(1)

Člen 14(4) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 (2) omogoča, da države članice dovolijo upravičencu do plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje na podlagi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), da v ustrezno utemeljenih okoliščinah svojo zbirno vlogo glede uporabe prijavljenih kmetijskih parcel spremeni po končnem roku za predložitev zbirne vloge. Upravičenci bodo med rastno dobo morda morali prilagoditi načrt gojenja kmetijskih rastlin ali njihovo lokacijo. Razlog je lahko sprememba vremenskih razmer ali drugih kmetijskih pogojev. Upravičenci do plačila iz člena 30 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) so lahko v podobnem položaju, zlasti glede naknadnih posevkov. Zato je ustrezno, da se državam članicam omogoči, da tem upravičencem dovolijo spremeniti zbirno vlogo ali zahtevek za plačilo v zvezi z uporabo parcel, prijavljenih za namene plačila iz člena 30 Uredbe (EU) št. 1305/2013. Poleg tega bi bilo treba ta odstavek črtati iz člena 14 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 in vključiti v člen 15 navedene uredbe, saj se nanaša na spremembe zbirne vloge ali zahtevka za plačilo. Pojasniti bi bilo treba tudi, da je mogoče te spremembe izvesti po preteku splošnih rokov za sporočanje sprememb in da lahko države članice določijo končni rok za pošiljanje uradnega obvestila.

(2)

Člen 15(1b) določa spremembe zbirne vloge ali zahtevka za plačilo, kadar se izvajajo pregledi s spremljanjem. Ustrezno je pojasniti, da se ta določba nanaša na možnost spremembe zbirne vloge ali zahtevka za plačilo po začasnih rezultatih pregledov s spremljanjem. Navesti bi bilo treba tudi, kaj lahko te spremembe vključujejo.

(3)

Člen 15(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 določa rok za spremembo zbirne vloge ali zahtevka za plačilo. Člen 15(3) navedene uredbe določa primere, v katerih sprememba zbirne vloge ali zahtevka za plačilo ni več mogoča. Ta pravila se ne uporabljajo, če se glede upravičencev izvajajo pregledi s spremljanjem, in sicer zaradi posebnosti te vrste pregledov. Zato je ustrezno pojasniti, kdaj lahko ti upravičenci opravijo take spremembe. Poleg tega je ustrezno pristojnim organom omogočiti, da določijo rok za sporočanje takih sprememb na ravni sheme pomoči, podpornega ukrepa ali vrste operacij, ki se preverjajo s spremljanjem.

(4)

Države članice se lahko odločijo izvajati preglede s spremljanjem glede nekaterih shem pomoči, podpornih ukrepov, vrst operacij ali zahtev in standardov, upoštevnih za navzkrižno skladnost, pri tem pa glede drugih shem, ukrepov, vrst operacij ali zahtev in standardov ohranijo preglede na kraju samem, ki temeljijo na vzorcih. To lahko privede do tega, da pregledi s spremljanjem razkrijejo ugotovitve, ki so pomembne za opredelitev skladnosti s pravili shem, ukrepov, vrst operacij ali standardov in zahtev, upoštevnih za navzkrižno skladnost, ki se pregledujejo na podlagi vzorcev. Zato je treba opredeliti pravila o tem, kako upoštevati navedene ugotovitve.

(5)

Pojasniti bi bilo treba, da se obveznost navzkrižnega obveščanja iz člena 27 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 uporablja tudi glede zahtev in standardov, upoštevnih za navzkrižno skladnost. Člen 27 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Člen 38 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 se nanaša na meritve površine. Vendar se odstavek 1 navedenega člena nanaša na možnost omejitve pregledov v zvezi z upravičenostjo in meritev površine na naključno izbran vzorec vsaj 50 % kmetijskih parcel, za katere je bila vložena vloga za pomoč ali zahtevek za plačilo. Za več jasnosti bi bilo treba pravila glede preverjanja pogojev upravičenosti črtati iz člena 38 in jih vnesti v člen 39.

