EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32019L2034

Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (Besedilo velja za EGP)

PE/79/2019/REV/1

UL L 314, 5.12.2019, p. 64–114 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 09/01/2024

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2019/2034/oj

5.12.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/64


DIREKTIVA (EU) 2019/2034 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 27. novembra 2019

o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 53(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zanesljiv bonitetni nadzor je sestavni del regulativnih pogojev, po katerih finančne institucije opravljajo storitve v Uniji. Za bonitetno obravnavo in nadzor investicijskih podjetij in kreditnih institucij se uporabljata Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5), izdaja dovoljenj in druge zahteve glede organizacije in poslovanja pa so zanje določene v Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(2)

Obstoječe bonitetne ureditve iz Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU večinoma temeljijo na zaporednih različicah mednarodnih regulativnih standardov, ki jih je za velike bančne skupine določil Baselski odbor za bančni nadzor, in le deloma obravnavajo posebna tveganja, značilna za različne dejavnosti znatnega števila investicijskih podjetij. Posebne ranljivosti in tveganja, značilna za ta investicijska podjetja, bi bilo torej treba nadalje obravnavati z učinkovitimi, ustreznimi in sorazmernimi bonitetnimi ureditvami na ravni Unije, ki pomagajo zagotoviti enake konkurenčne pogoje po vsej Uniji, ki zagotavljajo učinkovit bonitetni nadzor in hkrati omejujejo stroške zagotavljanja skladnosti ter ki zagotavljajo ustrezni kapital za pokrivanje tveganj investicijskih podjetij.

(3)

Dober bonitetni nadzor bi moral zagotavljati urejeno upravljanje investicijskih podjetij v najboljšem interesu njihovih strank. Upoštevati bi moral možnost, da investicijska podjetja in njihove stranke prevzamejo pretirana tveganja, ter različne stopnje tveganja, ki ga prevzemajo in predstavljajo investicijska podjetja. Enako bi moral biti cilj takega bonitetnega nadzora preprečiti nalaganje nesorazmernega upravnega bremena na investicijska podjetja. Hkrati bi moral tak bonitetni nadzor omogočiti vzpostavitev ravnovesja med zagotavljanjem varnosti in trdnosti investicijskih podjetij ter preprečevanjem pretiranih stroškov, ki bi lahko ogrozili izvedljivost njihovih poslovnih dejavnosti.

(4)

Številne zahteve, ki izhajajo iz okvira Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU, so namenjene obravnavanju skupnih tveganj, s katerimi se običajno srečujejo kreditne institucije. Zato so obstoječe zahteve v veliki meri prilagojene tako, da ohranijo posojilno zmogljivost kreditnih institucij skozi gospodarske cikle in zaščitijo vlagatelje in davkoplačevalce pred morebitnim propadom, ter niso zasnovane za obravnavo vseh različnih profilov tveganosti investicijskih podjetij. Investicijska podjetja nimajo velikih portfeljev posojil prebivalstvu in podjetjem ter ne sprejemajo vlog. Verjetnost, da bi njihov propad škodljivo vplival na finančno stabilnost na splošno, je manjša kakor pri kreditnih institucijah, vendar investicijska podjetja kljub temu predstavljajo tveganje, ki ga je treba obravnavati z zanesljivim okvirjem. Tveganja, s katerimi se srečuje in ki jih predstavlja večina investicijskih podjetij, so torej bistveno drugačna od tveganj, s katerimi se srečujejo in ki jih predstavljajo kreditne institucije, in te razlike bi se morale jasno odražati v bonitetnem okviru Unije.

(5)

Razlike pri uporabi obstoječega bonitetnega okvira v različnih državah članicah ogrožajo enake konkurenčne pogoje za investicijska podjetja znotraj Unije, kar ovira dostop vlagateljev do novih priložnosti in boljših načinov upravljanja njihovih tveganj. Te razlike izhajajo iz splošne zapletenosti uporabe okvira za različna investicijska podjetja na podlagi storitev, ki jih opravljajo, kadar nekateri nacionalni organi prilagodijo ali poenostavijo tako uporabo v nacionalnem pravu ali praksi. Ker obstoječi bonitetni okvir ne obravnava vseh tveganj, s katerimi se srečujejo nekatere vrste investicijskih podjetij, in vseh tveganj, ki jih tovrstna podjetja predstavljajo, se za določena investicijska podjetja v nekaterih državah članicah uporabljajo veliki kapitalski pribitki. Za obravnavo navedenih tveganj bi bilo treba oblikovati enotne določbe, da bi se zagotovil harmoniziran bonitetni nadzor investicijskih podjetij po vsej Uniji.

