni impulz ali katerih časovni interval med impulzi je daljši od ene minute. Opomba 3: točka 6A005 vključuje „laserje“ za vlakna. Opomba 4: nadzorni status „laserjev“, ki vključujejo frekvenčno pretvorbo (tj. spremembo valovne dolžine) drugače kot z enim „laserjem“, ki polni drugi „laser“, je določen z uporabo nadzornih parametrov tako za izhod izvornega „laserja“ kot za frekvenčno pretvorjeni optični izhod. Opomba 5: predmet nadzora v točki 6A005 niso „laserji“:
Opomba 6: Za namen točk 6A005(a) in 6A005(b) se ‚enokanalni transverzalni izhod‘ nanaša na „laserje“ s profilom svetlobnega pramena s faktorjem M2 manjšim od 1,3, ‚večkanalni transverzalni izhod‘ pa se nanaša na „laserje“ s profilom svetlobnega pramena s faktorjem M21,3 ali več. Tehnična opomba: V točki 6A005 je ‚učinkovitost zidne vtičnice‘ opredeljena kot razmerje izhodne moči „laserja“ (ali „povprečne izhodne moči“) do celotne električne vhodne moči za delovanje „laserja“, vključno z močjo napajalne enote/preklapljanja in termičnega preklapljanja/izmenjevalnika toplote.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
6A006 |
„Magnetometri“, „magnetni gradiometri“, „lastni magnetni gradiometri“, podvodni senzorji električnega polja in „kompenzacijski sistemi“ ter posebej zanje izdelane komponente: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 7A103(d) Opomba: predmet nadzora v točki 6A006 niso instrumenti, izdelani posebej za uporabo v ribištvu ali za biomagnetna merjenja za potrebe medicinske diagnostike.
Tehnična opomba: Za namene točke 6A006 je ‚občutljivost‘ (nivo šuma) efektivna vrednost zvočne ravni, ki jo omejuje naprava, in je najnižji signal, ki ga je še mogoče izmeriti. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
6A007 |
Gravimetri in gravitacijski gradiometri: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 6A107.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
6A008 |
Radarski sistemi, oprema in naprave, ki imajo katero koli izmed naslednjih značilnosti, in posebej zanje izdelane komponente: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 6A108. Opomba: predmet nadzora v točki 6A008 niso:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
6A102 |
‚Detektorji‘, utrjeni proti sevanju, razen tistih iz točke 6A002, posebej izdelani ali prirejeni za zaščito pred jedrskimi učinki (npr. elektromagnetnimi pulzi (EMP), rentgenskimi žarki, kombiniranim učinkom udarnih valov in toplote), ki se uporabljajo v „projektilih“ in so izdelani ali prirejeni tako, da vzdržijo stopnje sevanja, ki ustrezajo skupni dozi sevanja 5 × 105 radov (silicij) ali jo presegajo. Tehnična opomba: V točki 6A102 je ‚detektor‘, opredeljen kot mehanska, električna, optična ali kemična naprava, ki avtomatsko prepoznava in zapiše ali pa zazna pojave, kot so na primer sprememba pritiska ali temperature v okolju, električni ali elektromagnetni signal ali sevanje iz radioaktivnega materiala. To vključuje naprave, ki zaznavajo z enkratno operacijo ali napako. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
6A107 |
Gravimetri ali komponente zanje in gravitacijski gradiometri:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
6A108 |
Radarski sistemi, sistemi za sledenje in kupole radarskih anten, razen tistih iz točke 6A008:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
6A202 |
Fotopomnoževalne cevi, ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
6A203 |
Kamere in komponente, razen tistih iz točke 6A003: Opomba 1:„programska oprema“, posebej izdelana za povečanje ali sprostitev zmogljivosti kamere ali slikovne naprave, da bi imela značilnosti iz točke 6A203(a), 6A203(b) ali 6A203(c), je opredeljena v točki 6D203. Opomba 2:„tehnologija“ v obliki kod ali ključev za povečanje ali sprostitev zmogljivosti kamere ali slikovne naprave, da bi imela značilnosti iz točke 6A203(a), 6A203(b) ali 6A203(c), je opredeljena v točki 6E203. 6A203
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
6A205 |
„Laserji“, „laserski“ ojačevalniki in oscilatorji, razen tistih iz točk 0B001(g)(5), 0B001(h)(6) in 6A005, kot sledi: Opomba: glede bakrenih parnih laserjev glej točko 6A005(b).
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
6A225 |
Interferometri za merjenje hitrosti, večji od 1 km/s v časovnih intervalih, krajših od 10 mikrosekund. Opomba: točka 6A225 vključuje interferometre, kot so VISAR (Velocity interferometer systems for any reflector), DLI (Dopplerjev laserski interferometer) in PDV (Photonic Doppler Velocimeters), znani tudi kot Het-V (Heterodyne Velocimeters). |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
6A226 |
Tlačni senzorji:
|
6B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
6B002 |
Maske in mrežice, posebej izdelane za optične senzorje iz točke 6A002(a)(1)(b) ali 6A002(a)(1)(d). |
||||
6B004 |
optična oprema:
Opomba: predmet nadzora v točki 6B004 niso mikroskopi. |
||||
6B007 |
Oprema za izdelavo, usklajevanje in kalibriranje gravimetrov na zemeljski površini s statično natančnostjo, boljšo od 0,1 mGal. |
||||
6B008 |
Impulzivni radarski sistemi za merjenje preseka (prečnega prereza) s širino oddajnega impulza 100 ns ali manj in posebej zanje izdelane komponente. Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 6B108. |
||||
6B108 |
Sistemi, razen tistih iz točke 6B008, izdelani posebej za meritve radarskega preseka, ki se uporabljajo v ‚projektilih‘ in njihovih podsistemih. Tehnična opomba: V točki 6B108 ‚projektil‘ pomeni celotni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke, ki ima doseg prek 300 km. |
6C Materiali
6C002 |
Materiali za optične senzorje:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
6C004 |
Optični materiali:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
6C005 |
„Laserski“ materiali:
|
6D Programska oprema
6D001 |
„Programska oprema“, izdelana posebej za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ opreme iz točke 6A004, 6A005, 6A008 ali 6B008. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
6D002 |
„Programska oprema“, izdelana posebej za „uporabo“ opreme iz točke 6A002(b), 6A008 ali 6B008. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
6D003 |
Druga „programska oprema“:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
6D102 |
„Programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena za „uporabo“ opreme iz točke 6A108. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
6D103 |
„Programska oprema“ za obdelavo posnetih podatkov po poletu in ki omogoča določanje položaja letala na celotni poti poleta, posebej izdelana ali prirejena za ‚projektile‘. Tehnična opomba: V točki 6D103 ‚projektil‘ pomeni celotni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke, ki ima doseg preko 300 km. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
6D203 |
„Programska oprema“, posebej zasnovana za povečanje ali sprostitev zmogljivosti kamer ali slikovnih naprave, da bi imele značilnosti iz točk od 6A203(a) do 6A203(c). |
6E Tehnologija
6E001 |
„tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ opreme, materialov ali „programske opreme“ iz točk 6A, 6B, 6C ali 6D. |
||||||||
6E002 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „proizvodnjo“ opreme ali materialov iz točk 6A, 6B ali 6C. |
||||||||
6E003 |
Druga „tehnologija“:
|
||||||||
6E101 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“ opreme ali „programske opreme“ iz točke 6A002, 6A007(b) in (c), 6A008, 6A102, 6A107, 6A108, 6B108, 6D102 ali 6D103. Opomba: točka 6E101 nadzira „tehnologijo“ za opremo iz točk 6A002, 6A007 in 6A008 le, če je namenjena za naprave za uporabo v zraku in če je uporabna v „projektilih“. |
||||||||
6E201 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“ opreme iz točke 6A003, 6A005(a)(2), 6A005(b)(2), 6A005(b)(3), 6A005(b)(4), 6A005(b)(6), 6A005(c)(2), 6A005(d)(3)(c), 6A005(d)(4)(c), 6A202, 6A203, 6A205, 6A225 ali 6A226. Opomba 1: točka 6E201 nadzira „tehnologijo“ za kamere iz točke 6A003 le, če kamere določa kateri izmed kontrolnih parametrov iz točke 6A203. Opomba 2:„tehnologija“ za laserje iz točke 6A005(b)(6) je predmet nadzora iz točke 6E201 le, če so laserji niodijevi in jih določa kateri izmed kontrolnih parametrov iz točke 6A205(f). |
||||||||
6E203 |
„Tehnologija“ v obliki kod ali ključev za povečanje ali sprostitev zmogljivosti kamer ali slikovnih naprav, da bi imele značilnosti iz točk od 6A203(a) do 6A203(c). |
SKUPINA 7 – NAVIGACIJA IN LETALSKA ELEKTRONIKA
7A Sistemi, oprema in komponente
Opomba: glede avtomatskih pilotov za podvodna vozila glej skupino 8.
Glede radarjev glej skupino 6.
7A001 |
Pospeškometri in posebej zanje izdelani sestavni deli: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 7A101. Opomba: glede kotnih ali rotacijskih pospeškometrov glej točko 7A001(b).
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
7A002 |
Žiroskopi ali senzorji hitrosti vrtenja, ki imajo katero koli izmed naslednjih značilnosti, in posebej zanje izdelane komponente: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 7A102. Opomba: glede kotnih ali rotacijskih pospeškometrov glej točko 7A001(b).
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
7A003 |
‚Inercialna merilna oprema ali sistemi‘, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 7A103. Opomba 1:‚Inercialna merilna oprema ali sistemi‘ vključujejo pospeškometre ali žiroskope za merjenje sprememb hitrosti in orientacije za določitev ali ohranitev smeri ali položaja, ne da bi bila po uskladitvi potrebna zunanja referenca. ‚Inercialna merilna oprema ali sistemi‘ vključujejo:
7A003 Tehnična opomba: ‚Pozicijska referenčna pomagala‘ neodvisno določajo položaj in vključujejo:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
7A004 |
‚sledilniki zvezd‘ in njihovi sestavni deli: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 7A104.