(7)

Države članice se lahko odločijo izvajati preglede s spremljanjem glede nekaterih shem pomoči, podpornih ukrepov ali vrst operacij v skladu s členom 40a Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014, pri tem pa glede drugih shem, ukrepov ali operacij v skladu s členom 38 ohranijo preglede na kraju samem, ki temeljijo na vzorcih in vključujejo meritve površine. To lahko privede do tega, da se kmetijske parcele, izmerjene v skladu s pregledi na kraju samem, ki temeljijo na vzorcih, razlikujejo od površin, ugotovljenih kot osnova za izračun pomoči ali podpore, kadar se uporabljajo pregledi s spremljanjem. Člen 38 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 bi moral torej pojasniti, katere površine se uporabljajo v takih primerih.

(8)

Vse kmetijske parcele, ki jih prijavi upravičenec in so izbrane za pregled na kraju samem, je treba izmeriti v skladu s členom 38 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014, njihovo izpolnjevanje pogojev upravičenosti pa preveriti v skladu s členom 39 navedene uredbe. To vključuje večje kmetijske parcele trajnega travinja ali trajnih pašnikov, ki jih več upravičencev uporablja skupaj, kar lahko pomeni veliko delovno obremenitev za pristojne organe. Da se omeji delovna obremenitev in ohrani primerna raven varstva sredstev Unije, je ustrezno predvideti možnost zamenjave meritev in pregledov meril za upravičenost, zavez in drugih obveznosti s pregledi na podlagi ortofoto posnetkov, ki se uporabljajo za redno posodabljanje identifikacijskega sistema parcel, ter opredeliti pogoje, na podlagi katerih lahko pristojni organi uporabijo to možnost.

(9)

Kadar se preverjanje upravičenosti kmetijskih parcel med pregledi na kraju samem v okviru ukrepov za razvoj podeželja omeji na naključno izbran vzorec, ki vključuje vsaj 50 % kmetijskih parcel, za katere je bil vložen zahtevek za plačilo, se lahko zgodi, da nekatera merila za upravičenost, zaveze in druge obveznosti niso ustrezno pregledane. Zato je ustrezno, da se v členu 39 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 opredeli izbira dodatnega vzorca na podlagi tveganja, ki omogoča pregled takih meril za upravičenost, zavez ali drugih obveznosti.

(10)

Ključni cilj pregledov s spremljanjem je podpreti upravičence pri izpolnjevanju meril za upravičenost, zavez in drugih obveznosti ter jim omogočiti odpravo ugotovljenih težav. Zato je pomembno, da se pojasni, da morajo pristojni organi pravočasno komunicirati z upravičenci, zlasti glede opozoril in začasnih rezultatov samodejne analize časovne vrste satelitskih podatkov. Zato bi morala točka (d) prvega pododstavka člena 40a(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 določati ključna načela, na podlagi katerih pristojni organi sporočajo začasne rezultate pregledov s spremljanjem.

(11)

Drugi pododstavek člena 40a(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 se nanaša na preglede na terenu. Pomembno je pojasniti, da ti pregledi na terenu ne pomenijo meritev površine, razen če je treba odločiti o upravičenosti do zahtevane pomoči ali podpore.

(12)

Kadar pristojni organi izvajajo preglede na kraju samem, ki temeljijo na vzorcih, v skladu s členoma 38 in 39 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014, lahko preglede omejijo na naključno izbran vzorec vsaj 50 % kmetijskih parcel, za katere je bila vložena vloga za pomoč ali zahtevek za plačilo. Ustrezno je omogočiti enako raven prilagodljivosti, kadar v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 40a(1) pregledi s spremljanjem zahtevajo preverjanje zadevnih kmetijskih parcel upravičencev na podlagi vzorcev z uporabo meril, ki jih ni mogoče spremljati.

(13)