(6)

Potrebna je torej posebna bonitetna ureditev za investicijska podjetja, ki glede na svojo velikost in medsebojno povezanost z drugimi finančnimi in gospodarskimi subjekti niso sistemska. Za sistemska investicijska podjetja pa bi se moral še naprej uporabljati obstoječi bonitetni okvir iz Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU. Ta investicijska podjetja so vrsta investicijskih podjetij, za katera se trenutno uporablja okvir, določen z Uredbo (EU) št. 575/2013 in Direktivo 2013/36/EU, ter niso upravičena do namenskih izjem od katerih koli njunih glavnih zahtev. Največja in medsebojno najbolj povezana investicijska podjetja imajo poslovne modele in profile tveganosti, ki so podobni tistim, ki jih imajo pomembne kreditne institucije. Ta podjetja zagotavljajo bančnim podobne storitve in prevzemajo precejšnja tveganja. Poleg tega velikost sistemskih investicijskih podjetij, njihovi poslovni modeli in profili tveganosti predstavljajo enako grožnjo stabilnemu in pravilnemu delovanju finančnih trgov kakor velike kreditne institucije. Zato je primerno, da se za navedena investicijska podjetja še naprej uporabljajo določbe iz Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU.

(7)

Mogoče je, da imajo investicijska podjetja, ki poslujejo za svoj račun, ki izvajajo storitev izvedbe prodaje primarne izdaje finančnih instrumentov ali v velikem obsegu plasirajo finančne instrumente z obveznostjo odkupa ali ki so klirinški člani v centralnih nasprotnih strankah, poslovne modele in profile tveganosti, ki so podobni poslovnim modelom in profilom tveganosti kreditnih institucij. Glede na njihovo velikost in dejavnosti je mogoče, da takšna investicijska podjetja predstavljajo primerljiva tveganja za finančno stabilnost kot kreditne institucije. Pristojni organi bi morali imeti možnost, da od njih zahtevajo, da zanje še naprej velja enaka bonitetna obravnava kot za kreditne institucije, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 575/2013, in da so skladna z bonitetnim nadzorom v skladu z Direktivo 2013/36/EU.

(8)

V nekaterih državah članicah se lahko organi, pristojni za bonitetni nadzor investicijskih podjetij, razlikujejo od organov, pristojnih za nadzor ravnanja na trgu. Zato je treba vzpostaviti mehanizem za sodelovanje in izmenjavo informacij med temi organi, da bi zagotovili harmoniziran bonitetni nadzor investicijskih podjetij po vsej Uniji, ki deluje hitro in učinkovito.

(9)

Investicijsko podjetje lahko trguje prek klirinškega člana v drugi državi članici. Kadar je tako, bi bilo treba vzpostaviti mehanizem za izmenjavo informacij med ustreznimi pristojnimi organi v različnih državah članicah. Tak mehanizem bi moral omogočati izmenjavo informacij med pristojnim organom za bonitetni nadzor investicijskega podjetja in bodisi organom, ki nadzoruje klirinškega člana, bodisi organom, ki nadzoruje centralne nasprotne stranke, o modelu in parametrih, uporabljenih za izračun zahtev po kritju za investicijsko podjetje, kadar se takšna metoda izračuna uporablja kot podlaga za kapitalske zahteve investicijskega podjetja.

(10)

Za spodbujanje harmonizacije nadzornih standardov in praks v Uniji bi moral Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (7) (EBA), v tesnem sodelovanju z Evropskim nadzornim organom (Evropskim organom za vrednostne papirje in trge), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (8) (ESMA), še naprej imeti glavno pristojnost za usklajevanje in zbliževanje nadzornih praks na področju bonitetnega nadzora nad investicijskimi podjetji v Evropskem sistemu finančnega nadzora (ESFS).