Tehnična opomba: ‚Sledilniki zvezd‘ se imenujejo tudi zvezdni senzorji lege ali žiro-astro kompasi. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
7A005 |
„Satelitski navigacijski sistem“ s katero koli od posebej zanj izdelanih komponent: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 7A105. Opomba: za opremo, posebej zasnovano za vojaško rabo, glej Nadzor vojaškega blaga.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
7A006 |
Višinomeri za uporabo v zraku, ki ne delujejo na frekvencah od 4,2 do vključno 4,4 GHz in imajo katero koli izmed naslednjih značilnosti: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 7A106.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
7A008 |
Podvodni sonarni navigacijski sistemi, ki uporabljajo Dopplerjevo hitrost ali zapise sonarja na podlagi vzajemnih hitrosti, združene s čelnim virom, in imajo pozicionarno natančnost, ki je enaka ali manjša (boljša) od 3 % prepotovane razdalje „verjetne krožne napake“ („CEP“) in posebej zanje izdelani sestavni deli. Opomba: predmet nadzora v točki 7A008 niso sistemi, posebej izdelani za instalacijo na površinskih plovilih, ali sistemi, za katere morajo zvočni signali ali boje poiskati pozicijske podatke. Opomba: glede akustičnih sistemov glej točki 6A001(a) in 6A001(b) o sonarni opremi za merjenje vzajemne in Dopplerjeve hitrosti. Glede drugih pomorskih sistemov glej točko 8A002. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
7A101 |
Linerani pospeškometri, razen tistih iz točke 7A001, ki so izdelani za uporabo v inercialnih navigacijskih sistemih ali v vseh vrstah sistemov za vodenje, uporabnih v ‚projektilih‘, ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebno načrtovane komponente zanje:
Opomba: predmet nadzora v točki 7A101 niso pospeškometri, posebej izdelani in razviti kot senzorji merjenja med vrtanjem (MWD –Measurement While Drilling) za uporabo pri delu v jaških. Tehnični opombi:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
7A102 |
Vse vrste žiroskopov, razen tistih iz točke 7A002, ki se uporabljajo v ‚projektilih‘, katerih nazivna ‚stabilnost‘„stopnje zdrsa z delovne točke“ znaša manj kot 0,5 °/h (1 sigma ali rms) v okolju 1 g0, in posebej zanje izdelane komponente. Tehnični opombi:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
7A103 |
Oprema in sistemi za meritve in navigacijo, razen tistih iz točke 7A003, in posebej zanje izdelane komponente:
Tehnična opomba: V 7A103 pomenijo ‚projektili‘ celotne raketne sisteme in neimenovane zrakoplove z možnostjo dosega, ki presega 300 km. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
7A104 |
Žiro-astro kompasi in druge naprave, razen tistih iz točke 7A004, ki dajejo položaj ali orientacijo z uporabo avtomatskega sledenja nebesnih teles ali satelitov, in posebej zanje izdelane sestavne dele. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
7A105 |
Oprema za sprejem za ‚satelitske navigacijske sisteme‘, razen tistih iz točke 7A005, ki ima katero koli od naslednjih značilnosti, in posebej zanjo izdelani sestavni deli:
Tehnična opomba: ‚Satelitski navigacijski sistem‘ v točki 7A105 vključuje globalne satelitske navigacijske sisteme (GNSS, npr. GPS, GLONASS, Galileo ali BeiDou) in regionalne satelitske navigacijske sisteme (RNSS, npr. NavIC, QZSS). |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
7A106 |
Višinomeri, razen tistih iz točke 7A006, radarskega tipa ali tipa laserskega radarja, izdelani ali prirejeni za uporabo v nosilnih raketah iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
7A115 |
Pasivni senzorji za določanje usmerjanja na določen elektromagnetni vir (oprema za iskanje smeri) ali na določeno značilnost terena, ki so izdelani ali prirejeni za uporabo v nosilnih raketah iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104. Opomba: oprema iz točk 7A105, 7A106 in 7A115 vključuje naslednje:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
7A116 |
Naslednji sistemi za krmarjenje leta in servo ventili: sistemi za krmarjenje leta in servo ventili, izdelani ali prirejeni za uporabo v nosilnih raketah iz točke 9A004, sondirnih raketah iz točke 9A104 ali „projektilih“:
Opomba: za predelavo „zrakoplovov“ s posadko, da delujejo kot „projektili“, točka 7A116 vključuje sisteme, opremo in ventile, posebej izdelane ali modificirane, da se omogoči upravljanje zrakoplova s posadko kot zračnega plovila brez posadke. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
7A117 |
„Krmilni sistemi“, uporabni v „projektilih“, z zmožnostjo doseganja sistemske natančnosti 3,33 % ali manj obsega (npr. ‚verjetna krožna napaka‘ 10 km ali manj v obsegu 300 km). Tehnična opomba: V točki 7A117 je ‚verjetna krožna napaka‘ merilo natančnosti, opredeljeno kot polmer kroga s središčem v cilju, na določeni razdalji, kamor zadene 50 % projektilov. |
7B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
7B001 |
Oprema za testiranje, kalibracijo ali poravnavo, izdelana posebej za opremo iz točke 7A. Opomba: predmet nadzora v točki 7B001 ni oprema za testiranje, kalibracijo ali poravnavo za ‚stopnjo vzdrževanja I ali II‘. 7B001
|
||||||||||||||
7B002 |
Oprema, posebej izdelana za označevanje zrcal pri žiroskopih z obročnim „laserjem“: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 7B102.
|
||||||||||||||
7B003 |
Oprema, izdelana posebej za „proizvodnjo“ opreme iz točke 7A. Opomba: točka 7B003 vključuje:
|
||||||||||||||
7B102 |
Hidroelektrično, izdelani posebej za označevanje zrcal laserskih žiroskopov, katerih merilna natančnost je 50 ppm ali manjša (boljša). |
||||||||||||||
7B103 |
„Proizvodne zmogljivosti“ in „proizvodna oprema“:
|
7C Materiali
Jih ni.
7D Programska oprema
7D001 |
„Programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ opreme iz točke 7A ali 7(B). |
||||||||||||||||
7D002 |
„Izvorna koda“ za delovanje ali vzdrževanje katere koli inercialne navigacijske opreme, skupaj z inercialno opremo, ki ni določena v točki 7A003 ali 7A004, ali sistemov za določanje lege in smeri (‚AHRS‘). Opomba: predmet nadzora v točki 7D002 niso „izvorne kode“ za „uporabo“‚AHRS‘ s kardanskim obešenjem. Tehnična opomba: ‚AHRS‘ se navadno razlikuje od inercialnih navigacijskih sistemov (INS), saj ‚AHRS‘ daje podatke o legi in smeri in navadno ne daje podatkov o pospešku, hitrosti in položaju, ki so povezani s sistemi INS. |
||||||||||||||||
7D003 |
Druga „programska oprema“:
|
||||||||||||||||
7D004 |
„Izvorna koda“, ki vključuje „razvojno“„tehnologijo“ iz točke 7E004(a)(2), 7E004(a)(3), 7E004(a)(5), 7E004(a)(6) ali 7E004(b), za kar koli od naslednjega:
Opomba: predmet nadzora v točki 7D004 ni „izvorna koda“, povezana s skupnimi računalniškimi elementi in pripomočki (npr. pridobivanje vhodnega signala, prenos izhodnega signala, nalaganje računalniških programov in podatkov, vgrajena preizkusna oprema, mehanizmi za razporejanje opravil), ki ne zagotavljajo posebne funkcije sistema za krmarjenje leta. |
||||||||||||||||
7D005 |
„Programska oprema“, posebej izdelana za dešifriranje kode obsega „satelitskega navigacijskega sistema“ (GNSS) za vladno uporabo. |
||||||||||||||||
7D101 |
„Programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena za „uporabo“ opreme iz točke 7A001 do 7A006, 7A101 do 7A106, 7A115, 7A116(a), 7A116(b), 7B001, 7B002, 7B003, 7B102 ali 7B103. |
||||||||||||||||
7D102 |
Integracijska „programska oprema“:
Opomba: običajna oblika integracijske „programske opreme“ izkorišča Kolmanova filtriranje. |
||||||||||||||||
7D103 |
„Programska oprema“, izdelana posebej za upodabljanje ali simulacijo „krmilnih sistemov“ iz točke 7A117 ali za njihovo konstrukcijsko integracijo v nosilne rakete iz točke 9A004 ali sindiciranem rakete iz točke 9A104. Opomba:„programska oprema“ iz točke 7D103 se še naprej ureja, če je kombinirana s posebej izdelano strojno opremo iz točke 4A102. |
||||||||||||||||
7D104 |
„Programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena za delovanje ali vzdrževanje „krmilnih sistemov“ iz točke 7A117. Opomba: 7D104 vključuje “programsko opremo”, posebej zasnovano ali prirejeno za boljše delovanje „krmilnih sistemov“ pri doseganju ali preseganju „natančnosti“ iz točke 7A117. |
7E Tehnologija
7E001 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ opreme ali „programske opreme“ iz točk 7A, 7B, 7D001, 7D002, 7D003, 7D005 in od 7D101 do 7D103. Opomba: točka 7E001 vključuje „tehnologijo“ upravljanja ključa izključno za opremo iz točke 7A005(a). |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
7E002 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „proizvodnjo“ opreme iz točke 7A ali 7B. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
7E003 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za popravilo, obnovo ali remont opreme iz točk od 7A001 do 7A004. Opomba: predmet nadzora v točki 7E003 ni „tehnologija“ za vzdrževanje, ki je neposredno povezana s kalibracijo, odstranjevanjem ali zamenjavo poškodovanih ali nepopravljivih enot LRU in SRA v „civilnem letalu“, kot je opisano v ‚stopnji vzdrževanja I ali II‘. Opomba: glej tehnični opombi k točki 7B001. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
7E004 |
Druga „tehnologija“:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
7E101 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“ opreme iz točk od 7A001 do 7A006, od 7A101 do 7A106, od 7A115 do 7A117, 7B001, 7B002, 7B003, 7B102, 7B103 ter od 7D101 do 7D103. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
7E102 |
„Tehnologija“ za varovanje letalske elektronike in električnih podsistemov pred nevarnostjo elektromagnetnih pulzov (EMP) in elektromagnetne interference (EMI) iz zunanjih virov:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
7E104 |
„Tehnologija“ za integracijo podatkov o krmarjenju leta, vodenju in pogonu v sistem upravljanja leta za optimizacijo tirnice raketnega sistema. |
SKUPINA 8 – POMORSTVO
8A Sistemi, oprema in komponente
8A001 |
Potopna vozila in površinska plovila: Opomba: glede nadzornega statusa opreme za potopna vozila glej:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
8A002 |
Pomorski sistemi, oprema in sestavni deli: Opomba: glede podvodnih komunikacijskih sistemov glej del 1 skupine 5 – Telekomunikacije.
|
8B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
8B001 |
Vodni tuneli, zasnovani tako, da imajo lastni šum manj kot 100 dB (referenca 1 μPa, 1 Hz) v frekvenčnem območju nad 0 Hz, vendar ne več kot 500 Hz, in zasnovani za merjenje zvočnega polja, ki ga ustvarja tok vode okoli modelov pogonskih sistemov. |
8C Materiali
8C001 |
‚Sintaktična pena‘ za podvodno uporabo, z vsemi naslednjimi značilnostmi: Opomba: glej tudi točko 8A002(a)(4).