Samodejni postopek, ki se uporablja v okviru pregledov s spremljanjem, lahko privede do ugotovitev, ki so pomembne za določanje upravičenosti do shem na podlagi površine, meritev na podlagi površine ali zahtev in standardov, upoštevnih za navzkrižno skladnost, ki se ne pregledujejo s spremljanjem. Da se pristojnim organom omogoči nemotena prilagoditev na pogostejšo uporabo pregledov s spremljanjem, je ustrezno, da se navedenim organom omogoči določena prilagodljivost glede zahteve, da morajo pri ugotavljanju izpolnjevanja meril za upravičenost, zavez in drugih obveznosti ter zahtev in standardov, upoštevnih za navzkrižno skladnost, upoštevati vse zadevne informacije, ki so jim na voljo. Taka prilagodljivost bi morala biti časovno omejena, da se zagotovi enaka obravnava kmetov. Člen 40a bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Kadar se uporabi taka prilagodljivost, bi morali pristojni organi v naslednjem letu zahtevkov upoštevati zadevne ugotovitve za izbiro dela kontrolnega vzorca shem, ukrepov ali vrst operacij, ki temelji na tveganju, ter navzkrižno skladnost. Člen 34(2) in (3) ter člen 69(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Člen 40b določa, da morajo države članice Komisiji sporočiti svojo odločitev, da začnejo izvajati preglede s spremljanjem, vključno z nekaterimi podatki. Da se zagotovi vključitev ključnih informacij v uradno obvestilo, ki se lahko spremeni, ko pristojni organi v državah članicah razširijo področje uporabe pregledov s spremljanjem, bi morala Komisija državam članicam vsako leto do 1. novembra zagotoviti predlogo uradnega obvestila. Zato je primerno ustrezno spremeniti prvi odstavek člena 40b. Prav tako je ustrezno črtati drugi odstavek člena 40b, saj se nanaša le na leto zahtevkov 2018 in je zato zastarelo.

(15)

Člen 40a Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 določa pravni okvir za nadomestitev pregledov na kraju samem, ki se nanašajo na površino, s pregledi s spremljanjem na podlagi podatkov satelitov Sentinel sistema Copernicus ali drugih vsaj enakovrednih podatkov. Ti podatki so lahko pomembni tudi za ugotavljanje skladnosti z nekaterimi zahtevami in standardi, upoštevnimi za navzkrižno skladnost. Za zmanjšanje bremena kontrol in doseganje čim večjih naložb, ki jih pristojni organi potrebujejo, da se nadomesti trenutna metoda pregledov na kraju samem s pregledi s spremljanjem, bi moral biti zagotovljen pravni okvir, v katerem bi se določili pogoji, na podlagi katerih lahko v zvezi z navzkrižno skladnostjo pregledi s spremljanjem nadomestijo preglede na kraju samem.

(16)

Ustrezno bi bilo določiti najmanjšo stopnjo kontrol, da se zagotovi zadovoljivost pregledov zahtev in standardov, upoštevnih za navzkrižno skladnost, v okoliščinah, ko podatki satelitov Sentinel sistema Copernicus niso upoštevni. Pregledi na terenu bi morali biti nujni le, če dokazi, ki so bili zbrani z uporabo novih tehnologij, kot so geografsko označene (geo-tagged) fotografije in brezpilotni zrakoplovni sistemi, ali ustrezna dokumentarna dokazila ne dajo prepričljivega rezultata ali če pristojni organi predvidevajo, da nobena od teh vrst dokazov ne bo učinkovita pri preverjanju zahtev in standardov, ki jih ni mogoče spremljati.

(17)

Pregledi s spremljanjem bi lahko upravičence podpirali tudi pri spoštovanju zahtev in standardov, upoštevnih za navzkrižno skladnost. To se lahko doseže tako, da se od nacionalnih organov zahteva vzpostavitev ustreznih orodij za pravočasno sporočanje začasnih rezultatov pregledov s spremljanjem glede zahtev in standardov navzkrižne skladnosti upravičencem ter da se upravičencem omogoči obravnava ali odprava težav, še preden se sklepi vnesejo v poročilo o kontroli. Ta možnost ne bi smela posegati v sistem zgodnjega opozarjanja iz člena 99(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

(18)

Državam članicam bi bilo treba določiti obveznost sporočanja, da se spremlja izvajanje pregledov s spremljanjem glede navzkrižne skladnosti.

(19)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 809/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(20)

Prilagodljivost, ki se uvaja z novim odstavkom 4 člena 40a in s členom 70a(3) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014, bi se morala začeti uporabljati 1. januarja 2019, da se izpolni njen namen, saj takrat države članice začnejo izvajati preglede s spremljanjem in uporabljati novo tehnologijo, povezano s temi pregledni, in se lahko srečajo s težavami pri izpolnjevanju zahteve po upoštevanju vseh zadevnih informacij pri ugotavljanju izpolnjevanja meril za upravičenost, zavez in drugih obveznosti ter zahtev in standardov, upoštevnih za navzkrižno skladnost.

(21)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za neposredna plačila in Odbora za razvoj podeželja –