(11)

Zahtevana raven ustanovnega kapitala investicijskega podjetja bi morala biti odvisna od storitev in dejavnosti, za zagotavljanje oziroma opravljanje katerih ima to investicijsko podjetje dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU. Možnost držav članic, da v določenih primerih znižajo zahtevano raven ustanovnega kapitala, kot je določeno v Direktivi 2013/36/EU, na eni strani in neenakomerno izvajanje navedene direktive na drugi strani sta privedla do stanja, v katerem se zahtevane ravni ustanovnega kapitala razlikujejo po vsej Uniji. Za odpravo take razdrobljenosti, bi bilo treba zahtevano raven ustanovnega kapitala harmonizirati za vsa investicijska podjetja v Uniji. Za namenom zmanjšanja ovir za vstop na trg, ki trenutno obstajajo za večstranske sisteme trgovanja (MTF) in organizirane sisteme trgovanja (OTF), bi se moral ustanovni kapital investicijskih podjetij, ki upravljajo MTF ali OTF, določiti na ravni iz te direktive. Kadar je bilo investicijskemu podjetju, ki je pooblaščeno za upravljanje OTF, dovoljeno, da posluje tudi za svoj račun pod pogoji iz člena 20 Direktive 2014/65/EU, bi se moral ustanovni kapital določiti na ravni iz te direktive.

(12)

Čeprav bi morala biti investicijska podjetja izvzeta s področja uporabe Uredbe (EU) št. 575/2013 ali Direktive 2013/36/EU, bi morali nekateri pojmi, uporabljeni v okviru navedenih zakonodajnih aktov, ohraniti svoj uveljavljen pomen. Da bi se omogočilo in olajšalo dosledno razumevanje takih pojmov, ko se ti uporabljajo v pravnih aktih Unije, bi se moralo sklicevanje v takih aktih na ustanovni kapital investicijskih podjetij, na nadzorna pooblastila pristojnih organov za investicijska podjetja, na proces ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala investicijskih podjetij, na proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja pristojnih organov za investicijska podjetja ter na določbe glede upravljanja in prejemkov, ki se uporabljajo za investicijska podjetja, šteti kot sklicevanje na ustrezne določbe v tej direktivi.

(13)

Za pravilno delovanje notranjega trga mora biti za bonitetni nadzor investicijskega podjetja, zlasti glede njegove kapitalske ustreznosti in finančne stabilnosti, odgovoren pristojni organ njegove matične države članice. Da bi se tudi zagotovil učinkovit nadzor investicijskih podjetij v drugih državah članicah, v katerih zagotavljajo storitve ali imajo podružnico, bi bilo treba zagotoviti tesno sodelovanje in izmenjavo informacij s pristojnimi organi teh držav članic.

(14)

Za informativne in nadzorne namene, zlasti pa za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema, bi morali pristojni organi držav članic gostiteljic imeti možnost, da od primera do primera izvedejo preverjanja na kraju samem in inšpekcijske preglede dejavnosti podružnic investicijskih podjetij na njihovem ozemlju ter zahtevajo informacije o dejavnostih teh podružnic. Za nadzorniške ukrepe za te podružnice pa bi morala ostati odgovorna matična država članica.

(15)

Pristojni organi bi morali pri opravljanju svojih nadzorniških nalog in izmenjavi zaupnih informacij zaradi varstva komercialno občutljivih informacij spoštovati pravila o poklicni skrivnosti.

(16)

Za krepitev bonitetnega nadzora investicijskih podjetij in za zaščito strank investicijskih podjetij bi morali revizorji svoje preverjanje izvajati nepristransko ter pristojnim organom nemudoma poročati o dejstvih, ki bi lahko resno vplivala na finančni položaj investicijskega podjetja ali na njegovo administrativno in računovodsko organizacijo.

(17)

Za namene te direktive bi se morali osebni podatki obdelovati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ter Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (10). Zlasti v primerih, v katerih ta direktiva dovoljuje izmenjavo osebnih podatkov s tretjimi državami, bi se morale uporabljati ustrezne določbe poglavja V Uredbe (EU) 2016/679 in poglavja V Uredbe (EU) 2018/1725.