Tehnična opomba: ‚Sintaktična pena‘ je sestavljena iz votlih kroglic iz plastike ali stekla v smolni „matriki“. |
8D Programska oprema
8D001 |
„Programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena „razvoju“, „proizvodnji“ ali „uporabi“ opreme ali materialov iz točke 8A, 8B ali 8C. |
8D002 |
Posebna „programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena za „razvoj“, „proizvodnjo“, popravilo, obnovo ali remont propelerjev, izdelanih posebej za zmanjševanje podvodnega hrupa. |
8E Tehnologija
8E001 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ opreme ali materialov iz točke 8A, 8B ali 8C. |
||||||||||||||||||||||||
8E002 |
Druga „tehnologija“:
|
SKUPINA 9 – ZRAČNA PLOVILA IN POGON
9A Sistemi, oprema in komponente
Opomba: glede pogonskih sistemov, izdelanih ali prirejenih tako, da vzdržijo prehodno ionizirajoče sevanje, glej Nadzor vojaškega blaga.
9A001 |
Letalski plinskoturbinski motorji, ki imajo kar koli od naštetega: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 9A101.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A002 |
‚Pomorski plinskoturbinski motorji‘ na tekoče gorivo, ki imajo obe naslednji značilnosti, ter posebej zanje izdelani sestavi in komponente:
Opomba: izraz ‚pomorski plinskoturbinski motorji‘ zajema tiste plinskoturbinske motorje z izvorom v industriji ali letalstvu, ki so prirejeni za pogon plovil ali proizvodnjo krovne energije. Tehnična opomba: V točki 9A002 je ‚korigirana specifična poraba goriva‘ specifična poraba goriva motorja, korigirana za destilat za pomorske motorje na tekoče gorivo s kurilnostjo (tj. zgorevalno toploto) 42 MJ/kg (ISO 3977-2:1997). |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A003 |
Posebej izdelane naprave ali komponente, ki vsebujejo katero koli „tehnologijo“ iz točke 9E003(a), 9E003(h) ali 9E003(i), za katere koli naslednjih zračno-plinskoturbinskih motorjev:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A004 |
Nosilne rakete, „vesoljska plovila“, „platforme vesoljskih plovil“, „koristni tovor vesoljskih plovil“, sistemi ali oprema na krovu „vesoljskih plovil“, oprema na kopnem in platforme za zračno izstrelitev: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 9A104.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A005 |
Pogonski sistemi za rakete na tekoče gorivo, ki vsebujejo kateri koli sistem ali komponente iz točke 9A006. Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 9A105 IN 9A119. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A006 |
Sistemi in komponente, izdelani posebej za pogonske sisteme za rakete na tekoče gorivo: Opomba: GLEJ TUDI TOČKE 9A106, 9A108 IN 9A120;
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A007 |
Pogonski sistemi za rakete na trdo gorivo, ki imajo katero koli od naslednjih lastnosti: Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 9A107 IN 9A119.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A008 |
Komponente, izdelane posebej za pogonske sisteme za rakete na trdo gorivo: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 9A108.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A009 |
Hibridni raketni pogonski sistemi, ki imajo katero koli naslednjo značilnost: Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 9A109 IN 9A119.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A010 |
Posebej izdelane komponente, sistemi in strukture za nosilne rakete, pogonske sisteme nosilnih raket ali „vesoljska plovila“: Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 1A002 IN 9A110.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A011 |
Motorji na zajezni reakcijski pogon, motorji na nadzvočni zajezni reakcijski pogon ali kombinirani ciklični motorji in posebej zanje izdelane komponente. Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 9A111 IN 9A118. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A012 |
„Zrakoplovi brez posadke“ („UAV“), „zračne ladje“ brez posadke, pripadajoča oprema in sestavni deli: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 9A112.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A101 |
Turboreakcijski in turboventilacijski motorji, razen tistih iz točke 9A001;
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A102 |
‚Sistemi turbopropelerskih motorjev‘, posebej izdelani za zračna plovila brez posadke iz točke 9A012 ali 9A112(a) in komponente, izdelane posebej zanje, z ‚maksimalno močjo‘ nad 10 kW. Opomba: predmet nadzora v točki 9A102 niso motorji z dovoljenjem za civilno rabo. Tehnični opombi:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A104 |
Sondirne rakete z dosegom najmanj 300 km. Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 9A004. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A105 |
Raketni motorji na tekoče gorivo ali raketni motorji na goriva v gelu: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 9A119.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A106 |
Sistemi in komponente, razen tistih iz točke 9A006, izdelani posebej za sisteme raketnega pogona na tekoče gorivo ali gorivo v gelu:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A107 |
Raketni motorji na trdo gorivo, uporabni v celotnih raketnih sistemih ali v zračnih plovilih brez posadke, z dosegom 300 km, razen tistih iz točke 9A007, s skupno impulzno zmogljivostjo enako ali večjo od 0,841 MNs. Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 9A119. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A108 |
Komponente, razen tistih iz točke 9A008, izdelane posebej za pogonske sisteme za rakete na trdo gorivo in hibridne raketne pogonske sisteme:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A109 |
Hibridni raketni motorji in posebej izdelane komponente zanje:
Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 9A009 in 9A119. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A110 |
Kompozitne strukture, laminati in proizvodi iz njih, razen tistih iz točke 9A010, ki so izdelani posebej za uporabo v ‚projektilih‘ ali podsistemih iz točke 9A005, 9A007, 9A105, 9A106(c), 9A107, 9A108(c), 9A116 ali 9A119. Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1A002. Tehnična opomba: V točki 9A110 ‚projektil‘ pomeni celotni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke, ki ima doseg prek 300 km. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A111 |
Impulzni reaktivni motorji ali detonacijski motorji, uporabni v „projektilih“ ali zračnih plovilih brez posadke iz točke 9A012 ali 9A112(a), in posebej zanje izdelane komponente. Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 9A011 IN 9A118. Tehnična opomba: V točki 9A111 detonacijski motorji z detonacijo povečajo efektivni tlak po celi izgorevalni komori. Primeri detonacijskih motorjev so impulzni detonacijski motorji, rotacijski detonacijski motorji ali detonacijski motorji na zvezne valove. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A112 |
„Zrakoplovi brez posadke“, razen tistih iz točke 9A012:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A115 |
Oprema za podporo izstreljevanju:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A116 |
Vozila za ponovni vstop, uporabna v „projektilih“, in zanje izdelana ali prirejena oprema:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A117 |
Mehanizmi za združevanje in razdruževanje ter medstopnje, uporabni v „projektilih“. Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 9A121. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A118 |
Naprave za uravnavanje izgorevanja, uporabne v motorjih, ki so uporabni v „projektilih“ (ali zračnih plovilih brez posadke iz točke 9A012 ali 9A112(a)), iz točke 9A011 ali 9A111. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A119 |
Posamezne raketne stopnje, uporabne v kompletnih raketnih sistemih ali v zračnih plovilih brez posadke, z dosegom 300 km, razen tistih iz točk 9A005, 9A007, 9A009, 9A105, 9A107 in 9A109. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A120 |
Rezervoarji za tekoča goriva ali goriva v gelu, razen tistih iz točke 9A006, posebej konstruirani za goriva iz točke 1C111 ali ‚druga tekoča goriva ali goriva v gelu‘, ki se uporabljajo za raketne sisteme z zmogljivostjo prenosa vsaj 500 kg tovora najmanj 300 km daleč. Opomba: v točki 9A120 ‚druga tekoča goriva ali goriva v gelu‘ vključujejo med drugim goriva iz Nadzora vojaškega blaga. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A121 |
Centralni in medstopenjski električni konektorji, posebej izdelani za „projektile“, vesoljska plovila iz točke 9A004 ali sondirne rakete iz točke 9A104. Tehnična opomba: Medstopenjski konektorji iz točke 9A121 zajemajo tudi električne konektorje, nameščene med „projektilom“, vesoljsko plovilo ali sondirno raketo in njihovim tovorom. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9A350 |
Razpršilni ali zamegljevalni sistemi, posebej izdelani ali prirejeni za montažo na letalo, „vozila lažja od zraka“ ali zračna plovila brez posadke, in posebno zasnovane komponente kot so navedene:
Opomba: predmet nadzora v točki 9A350 niso sistemi za pršenje ali megljenje ter njihovi sestavni deli, ki dokazano ne morejo spremeniti bioloških agentov v nalezljive aerosole. Tehnični opombi:
|
9B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
9B001 |
Proizvodna oprema, orodje ali pribor: Opomba: GLEJ TUDI 2B226.
|
||||||||||||||||||||||||
9B002 |
Realnočasovni kontrolni sistemi, merilne naprave (vključno s senzorji) ali oprema za avtomatsko pridobivanje in obdelavo podatkov, ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
||||||||||||||||||||||||
9B003 |
Oprema, izdelana posebej za „proizvodnjo“ ali testiranje krtačnih tesnil plinskih turbin, izdelanih za delovanje pri obodni hitrosti nad 335 m/s in temperaturi nad 773 K (500 °C), ter posebej izdelane komponente in pribor zanjo. |
||||||||||||||||||||||||
9B004 |
Orodja, matrike in naprave za spajanje v trdnem stanju „superzlitinskih“, titanovih ali intermetalnih kombinacij kril in diskov iz točke 9E003(a)(3) ali 9E003(a)(6) za plinske turbine. |
||||||||||||||||||||||||
9B005 |
Realnočasovni kontrolni sistemi, merilne naprave (vključno s senzorji) ali oprema za avtomatsko pridobivanje in obdelavo podatkov, izdelana posebej za uporabo v eni izmed naslednjih naprav: Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 9B105.
|
||||||||||||||||||||||||
9B006 |
Oprema za testiranje zvočnih vibracij z zmožnostjo vzpostavitve zvočnega tlaka 160 dB ali več (glede na 20 μPa), z nazivno izhodno močjo 4 kW ali več pri temperaturi testne celice nad 1 273 K (1 000 °C), in posebej zanjo izdelani kvarčni grelci. Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 9B106. |
||||||||||||||||||||||||
9B007 |
Oprema, izdelana posebej za pregled celovitosti raketnih motorjev in ki uporablja nedestruktivne tehnike testiranja (NDT), razen planarnih analiz z rentgenskimi žarki ali osnovnih fizikalnih ali kemičnih analiz. |
||||||||||||||||||||||||
9B008 |
Pretvorniki za neposredne meritve trenja zunanje plasti stene, izdelani posebej za delovanje pri testnem toku s (stagnacijsko) temperaturo, večjo od 833 K (560 °C). |
||||||||||||||||||||||||
9B009 |
Obdelovalni postopki, namenjeni posebej za rotorske komponente plinskoturbinskih motorjev, proizvedene z metalurgijo prahu, ki imajo obe od naslednjih lastnosti:
Opomba: predmet nadzora iz točke 9B009 niso obdelovalni postopki za proizvodnjo prahu. |
||||||||||||||||||||||||
9B010 |
Oprema, izdelana posebej za proizvodnjo blaga iz točke 9A012. |
||||||||||||||||||||||||
9B105 |
‚Aerodinamične naprave za testiranje‘ za hitrosti 0,9 macha ali več, uporabne za ‚projektile‘ in njihove podsisteme. Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 9B005. Opomba: predmet nadzora v točki 9B105 niso vetrovniki za hitrosti 3 machov ali manj z ‚velikostjo testnega preseka‘, enako ali manjšo od 250 mm. Tehnične opombe:
|
||||||||||||||||||||||||
9B106 |
Okoljske in gluhe komore:
|
||||||||||||||||||||||||
9B107 |
‚Aerotermodinamične naprave za testiranje‘, uporabne za ‚projektile‘, pogonske sisteme za ‚projektilne‘ rakete ter vozila za ponovni vstop in opremo iz točke 9A116, ki imajo eno od naslednjih lastnosti:
Tehnični opombi:
|
||||||||||||||||||||||||
9B115 |
Posebej izdelana „proizvodna oprema“ za sisteme, podsisteme in komponente iz točk od 9A005 do 9A009, 9A011, 9A101, 9A102, 9A105 do 9A109, 9A111 ali od 9A116 do 9A120. |
||||||||||||||||||||||||
9B116 |
Posebej izdelane „proizvodne zmogljivosti“ za nosilne rakete iz točke 9A004 ali sistemi, podsistemi in komponente iz točk od 9A005 do 9A009, 9A011, 9A101, 9A102, od 9A104 do 9A109, 9A111 ali od 9A116 do 9A120, ali ‚projektile‘. Tehnična opomba: V točki 9B116 ‚projektil‘ pomeni celotni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke, ki ima doseg prek 300 km. |
||||||||||||||||||||||||
9B117 |
Testne mize ali stojala za rakete ali raketne motorje na tekoča-kapljevita ali trda goriva, ki imajo katero koli od naslednjih lastnosti:
|
9C Materiali
9C108 |
„Izolacijski“ material v razsutem stanju in „notranja obloga“, razen tiste iz točke 9A008, za ohišja raketnih motorjev, ki se lahko uporabljajo za „projektile“ ali so posebej konstruirana za raketne motorje na trdo gorivo iz točk 9A007 ali 9A107. |
9C110 |
S smolo impregnirani vlakneni prepregi in s kovino prevlečene predoblike vlaken zanje, za kompozitne strukture, laminate in proizvode iz točke 9A110, izdelani iz organske ali kovinske matrike z uporabo vlaknenih ali filamentnih ojačitev s „specifično natezno trdnostjo“ več kot 7,62 x 104 m in s „specifičnim modulom“, večjim od 3,18 x 106 m. Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 1C010 IN 1C210. Opomba: edini s smolo impregnirani prepregi, ki jih določa točka 9C110, so tisti, ki uporabljajo smole s točko steklenitve (Tg), po vulkanizaciji, ki je višja od 418 K (145 °C), merjeno po metodi ASTM D4065 ali po drugi enakovredni metodi. |
9D Programska oprema
9D001 |
„Programska oprema“, ki ni določena v točki 9D003 ali 9D004, posebej izdelana ali prirejena za „razvoj“ opreme ali „tehnologije“ iz točk od 9A001 do 9A119, 9B ali 9E003. |
||||||||||||||||||||||||||||||
9D002 |
„Programska oprema“, ki ni določena v točki 9D003 ali 9D004, posebej izdelana ali prirejena za „proizvodnjo“ opreme iz točk od 9A001 do 9A119 ali 9B. |
||||||||||||||||||||||||||||||
9D003 |
„Programska oprema“, ki vključuje „tehnologijo“ iz točke 9E003(h) in se uporablja v „sistemih FADEC“ za sisteme iz točke 9A ali opremo iz točke 9B. |
||||||||||||||||||||||||||||||
9D004 |
Druga „programska oprema“:
|
||||||||||||||||||||||||||||||
9D005 |
„Programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena za delovanje blaga iz točke 9A004(e) ali 9A004(f). |
||||||||||||||||||||||||||||||
9D101 |
„Programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena za „uporabo“ blaga iz točke 9B105, 9B106, 9B116 ali 9B117. |
||||||||||||||||||||||||||||||
9D103 |
„Programska oprema“, napisana posebej za oblikovanje, simuliranje ali integracijo konstrukcije nosilnih raket iz točke 9A004, sondirnih raket iz točke 9A104 ali „projektilov“ ali podsistemov iz točke 9A005, 9A007, 9A105, 9A106(c), 9A107, 9A108(c), 9A116 ali 9A119. Opomba:„programska oprema“ iz točke 9D103 ostaja predmet nadzora, če je kombinirana s posebej izdelano strojno opremo iz točke 4A102. |
||||||||||||||||||||||||||||||
9D104 |
„Programska oprema“, kot sledi:
|
||||||||||||||||||||||||||||||
9D105 |
„Programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena za usklajevanje funkcije več kot enega podsistema, razen tiste iz točke 9D004(e), v nosilnih raketah iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104 ali ‚projektilih‘. Opomba: točka 9D105 vključuje „programsko opremo“, zasnovano za „zrakoplove“ s posadko in prilagojeno za upravljanje „zračnih plovil brez posadke“:
Tehnična opomba: V točki 9D105 ‚projektil‘ pomeni celotni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke, ki ima doseg prek 300 km. |
9E Tehnologija
Opomba:„razvojna“ ali „proizvodna“„tehnologija“ iz točk od 9E001 do 9E003 za plinskoturbinske motorje se še naprej ureja, če se uporablja za popravila ali remont. Iz nadzora so izvzeti: tehnični podatki, skice ali dokumentacija za vzdrževanje, ki je v neposredni povezavi s kalibriranjem, odstranitvijo ali zamenjavo poškodovane ali nepopravljive enote, vključno z zamenjavo kompletnega motorja ali njegovega modula.
9E001 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ opreme ali „programske opreme“ iz točk 9A001(b), od 9A004 do 9A012, 9A350, 9B ali 9D. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9E002 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „proizvodnjo“ opreme iz točk 9A001(b), od 9A004 do 9A011, 9A350 ali 9B. Opomba: glede „tehnologije“ za popravila struktur, laminatov ali materialov, ki so predmet nadzora, glej točko 1E002(f). |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9E003 |
Druga „tehnologija“:
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9E101 |
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9E102 |
„Tehnologija“ v skladu s splošno opombo o tehnologiji za „uporabo“ nosilnih raket iz točke 9A004, blaga iz točk od 9A005 do 9A011, „UAV“ iz točke 9A012 ali blaga iz točk 9A101, 9A102, 9A104 do 9A111, 9A112(a), od 9A115 do 9A121, 9B105, 9B106, 9B115, 9B116, 9B117, 9D101 ali 9D103. Tehnična opomba: V točki 9E102 pomeni ‚UAV‘ zrakoplovne sisteme brez posadke z možnostjo dosega več kot 300 km. |
(1) https://www.australiagroup.net/
(2) http://mtcr.info/
(3) http://www.nuclearsuppliersgroup.org/
(4) http://www.wassenaar.org/
(5) https://www.opcw.org/chemical-weapons-convention
(6) Proizvajalci, ki izračunavajo pozicijsko natančnost v skladu s standardom ISO 230-2:1997 ali 2006, se morajo posvetovati s pristojnimi organi v državi članici, v kateri so registrirani.
(*1) Številke v oklepajih pomenijo številke opomb na koncu tabele.
PRILOGA II
„PRILOGA IIa
SPLOŠNO IZVOZNO DOVOLJENJE UNIJE št. EU001
(iz člena 9(1) te uredbe)
Izvoz v Avstralijo, Japonsko, Kanado, Novo Zelandijo, Norveško, Švico, vključno z Lihtenštajnom, in Združene države Amerike
Organ, ki izdaja dovoljenje: Evropska komisija
Del 1
To splošno izvozno dovoljenje zajema vse blago z dvojno rabo, določeno v Prilogi I k tej uredbi, razen tistega, ki je navedeno v Prilogi IIg.
Del 2
To izvozno dovoljenje velja povsod v Uniji za izvoz v naslednje namembne države:
— |
Avstralija |
— |
Kanada |
— |
Japonska |
— |
Nova Zelandija |
— |
Norveška |
— |
Švica, vključno z Lihtenštajnom |
— |
Združene države Amerike |
Pogoji in zahteve za uporabo tega dovoljenja
1. |
Izvozniki, ki uporabljajo to dovoljenje, uradno obvestijo pristojne organe države članice, v kateri imajo svoj sedež, o prvi uporabi tega dovoljenja najpozneje 30 dni po dnevu, ko je bil izvršen prvi izvoz.
Izvozniki v enotni upravni listini tudi navedejo, da uporabljajo omenjeno dovoljenje EU 001, in sicer tako, da v polju 44 označijo referenco X002. |
2. |
Tega dovoljenja se ne sme uporabljati, če:
|
3. |
Zahteve po poročanju, povezane z uporabo tega dovoljenja, in dodatne informacije, ki jih o blagu, ki je predmet izvoza, na podlagi tega dovoljenja zahteva država članica, iz katere se izvaža, določijo države članice.