(18)

Za zaščito skladnosti z obveznostmi iz te direktive in Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta (11) bi morale države članice določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne upravne sankcije in druge upravne ukrepe. Da se zagotovi, da imajo upravne sankcije odvračilni učinek, bi jih bilo treba objaviti, razen v nekaterih ustrezno opredeljenih okoliščinah. Da se bodo stranke in investitorji lahko obveščeno odločali glede svojih investicijskih možnosti, bi morali imeti dostop do informacij o upravnih sankcijah in drugih upravnih ukrepih, naloženih investicijskim podjetjem.

(19)

Za ugotavljanje kršitev nacionalnih določb, ki prenašajo to direktivo, in kršitev Uredbe (EU) 2019/2033 bi morale imeti države članice potrebna preiskovalna pooblastila in bi morale vzpostaviti učinkovite in hitre mehanizme za poročanje o morebitnih ali dejanskih kršitvah.

(20)

Investicijska podjetja, za katere se ne šteje, da so mala in nepovezana, bi morala imeti na razpolago notranji kapital, ki je glede na posebna tveganja, katerim so ali bi lahko bila izpostavljena, ustrezen v smislu količine, kakovosti in razporeditve. Pristojni organi bi morali zagotoviti, da investicijska podjetja vzpostavijo primerne strategije in procese za ocenjevanje in ohranjanje ustreznosti svojega notranjega kapitala. Pristojni organi bi tudi morali imeti možnost zahtevati, da mala in nepovezana investicijska podjetja po potrebi uporabijo podobne zahteve.

(21)

Pooblastila za nadzorniško pregledovanje in ovrednotenje bi morala ostati pomembno regulativno orodje, ki pristojnim organom omogoča, da ocenijo kvalitativne elemente, vključno z notranjim upravljanjem in nadzorom ter procesi za upravljanje tveganj, in po potrebi določijo dodatne zahteve, vključno zlasti s kapitalskimi in likvidnostnimi zahtevami, zlasti za investicijska podjetja, za katere se ne šteje, da so mala in nepovezana, ter, kadar pristojni organ meni, da je to upravičeno in primerno, tudi za mala in nepovezana investicijska podjetja.

(22)

Načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske je določeno v členu 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). To načelo bi morala investicijska podjetja dosledno uporabljati. Za uskladitev prejemkov s profilom tveganosti investicijskih podjetij in za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev bi bilo treba za investicijska podjetja uporabljati jasna načela glede ureditev korporativnega upravljanja in pravila o prejemkih, ki so nevtralna glede na spol in ki upoštevajo razlike med kreditnimi institucijami in investicijskimi podjetji. Mala in nepovezana investicijska podjetja pa bi bilo treba izvzeti iz teh pravil, ker so določbe glede prejemkov in korporativnega upravljanja iz Direktive 2014/65/EU dovolj izčrpne za te vrste investicijskih podjetij.

(23)

Podobno je Komisija v poročilu z dne 28. julija 2016 o ocenjevanju pravil o prejemkih v skladu z Direktivo 2013/36/EU in Uredbo (EU) št. 575/2013 pokazala, da zahteve za odlog in izplačilo v instrumentih iz Direktive 2013/36/EU niso primerne za mala in nezapletena investicijska podjetja ali za zaposlene z nizkimi variabilnimi prejemki. Za zagotavljanje nadzorniškega zbliževanja in enakih konkurenčnih pogojev so potrebna jasna, dosledna in harmonizirana merila za identifikacijo investicijskih podjetij in posameznikov, ki so oproščeni navedenih zahtev. Glede na pomembno vlogo, ki jo imajo zaposleni z visokimi dohodki pri usmerjanju poslovanja in dolgoročni uspešnosti investicijskih podjetij, bi bilo treba zagotoviti učinkovit nadzor nad praksami in trendi v zvezi s prejemki zaposlenih z visokimi dohodki. Zato bi morali pristojni organi imeti možnost spremljati prejemke zaposlenih z visokimi dohodki.