Država članica lahko od izvoznikov, ki imajo sedež v tej državi članici, zahteva da se registrirajo pred prvo uporabo tega dovoljenja. Registracija je samodejna, pristojni organi pa jo izvozniku potrdijo takoj, vsekakor pa v desetih delovnih dneh od prejema zahtevka. Kjer je to primerno, zahteve iz prvih dveh odstavkov te točke temeljijo na zahtevah, ki veljajo za uporabo nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj, ki jih izdajo tiste države članice, ki takšna dovoljenja predvidevajo. |
„PRILOGA IIb
SPLOŠNO IZVOZNO DOVOLJENJE UNIJE št. EU002
(iz člena 9(1) te uredbe)
Izvoz določenega blaga z dvojno rabo v določene namembne države
Organ, ki izdaja dovoljenje: Evropska unija
Del 1 – Blago
To splošno izvozno dovoljenje zajema naslednje blago z dvojno rabo iz Priloge I k tej uredbi:
— |
1A001, |
— |
1A003, |
— |
1A004, |
— |
1C003(b)–(c), |
— |
1C004, |
— |
1C005, |
— |
1C006, |
— |
1C008, |
— |
1C009, |
— |
2B008, |
— |
3A001(a)(3), |
— |
3A001(a)(6)–(12), |
— |
3A002(c)–(f), |
— |
3C001, |
— |
3C002, |
— |
3C003, |
— |
3C004, |
— |
3C005, |
— |
3C006. |
Del 2 – Namembne države
To dovoljenje velja povsod v Uniji za izvoz v naslednje namembne države:
— |
Argentina |
— |
Hrvaška |
— |
Islandija |
— |
Južna Afrika |
— |
Južna Koreja |
— |
Turčija |
Del 3 – Pogoji in zahteve za uporabo
1. |
To dovoljenje ne dovoljuje izvoza blaga, če:
|
2. |
Izvozniki morajo v polju 44 enotne upravne listine navesti referenčno številko EU X002 ter da se blago izvaža s splošnim izvoznim dovoljenjem Unije EU002. |
3. |
Vsak izvoznik, ki uporablja to dovoljenje, mora pristojne organe države članice, v kateri ima sedež, obvestiti o prvi uporabi tega dovoljenja najpozneje 30 dni po datumu prvega izvoza, oziroma v skladu z zahtevami pristojnega organa države članice, kjer ima izvoznik sedež, pred prvo uporabo tega dovoljenja. Države članice obvestijo Komisijo o izbranem mehanizmu obveščanja za dovoljenje. Komisija sporočene informacije objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
Zahteve po poročanju, povezane z uporabo tega dovoljenja, in dodatne podatke, ki jih o blagu, ki je predmet izvoza, na podlagi tega dovoljenja zahteva država članica, iz katere se izvaža, določijo države članice. Država članica lahko od izvoznikov, ki imajo sedež v tej državi članici, zahteva da se registrirajo pred prvo uporabo tega dovoljenja. Registracija je samodejna, pristojni organi pa jo izvozniku potrdijo takoj, vsekakor pa v 10 delovnih dneh od prejema zahtevka, ob upoštevanju člena 9(1) te uredbe. Kjer je to primerno, zahteve iz drugega in tretjega odstavka temeljijo na zahtevah, ki veljajo za uporabo nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj, ki jih izdajo tiste države članice, ki takšna dovoljenja predvidevajo. |
„PRILOGA IIc
SPLOŠNO IZVOZNO DOVOLJENJE UNIJE št. EU003
(iz člena 9(1) te uredbe)
Izvoz po popravilu/zamenjavi
Organ, ki izdaja dovoljenje: Evropska unija
Del 1 – Blago
1. |
To splošno izvozno dovoljenje zajema vse blago z dvojno rabo iz Priloge I k tej uredbi, razen tistega, ki je našteto v odstavku 2, če:
|
2. |
Izključeno blago:
|
Del 2 – Namembne države
To dovoljenje velja povsod v Uniji za izvoz v naslednje namembne države:
Albanija |
Argentina |
Bosna in Hercegovina |
Brazilija |
Čile |
Kitajska (vključno s Hong Kongom in Macaom) |
Hrvaška |
Francoska čezmorska ozemlja |
Islandija |
Indija |
Kazahstan |
Mehika |
Črna gora |
Maroko |
Republika Severna Makedonija |
Rusija |
Srbija |
Singapur |
Južna Afrika |
Južna Koreja |
Tunizija |
Turčija |
Ukrajina |
Združeni arabski emirati |
Del 3 – Pogoji in zahteve za uporabo
1. |
To splošno dovoljenje se lahko uporablja le po opravljenem začetnem izvozu v okviru splošnega izvoznega dovoljenja Unije ali po izdaji izvoznega dovoljenja s strani države članice, v kateri je sedež izvirnega izvoznika za izvoz blaga, ki je bilo nato ponovno uvoženo na carinsko območje Evropske unije zaradi vzdrževanja, popravila ali zamenjave. To dovoljenje je veljavno le za izvoze prvotnemu končnemu uporabniku. |
2. |
To dovoljenje ne dovoljuje izvoza blaga, če:
|
3. |
Pri izvažanju katerega koli blaga s tem dovoljenjem morajo izvozniki:
|
4. |
Vsak izvoznik, ki uporablja to dovoljenje, mora pristojne organe države članice, v kateri ima sedež, obvestiti o prvi uporabi tega dovoljenja najpozneje 30 dni po datumu prvega izvoza, oziroma v skladu z zahtevami pristojnega organa države članice, kjer ima izvoznik sedež, pred prvo uporabo tega dovoljenja. Države članice obvestijo Komisijo o izbranem mehanizmu obveščanja za dovoljenje. Komisija sporočene informacije objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
Zahteve po poročanju, povezane z uporabo tega dovoljenja, in dodatne podatke, ki jih o blagu, ki je predmet izvoza, na podlagi tega dovoljenja zahteva država članica, iz katere se izvaža, določijo države članice. Država članica lahko zahteva od izvoznika, ki ima sedež v tej državi članici, da se registrira pred prvo uporabo tega dovoljenja. Registracija je samodejna, pristojni organi pa jo izvozniku potrdijo takoj, vsekakor pa v 10 delovnih dneh od prejema zahtevka, ob upoštevanju člena 9(1) te uredbe. Kjer je to primerno, zahteve iz drugega in tretjega pododstavka temeljijo na zahtevah, ki veljajo za uporabo nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj, ki jih izdajo tiste države članice, ki takšna dovoljenja predvidevajo. |
5. |
To dovoljenje zajema blago za ‚popravilo‘, ‚zamenjavo‘ in ‚vzdrževanje‘. To lahko vključuje naključno izboljšavo izvornega blaga, npr. zaradi uporabe modernih rezervnih delov za zamenjavo ali uporabe poznejših standardov za zanesljivost in varnost, če zaradi tega ne pride do povečanja funkcionalnih zmogljivosti blaga ali novih ali dodatnih funkcij blaga. |
„PRILOGA IId
SPLOŠNO IZVOZNO DOVOLJENJE UNIJE št. EU004
(iz člena 9(1) te uredbe)
Začasni izvoz za razstave ali sejme
Organ, ki izdaja dovoljenje: Evropska unija
Del 1 – Blago
To splošno izvozno dovoljenje zajema vse blago z dvojno rabo iz Priloge I k tej uredbi razen:
(a) |
vse blago iz Priloge IIg; |
(b) |
vse blago v oddelku D Priloge I k tej uredbi (to ne vključuje programske opreme, nujne za pravilno delovanje opreme za namene predstavitve); |
(c) |
vse blago v oddelku E Priloge I k tej uredbi; |
(d) |
blago iz Priloge I k tej uredbi:
|
Del 2 – Namembne države
To dovoljenje velja povsod v Uniji za izvoz v naslednje namembne države:
Albanija, Argentina, Bosna in Hercegovina, Brazilija, Čile, Črna gora, Francoska čezmorska ozemlja, Hrvaška, Indija, Islandija, Južna Afrika, Južna Koreja, Kazahstan, Kitajska (vključno s Hong Kongom in Macaom), Maroko, Mehika, Republika Severna Makedonija, Rusija, Singapur, Srbija, Tunizija, Turčija, Ukrajina, Združeni arabski emirati.
Del 3 – Pogoji in zahteve za uporabo
1. |
To dovoljenje dovoljuje izvoz blaga, naštetega v delu 1, če gre za začasni izvoz v razstavne ali sejemske namene, kakor je opredeljeno v točki 6, in če se blago v 120 dneh po začetnem izvozu v celoti in brez sprememb uvozi nazaj v carinsko območje Evropske unije. |
2. |
Pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik sedež, kakor je opredeljeno v členu 9(6) te uredbe, lahko na prošnjo izvoznika umakne zahtevo, da mora biti blago ponovno uvoženo, kakor je navedeno v odstavku 1. Za postopek umika se ustrezno uporabi postopek za posamezna dovoljenja iz člena 9(2) in člena 14(1) te uredbe. |
3. |
To dovoljenje ne dovoljuje izvoza blaga, če:
|
4. |
Izvozniki morajo v polju 44 enotne upravne listine navesti referenčno številko EU X002 ter da se blago izvaža s splošnim izvoznim dovoljenjem Unije EU004. |
5. |
Vsak izvoznik, ki uporablja to dovoljenje, mora pristojne organe države članice, v kateri ima sedež, obvestiti o prvi uporabi tega dovoljenja najpozneje 30 dni po datumu prvega izvoza, oziroma v skladu z zahtevami pristojnega organa države članice, kjer ima izvoznik sedež, pred prvo uporabo tega dovoljenja. Države članice obvestijo Komisijo o izbranem mehanizmu obveščanja za dovoljenje. Komisija sporočene informacije objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
Zahteve po poročanju, povezane z uporabo tega dovoljenja, in dodatne podatke, ki jih o blagu, ki je predmet izvoza, na podlagi tega dovoljenja zahteva država članica, iz katere se izvaža, določijo države članice. Država članica lahko zahteva od izvoznikov, ki imajo sedež v tej državi članici, da se registrirajo pred prvo uporabo tega dovoljenja. Registracija je samodejna, pristojni organi pa jo izvozniku potrdijo takoj, vsekakor pa v 10 delovnih dneh od prejema zahtevka, ob upoštevanju člena 9(1) te uredbe. Kjer je to primerno, zahteve iz drugega in tretjega pododstavka temeljijo na zahtevah, ki veljajo za uporabo nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj, ki jih izdajo tiste države članice, ki takšna dovoljenja predvidevajo. |
6. |
Za namene tega dovoljenja ‚razstava ali sejem‘ pomeni poslovne dogodke določenega trajanja, na katerih številni razstavljavci predstavljajo svoje izdelke poslovnim obiskovalcem ali splošni javnosti. |
„PRILOGA IIe
SPLOŠNO IZVOZNO DOVOLJENJE UNIJE št. EU005
(iz člena 9(1) te uredbe)
Telekomunikacije
Organ, ki izdaja dovoljenje: Evropska unija
Del 1 – Blago
To splošno izvozno dovoljenje zajema naslednje blago z dvojno rabo iz Priloge I k tej uredbi:
(a) |
naslednje blago iz skupine 5 dela 1:
|
(b) |
tehnologija, ki se nadzira po točki 5E001(a), kadar se zahteva za namestitev, delovanje, vzdrževanje ali popravilo blaga iz točke (a) in je namenjena za istega končnega uporabnika. |
Del 2 – Namembne države
To dovoljenje velja povsod v Uniji za izvoz v naslednje namembne države:
Argentina, Hrvaška, Indija, Južna Afrika, Južna Koreja, Kitajska (vključno s Hongkongom in Macaom), Rusija, Turčija, Ukrajina.
Del 3 – Pogoji in zahteve za uporabo
1. |
To dovoljenje ne dovoljuje izvoza blaga, če:
|
2. |
Izvozniki morajo v polju 44 enotne upravne listine navesti referenčno številko EU X002 ter da se blago izvaža s splošnim izvoznim dovoljenjem Unije EU005. |
3. |
Vsak izvoznik, ki uporablja to dovoljenje, mora pristojne organe države članice, v kateri ima sedež, obvestiti o prvi uporabi tega dovoljenja najpozneje 30 dni po datumu prvega izvoza, oziroma v skladu z zahtevami pristojnega organa države članice, kjer ima izvoznik sedež, pred prvo uporabo tega dovoljenja. Države članice obvestijo Komisijo o izbranem mehanizmu obveščanja za dovoljenje. Komisija sporočene informacije objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
Zahteve po poročanju, povezane z uporabo tega dovoljenja, in dodatne podatke, ki jih o blagu, ki je predmet izvoza, na podlagi tega dovoljenja zahteva država članica, iz katere se izvaža, določijo države članice. Država članica lahko zahteva od izvoznikov, ki imajo sedež v tej državi članici, da se registrirajo pred prvo uporabo tega dovoljenja. Registracija je samodejna, pristojni organi pa jo izvozniku potrdijo takoj, vsekakor pa v 10 delovnih dneh od prejema zahtevka, ob upoštevanju člena 9(1) te uredbe. Kjer je to primerno, zahteve iz drugega in tretjega pododstavka temeljijo na zahtevah, ki veljajo za uporabo nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj, ki jih izdajo tiste države članice, ki takšna dovoljenja predvidevajo. |
„PRILOGA IIf
SPLOŠNO IZVOZNO DOVOLJENJE UNIJE št. EU006
(iz člena 9(1) te uredbe)
Kemikalije
Del 1 – Blago
To splošno izvozno dovoljenje zajema naslednje blago z dvojno rabo iz Priloge I k tej uredbi:
1C350:
1. |
tiodiglikol (CAS 111-48-8); |
2. |
fosforil triklorid (CAS 10025-87-3); |
3. |
dimetil metilfosfonat (CAS 756-79-6); |
5. |
metilfosfonijev diklorid (CAS 676-97-1); |
6. |
dimetil fosfonat (DMP) (CAS 868-85-9); |
7. |
fosforjev triklorid (CAS 7719-12-2); |
8. |
trimetil fosfit (TMP) (CAS 121-45-9); |
9. |
tionil diklorid (CAS 7719-09-7); |
10. |
1-metilpiperidin-3-ol (CAS 3554-74-3); |
11. |
2-kloro-N,N-diizopropiletilamin (CAS 96-79-7); |
12. |
N,N-diizopropil-(beta)-aminoetan tiol (CAS 5842-07-9); |
13. |
kinuklidin-3-ol (CAS 1619-34-7); |
14. |
kalijev fluorid (CAS 7789-23-3); |
15. |
2-kloroetanol (CAS 107-07-3); |
16. |
dimetilamin (CAS 124-40-3); |
17. |
dietil etilfosfonat (CAS 78-38-6); |
18. |
dietil-N,N-dimetilfosforamidat (CAS 2404-03-7); |
19. |
dietil fosfonat (DMP) (CAS 762-04-9); |
20. |
dimetilamonijev klorid (CAS 506-59-2); |
21. |
dikloroetilfosfin (CAS 1498-40-4); |
22. |
etilfosfonijev diklorid (CAS 1066-50-8); |
24. |
vodikov fluorid (CAS 7664-39-3); |
25. |
metil benzilat (CAS 76-89-1); |
26. |
metilfosfonijev diklorid (CAS 676-83-5); |
27. |
2-diizopropilaminoetanol (CAS 96–80–0); |
28. |
3,3-dimetilbutan-2-ol (CAS 464-07-3); |
30. |
trietil fosfit (CAS 122-52-1); |
31. |
arzenov triklorid (CAS 7784-34-1); |
32. |
benzilska kislina (CAS 76-93-7); |
33. |
dietil metilfosfonit (CAS 15715-41-0); |
34. |
dimetil etilfosfonat (CAS 6163-75-3); |
35. |
etilfosfinil difluorid (CAS 430-78-4); |
36. |
metilfosfinil difluorid (CAS 753-59-3); |
37. |
kinuklidin-3-on (CAS 3731-38-2); |
38. |
fosforjev pentaklorid (CAS 10026-13-8); |
39. |
3,3-dimetilbutanon (CAS 75-97-8); |
40. |
kalijev cianid (CAS 151-50-8); |
41. |
kalijev hidrogendifluorid (CAS 7789-29-9); |
42. |
amonijev hidrogendifluorid (CAS 1341-49-7); |
43. |
natrijev fluorid (CAS 7681-49-4); |
44. |
natrijev hidrogendifluorid (CAS 1333-83-1); |
45. |
natrijev cianid (CAS 143-33-9); |
46. |
2,2',2''-nitrilotrietanol (CAS 102-71-6); |
47. |
fosforjev pentasulfid (CAS 1314-80-3); |
48. |
diizopropilamin (CAS 108-18-9); |
49. |
2-dietilaminoetanol (CAS 100-37-8); |
50. |
natrijev sulfid (CAS 1313-82-2); |
51. |
dižveplov diklorid (CAS 10025-67-9); |
52. |
žveplov diklorid (CAS 10545-99-0); |
53. |
tris(2-hidroksietil)amonijev klorid (CAS 637-39-8); |
54. |
2-kloroetildiizopropilamonijev klorid (CAS 4261-68-1); |
55. |
metilfosfonijeva kislina (CAS 993-13-5); |
56. |
dietil metilfosfonat (CAS 683-08-9); |
57. |
dimetilfosforamidni diklorid (CAS 677-43-0); |
58. |
triizopropil fosfit (CAS 116-17-6); |
59. |
N-etildietanolamin (CAS 139-87-7); |
60. |
O,O-dietil fosforotioat (CAS 2465-65-8); |
61. |
O,O-dietil hidrogen fosforoditioat (CAS 298-06-6); |
62. |
dinatrijev heksafluorosilikat (CAS 16893-85-9); |
63. |
metilfosfonotiojski diklorid (CAS 676-98-2); |
64. |
dietilamin (CAS 109-89-7); |
65. |
N,N-diizopropilaminoetantiol hidroklorid (CAS 41480-75-5); |
1C450(a):
4. |
fosgen (CAS 75-44-5); |
5. |
cianklorid (CAS 506-77-4); |
6. |
vodikov cianid CAS (74-90-8); |
7. |
kloropikrin: trikloronitrometan (CAS 76-06-2); |
1C450(b):
1. |
kemikalije, razen tistih iz Nadzora vojaškega blaga ali iz točke 1C350, ki vsebujejo fosforjev atom, na katerega je vezana ena metilna, etilna ali propilna (normalna ali izo) skupina, vendar noben nadaljnji ogljikov atom; |
2. |
N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] fosforamidni dihalidi, razen N,N-dimetilaminofosforil diklorida, ki je določen v točki 1C350(57); |
3. |
dialkil (metil, etil ali propil (normalni ali izo)) N,N-dialkil (metil, etil ali propil (normalni ali izo))-fosforamidati, razen dietil-N,N-dimetilfosforamidata, ki je določen v točki 1C350; |
4. |
N,N-dialkil (metil, etil ali propil (normalni ali izo)) aminoetil-2-kloridi in ustrezne protonirane soli, razen N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorida ali N,N-diizopropil-(beta)-aminoetilklorid hidroklorida, ki sta določena v točki 1C350; |
5. |
N,N-dialkil (metil, etil ali propil (normalni ali izo)) aminoetan-2-oli in ustrezne protonirane soli, razen N,N-diizopropil-(beta)-aminoetanola (CAS 96-80-0) in N,N-dietilaminoetanola (CAS 100-37-8), ki sta določena v točki 1C350; |
6. |
N,N-dialkil (metil, etil ali propil (normalni ali izo)) aminoetan-2-tioli in ustrezne protonirane soli, razen N,N-diizopropil-(beta)-aminoetan tiola in 2-(diizopropilamino)etantiol hidroklorida (CAS 41480-75-5), ki sta določena v točki 1C350; |
8. |
2,2'-metiliminodietanol (CAS 105-59-9). |
Del 2 – Namembne države
To dovoljenje velja povsod v Uniji za izvoz v naslednje namembne države:
Argentina, Hrvaška, Islandija, Južna Koreja, Turčija, Ukrajina.
Del 3 – Pogoji in zahteve za uporabo
1. |
To dovoljenje ne dovoljuje izvoza blaga, če:
|
2. |
Izvozniki morajo v polju 44 enotne upravne listine navesti referenčno številko EU X002 ter da se blago izvaža s splošnim izvoznim dovoljenjem Unije EU006. |
3. |
Vsak izvoznik, ki uporablja to dovoljenje, mora pristojne organe države članice, v kateri ima sedež, obvestiti o prvi uporabi tega dovoljenja najpozneje 30 dni po datumu prvega izvoza, oziroma v skladu z zahtevami pristojnega organa države članice, kjer ima izvoznik sedež, pred prvo uporabo tega dovoljenja. Države članice obvestijo Komisijo o izbranem mehanizmu obveščanja za dovoljenje. Komisija sporočene informacije objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
Zahteve po poročanju, povezane z uporabo tega dovoljenja, in dodatne podatke, ki jih o blagu, ki je predmet izvoza, na podlagi tega dovoljenja zahteva država članica, iz katere se izvaža, določijo države članice. Država članica lahko zahteva od izvoznikov, ki imajo sedež v tej državi članici, da se registrirajo pred prvo uporabo tega dovoljenja. Registracija je samodejna, pristojni organi pa jo izvozniku potrdijo takoj, vsekakor pa v 10 delovnih dneh od prejema zahtevka, ob upoštevanju člena 9(1) te uredbe. Kjer je to primerno, zahteve iz drugega in tretjega pododstavka temeljijo na zahtevah, ki veljajo za uporabo nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj, ki jih izdajo tiste države članice, ki takšna dovoljenja predvidevajo. |
„PRILOGA IIg
(seznam iz člena 9(4)(a) te uredbe in prilog IIa, IIc in IId k tej uredbi)
Točke ne vsebujejo vedno celotnega poimenovanja blaga in opomb iz Priloge I. Celoten opis blaga navaja samo Priloga I. Pojmi v dvojnih navednicah so na seznamu opredeljenih pojmov v Prilogi I.
Navedba blaga v tej prilogi ne vpliva na uporabo Splošne opombe o programski opremi iz Priloge I.
— |
Vse blago, navedeno v Prilogi IV; |
— |
0C001 „naravni uran“ ali „osiromašeni uran“ ali torij v obliki kovine, zlitine, kemičnih spojin ali koncentratov in kateri koli drug material, ki vsebuje enega ali več prej naštetih materialov; |
— |
0C002 „posebni cepljivi materiali“ razen tistih, ki so navedeni v Prilogi IV; |
— |
0D001 „programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz skupine 0, če se nanaša na točko 0C001 ali na tisto blago iz točke 0C002, ki je izključeno iz Priloge IV; |
— |
0E001 „tehnologija“ v skladu z Opombo o jedrski tehnologiji za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz skupine 0, če se nanaša na točko 0C001 ali na tisto blago iz točke 0C002, ki je izključeno iz Priloge IV; |
— |
1A102 ponovno nasičeni pirolizirani ogljiko-ogljikovi sestavni deli, izdelani za vesoljska plovila iz točke 9A004 ali za sondirne rakete iz točke 9A104; |
— |
1C351 človeški patogeni, zoonoze in „toksini“; |
— |
1C353 genetski elementi in genetsko modificirani organizmi; |
— |
1C354 rastlinski patogeni; |
— |
1C450(a)(1) amiton: O,O-dietil S-[2-(dietilamino) etil] fosforotiolat (CAS 78-53-5) in ustrezne alkilirane ali protonirane soli; |
— |
1C450(a)(2) PFIB: 1,1,3,3,3-pentafluoro-2-(trifluorometil)-1-propen (CAS 382-21-8); |
— |
7E104 „tehnologija“ za integracijo podatkov o krmarjenju leta, vodenju in pogonu v sistem upravljanja leta za optimizacijo tirnice raketnega sistema; |
— |
9A009(a) hibridni raketni pogonski sistemi s skupno impulzno zmogljivostjo več kot 1,1 MNs; |
— |
9A117 mehanizmi za združevanje in razdruževanje ter medstopnje, uporabni v „projektilih“. |
PRILOGA III
„PRILOGA IV
(Seznam iz člena 22(1) te uredbe)
Točke ne vsebujejo vedno celotnega poimenovanja blaga in opomb iz Priloge I (1) . Celoten opis blaga navaja samo Priloga I.
Navedba blaga v tej prilogi ne vpliva na uporabo določb, ki zadevajo proizvode množičnega trga v Prilogi I.1
Pojmi v dvojnih navednicah so na seznamu opredeljenih pojmov v Prilogi I.
DEL I
(možnost nacionalnega splošnega dovoljenja za trgovino znotraj Skupnosti)
Blago prikrite tehnologije
1C001 |
Materiali, posebej izdelani za uporabo kot absorbenti elektromagnetnih valov ali intrinsično prevodni polimeri. OPOMBA: GLEJ TUDI TOČKO 1C101 |
1C101 |
Materiali in naprave za zmanjšano opaznost, kot je radarska odbojnost, ultravijolični/infrardeči znaki in zvočni znaki, razen tistih iz točke 1C001, ki se uporabljajo v ‚projektilih‘„projektilnih“ podsistemih ali neimenovanih zrakoplovih, navedenih v točki 9A012. Opomba: predmet nadzora v točki 1C101 niso materiali, če je blago, narejeno iz njih, namenjeno izključno za civilno uporabo. Tehnična opomba: V točki 1C101 pomeni izraz ‚projektilih‘ komponente raketnih sistemov in sistemov zrakoplovov brez posadke z dosegom več kot 300 km. |
1D103 |
„Programska oprema“, pripravljena posebej za analizo zmanjšane opaznosti, kot so radarska odbojnost, ultravijolični/infrardeči in akustični znaki. |
1E101 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „uporabo“ blaga iz točke 1C101 ali 1D103. |
1E102 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „razvoj“„programske opreme“ iz točke 1D103. |
6B008 |
Impulzivni radarski sistemi za merjenje preseka (prečnega prereza) s širino oddajnega impulza 100 ns ali manj in posebej zanje izdelane komponente. OPOMBA: GLEJ TUDI TOČKO 6B108 |
6B108 |
Sistemi, izdelani posebej za radarsko merjenje preseka, ki se lahko uporabljajo v „projektilih“, in njihovi podsistemi. |
Blago strateške kontrole Skupnosti
1A007 |
Oprema in naprave, posebej izdelane za električno proženje polnjenj in naprav, ki vsebujejo „energetske materiale“: OPOMBA: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA, TOČKI 3A229 in 3A232.
Opomba: predmet nadzora v točki 1A007(b) niso detonatorji, ki uporabljajo samo primarne eksplozive, na primer svinčev azid. |
||||||||||||
1C239 |
Močni eksplozivi, razen tistih, ki so zajeti v Nadzoru vojaškega blaga, ali snovi ali mešanice z masnim deležem takšnih eksplozivov, večjim od 2 %, in katerih kristalna gostota je večja od 1,8 g/cm3, hitrost detonacije pa večja od 8 000 m/s. |
||||||||||||
1E201 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „uporabo“ blaga iz točke 1C239. |
||||||||||||
3A229 |
Visokotokovni impulzni generatorji … OPOMBA: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA. |
||||||||||||
3A232 |
Večtočkovni vžigalni sistemi, razen tistih iz točke 1A007 zgoraj … OPOMBA: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA. |
||||||||||||
3E201 |
„Tehnologija“ v skladu s splošno opombo o tehnologiji za „uporabo“ opreme iz točke 3A229 ali 3A232. |
||||||||||||
6A001 |
Naslednje blago s področja akustike: |
||||||||||||
6A001(a)(1)(b) |
Sistemi za odkrivanje ali določanje položaja objektov s katero koli od naslednjih značilnosti:
|
||||||||||||
6A001(a)(2)(a)(2) |
Hidrofoni … vsebujejo … |
||||||||||||
6A001(a)(2)(a)(3) |
Hidrofoni … imajo … |
||||||||||||
6A001(a)(2)(a)(6) |
Hidrofoni … namenjeni za … |
||||||||||||
6A001(a)(2)(b) |
Vlečena zaporedja akustičnih hidrofonov … |
||||||||||||
6A001(a)(2)(c) |
Procesna oprema, izdelana posebej za realnočasovne aplikacije z vlečenimi večelementnimi akustičnimi hidrofoni, ki imajo „uporabniku dostopno programirljivost“ ter možnost procesiranja in koreliranja v časovnem ali frekvenčnem prostoru, vključno s spektralno analizo, digitalnim filtriranjem in oblikovanjem snopa z uporabo hitre Fouriereve ali druge transformacije ali procesa. |
||||||||||||
6A001(a)(2)(e) |
Zaporedja hidrofonov s talnimi ali obalnimi kabelskimi sistemi, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
|
||||||||||||
6A001(a)(2)(f) |
Procesna oprema, izdelana posebej za realnočasovne aplikacije s podmorskimi kabelskimi sistemi, ki imajo „uporabniku dostopno programirljivost“ ter možnost procesiranja in koreliranja v časovnem ali frekvenčnem prostoru, vključno s spektralno analizo, digitalnim filtriranjem in oblikovanjem snopa z uporabo hitre Fouriereve ali druge transformacije ali procesa. |
||||||||||||
6D003(a) |
„Programska oprema“ za „realnočasovno obdelavo“ akustičnih podatkov. |
||||||||||||
8A002(o)(3) |
Sistemi za zmanjšanje hrupa, ki se uporabljajo v plovilih z bruto tonažo 1 000 ton ali več:
|
||||||||||||
8E002(a) |
„Tehnologija“ za „razvoj“, „proizvodnjo“, popravilo, obnovo ali remont propelerjev, izdelanih posebej za zmanjševanje podvodnega hrupa. |
Blago strateške kontrole Skupnosti – Kriptoanaliza – skupina 5, del 2
5A004(a) |
Oprema, izdelana ali prirejena za izvajanje ‚kriptoanalitičnih funkcij‘. Opomba: točka 5A004(a) vključuje sisteme ali opremo, izdelane ali prirejene za izvajanje ‚kriptoanalitičnih funkcij‘ z dekompiliranjem. Tehnična opomba: ‚kriptoanalitične funkcije‘ so funkcije, načrtovane za premagovanje kriptografskih mehanizmov, da bi se pridobili zaupne spremenljivke ali občutljivi podatki, vključno z odprtim besedilom, gesli ali kriptografskimi ključi. |
||
5D002(a) |
„Programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ česar koli od naslednjega:
|
||
5D002(c) |
„Programska oprema“, ki ima značilnosti ali opravlja ali simulira funkcije katere koli od naslednje opreme:
|
||
5E002(a) |
Samo „tehnologija“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz točk 5A004(a), 5D002(a)(3) ali 5D002(c)(3) zgoraj. |
Blago tehnologije MTCR
7A117 |
„Krmilni sistemi“, za uporabo v „projektilih“ z zmožnostjo doseganja sistemske natančnosti 3,33 % ali manj dosega (npr. ‚verjetna krožna napaka‘ 10 km ali manj v dosegu 300 km), razen „krmilnih sistemov“, izdelanih za projektile z dosegom pod 300 km ali zrakoplove s posadko. Tehnična opomba: V točki 7A117 je ‚verjetna krožna napaka‘ merilo natančnosti, opredeljeno kot polmer kroga s središčem v cilju, na določeni razdalji, kamor zadene 50 % projektilov. |
||||||||||||
7B001 |
Oprema za testiranje, kalibracijo ali prilagoditev, načrtovana posebej za opremo iz točke 7A117 zgoraj. Opomba: predmet nadzora v točki 7B001 ni oprema za testiranje, kalibracijo ali poravnavo za ‚stopnjo I ali II vzdrževanja‘. |
||||||||||||
7B003 |
Oprema, načrtovana posebej za „proizvodnjo“ opreme iz točke 7A117 zgoraj. |
||||||||||||
7B103 |
„Proizvodne zmogljivosti“, načrtovane posebej za opremo iz točke 7A117 zgoraj . |
||||||||||||
7D101 |
„Programska oprema“, načrtovana posebej za „uporabo“ opreme iz točk 7B003 ali 7B103 zgoraj . |
||||||||||||
7E001 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „razvoj“ opreme ali „programske opreme“ iz točk 7A117, 7B003, 7B103 ali 7D101 zgoraj . |
||||||||||||
7E002 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „proizvodnjo“ opreme iz točk 7A117, 7B003 in 7B103 zgoraj . |
||||||||||||
7E101 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „uporabo“ opreme iz točk 7A117, 7B003, 7B103 in 7D101 zgoraj . |
||||||||||||
9A004 |
Nosilne rakete z zmogljivostjo prenosa vsaj 500 kg tovora najmanj 300 km daleč . OPOMBA: GLEJ TUDI TOČKO 9A104. Opomba 1: predmet nadzora v točki 9A004 ni tovor. |
||||||||||||
9A005 |
Pogonski sistemi za rakete na tekoče-kapljevito gorivo, vsebujoči katere koli sisteme ali komponente iz točke 9A006, ki se lahko uporabljajo za nosilne rakete iz točke 9A004 zgoraj ali za sondirne rakete iz točke 9A104 spodaj. OPOMBA: GLEJ TUDI TOČKI 9A105 IN 9A119. |
||||||||||||
9A007(a) |
Pogonski sistemi za rakete na trdo gorivo, ki se lahko uporabljajo za nosilne rakete iz točke 9A004 zgoraj ali za sondirne rakete iz točke 9A104 spodaj, s katero koli od naslednjih značilnosti: OPOMBA: GLEJ TUDI TOČKO 9A119.
|
||||||||||||
9A008(d) |
Komponente, izdelane posebej za pogonske sisteme za rakete na trdo gorivo: OPOMBA: GLEJ TUDI TOČKO 9A108.c.
|
||||||||||||
9A104 |
Sondirne rakete z zmogljivostjo prenosa vsaj 500 kg tovora najmanj 300 km daleč. OPOMBA: GLEJ TUDI TOČKO 9A004. |
||||||||||||
9A105(a) |
Raketni motorji na tekoče gorivo: OPOMBA: GLEJ TUDI TOČKO 9A119.
|
||||||||||||
9A106(c) |
Sistemi ali komponente, razen tistih iz točke 9A006, ki so uporabni v „projektilih“, izdelanih posebej za sisteme raketnega pogona na tekoče-kapljevito gorivo:
Tehnična opomba: Primeri načinov doseganja krmiljenja potiska iz točke 9A106(c) so:
|
||||||||||||
9A108(c) |
Komponente, razen tistih iz točke 9A008, ki so uporabne v ‚projektilih‘, izdelanih posebej za pogonske sisteme z raketami na trdo gorivo:
Tehnična opomba: Primeri načinov doseganja krmiljenja potiska iz točke 9A108(c) so:
|
||||||||||||
9A116 |
Povratna vozila, ki se lahko uporabljajo v „projektilih“, in zanje izdelana ali prirejena oprema, razen povratnih vozil, izdelanih za tovor, ki ni orožje:
|
||||||||||||
9A119 |
Posamezne raketne stopnje, uporabne v kompletnih raketnih sistemih ali v zračnih plovilih brez posadke, z zmogljivostjo prenosa vsaj 500 kg tovora 300 km daleč, razen tistih iz točk 9A005 ali 9A007)(a) zgoraj . |
||||||||||||
9B115 |
Posebej izdelana „proizvodna oprema“ za sisteme, podsisteme in komponente iz točke 9A005, 9A007(a), 9A008(d), 9A105(a), 9A106(c), 9A108(c), 9A116 ali 9A119 zgoraj . |
||||||||||||
9B116 |
Posebej izdelane „proizvodne zmogljivosti“ za nosilne rakete iz točke 9A004 ali sistemi, podsistemi in komponente iz točke 9A005, 9A007(a), 9A008(d), 9A104, 9A105(a), 9A106(c), 9A108(c), 9A116 ali 9A119 zgoraj . |
||||||||||||
9D101 |
„Programska oprema“, ki je posebej napisana za „uporabo“ blaga iz točke 9B116 zgoraj . |
||||||||||||
9E001 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „razvoj“ opreme ali „programske opreme“ iz točk 9A004, 9A005, 9A007(a), 9A008(d), 9B115, 9B116 ali 9D101 zgoraj . |
||||||||||||
9E002 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „proizvodnjo“ opreme iz točk 9A004, 9A005, 9A007(a), 9A008(d), 9B115 ali 9B116 zgoraj . Opomba: glede „tehnologije“ za popravila struktur, laminatov ali materialov, ki so predmet nadzora, glej točko 1E002(f). |
||||||||||||
9E101 |
„Tehnologija“ v skladu s splošno opombo o tehnologiji za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ blaga iz točke 9A104, 9A105(a), 9A106(c), 9A108(c), 9A116 ali 9A119 zgoraj . |
||||||||||||
9E102 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „uporabo“ nosilnih raket iz točke 9A004, 9A005, 9A007(a), 9A008(d), 9A104, 9A105(a), 9A106(c), 9A108(c), 9A116, 9A119, 9B115, 9B116 ali 9D101 zgoraj . |
Izjeme:
Predmet nadzora v Prilogi IV ni naslednje blago tehnologije MTCR:
1. |
ki se prenaša na podlagi naročil, ki jih v okviru pogodbenega odnosa izdaja Evropska vesoljska agencija (ESA), ali ki jih prenaša ESA pri izvajanju svojih uradnih nalog; |
2. |
ki se prenaša na podlagi naročil, ki jih v okviru pogodbenega odnosa izdaja nacionalna vesoljska organizacija države članice, ali ki jih takšna organizacija prenaša pri izvajanju svojih uradnih nalog; |
3. |
ki se prenaša na podlagi naročil, ki se v okviru pogodbenega odnosa izdajo v zvezi z razvojem in proizvodnim programom za vesoljske izstrelitve Skupnosti, ki ga podpišeta dve ali več evropskih vlad; |
4. |
ki se prenaša na vesoljsko izstrelišče pod nadzorom države, ki je v državi članici, razen če država članica kontrolira takšen prenos v skladu s to uredbo. |
DEL II
(brez nacionalnega splošnega dovoljenja za trgovino znotraj Skupnosti)
Blago CWC (Konvencija o kemičnem orožju)
1C351(d)(4) |
ricin |
1C351(d)(5) |
saksitoksin |
Blago tehnologije NSG
Celotna skupina 0 Priloge I je vključena v Prilogo IV, pod naslednjimi pogoji:
— |
0C001: to blago ni vključeno v Prilogo IV; |
— |
0C002: to blago ni vključeno v Prilogo IV, razen posebnih cepljivih materialov:
|
— |
za točko 0C003 samo če je za uporabo v „jedrskem reaktorju“ (v okviru točke 0A001(a)); |
— |
0D001 (programska oprema) je vključena v Prilogo IV, razen če se nanaša na točko 0C001 ali na tiste proizvode iz točke 0C002, ki so izključeni iz Priloge IV; |
— |
0E001 (tehnologija) je vključena v Prilogo IV, razen če se nanaša na točko 0C001 ali na tiste proizvode iz točke 0C002, ki so izključeni iz Priloge IV. |
1B226 |
Elektromagnetni ločevalniki izotopov, ki so izdelani ali opremljeni z enim ali več ionskimi viri z zmogljivostjo skupnega toka ionskega žarka 50 mA ali več. Opomba: točka 1B226 zajema ločevalnike, ki:
|
||||||||||||||||
1B231 |
Objekti ali obrati za ravnanje s tritijem in oprema zanje:
|
||||||||||||||||
1B233 |
Objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov in oprema zanje:
|
||||||||||||||||
1C012 |
Materiali: Tehnična opomba: Ti materiali se navadno uporabljajo kot jedrski toplotni viri.
Opomba: predmet nadzora v točki 1C012(b) niso dobave, ki vsebujejo 1 g ali manj neptunija-237. |
||||||||||||||||
1C233 |
Litij, obogaten z izotopom litij –6 (6Li) nad vrednostmi v naravi, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo obogateni litij: elementarni litij, zlitine, spojine, mešanice, ki vsebujejo litij, izdelki iz teh materialov, odpadki ali ostanki navedenih materialov. Opomba: predmet nadzora v točki 1C233 niso termoluminescenčni dozimetri. Tehnična opomba: Masni delež izotopa litij-6 v naravi znaša približno 6,5 mas. % (7,5 at. %) |
||||||||||||||||
1C235 |
Tritij, tritijeve spojine, mešanice, ki vsebujejo tritij, v katerih je razmerje med tritijevimi in vodikovimi atomi večje od 1:1 000 , in izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene snovi. Opomba: predmet nadzora v točki 1C235 niso izdelki ali naprave, ki vsebujejo manj kot 1,48 × 103 GBq (40 Ci) tritija. |
||||||||||||||||
1E001 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ opreme ali materialov iz točke 1C012(b). |
||||||||||||||||
1E201 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „uporabo“ blaga iz točk 1B226, 1B231, 1B233, 1C233 ali 1C235. |
||||||||||||||||
3A228 |
Stikalne naprave:
|
||||||||||||||||
3A231 |
Nevtronski generatorski sistemi, vključno z elektronkami, ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
||||||||||||||||
3E201 |
„Tehnologija“ v skladu s splošno opombo o tehnologiji za „uporabo“ opreme iz točke 3A228 ali 3A231. |
||||||||||||||||
6A203 |
Kamere in komponente, razen tistih iz točke 6A003:
Opomba: v točki 6A203(a) sestavni deli takšnih kamer vključujejo tudi elektroniko za sinhronizacijo in sklope rotorjev, ki so sestavljeni iz turbin, zrcal in ležajev. |
||||||||||||||||
6A225 |
Interferometri za merjenje hitrosti, večji od 1 km/s v časovnih intervalih, krajših od 10 mikrosekund. Opomba: točka 6A225 vključuje interferometre, kot so VISAR (Velocity interferometer systems for any reflector) in DLI (Doppler laser interferometer). |
||||||||||||||||
6A226 |
Tlačni senzorji:
|
(1) Razlike v besedilu/obsegu med Prilogo I in Prilogo IV so označene v krepkem ležečem tisku.