(24)

Primerno je tudi, da se investicijskim podjetjem ponudi določena prožnost glede načina, kako uporabijo nedenarne instrumente za plačevanje variabilnih prejemkov, pod pogojem, da taki instrumenti učinkovito dosegajo cilje usklajevanja interesov zaposlenih z interesi različnih deležnikov, kot so delničarji in upniki, ter prispevajo k uskladitvi variabilnih prejemkov s profilom tveganosti investicijskega podjetja.

(25)

Prihodki investicijskih podjetij v obliki nadomestil, provizij in drugih prihodkov iz opravljanja različnih investicijskih storitev so zelo nestanovitni. Omejitev variabilne sestavine prejemkov na delež fiksne sestavine prejemka bi vplivala na zmožnost investicijskega podjetja, da zmanjša prejemke, ko so njegovi prihodki nižji, in bi lahko privedla do povečanja fiksnih stroškov investicijskega podjetja, kar bi ogrozilo zmožnost investicijskega podjetja, da preživi obdobja gospodarske recesije ali nižjih prihodkov. Da se navedena tveganja preprečijo, za nesistemska investicijska podjetja ne bi smelo biti določeno eno samo največje razmerje med variabilnimi in fiksnimi sestavinami prejemkov. Ta investicijska podjetja bi morala namesto tega ustrezna razmerja določiti sama. Vendar pa ta direktiva državam članicam ne bi smela preprečevati, da v nacionalnem pravu izvajajo ukrepe, s katerimi uvedejo strožje zahteve za investicijska podjetja glede največjega razmerja med variabilnimi in fiksnimi sestavinami prejemkov. Poleg tega ta direktiva tudi ne bi smela preprečevati državam članicam, da določijo tako največje razmerje za vsa investicijska podjetja ali za posebne vrste investicijskih podjetij.

(26)

Ta direktiva državam članicam ne bi smela preprečevati, da sprejmejo strožji pristop v zvezi s prejemki, kadar investicijska podjetja prejmejo izredno javnofinančno pomoč.

(27)

Po državah članicah se uporabljajo različne strukture upravljanja. Večinoma se uporablja enotirna ali dvotirna struktura upravljanja. Namen opredelitev pojmov v tej direktivi je zajeti vse obstoječe strukture, ne da bi kateri od njih dali prednost. So zgolj funkcionalne narave, saj je njihov namen določiti pravila, ki bi privedla do določenega rezultata ne glede na nacionalno pravo gospodarskih družb, ki se v posamezni državi članici uporablja za institucije. Opredelitve pojmov torej ne bi smele posegati v splošno razdelitev pristojnosti v skladu z nacionalnim pravom gospodarskih družb.

(28)

Upravljalni organi bi moral imeti izvršilno in nadzorno funkcijo. Pooblastila in sestava upravljalnih organov se po državah članicah razlikujejo. V državah članicah, kjer imajo upravljalni organi enotirno strukturo, enotni odbor običajno opravlja vodstvene in nadzorne naloge. V državah članicah z dvotirnim sistemom nadzorno funkcijo opravlja ločen nadzorni svet, ki nima izvršilne funkcije, pri čemer izvršilno funkcijo opravlja ločen upravni odbor, ki je pristojen in odgovoren za vsakodnevno vodenje podjetja. Posamezne naloge so v skladu s tem dodeljene različnim subjektom znotraj upravljalnega organa.

(29)

V odziv na naraščajoče zahteve javnosti po davčni preglednosti in za spodbujanje družbene odgovornosti investicijskih podjetij je primerno, da se zahteva, da investicijska podjetja, razen če so uvrščena med mala in nepovezana, na letni osnovi razkrijejo določene informacije, vključno z informacijami o ustvarjenih dobičkih, plačanih davkih in prejetih javnih subvencijah.

(30)

Za obravnavo tveganj na ravni skupine, ki jo sestavljajo samo investicijska podjetja, bi moral metodo bonitetne konsolidacije, ki jo zahteva Uredba (EU) 2019/2033, v primeru takih skupin spremljati preskus kapitala skupine za bolj enostavne strukture skupin. Določitev nadzornika skupine pa bi morala v obeh primerih temeljiti na enakih načelih, kot se uporabljajo za nadzor na konsolidirani podlagi v skladu z Direktivo 2013/36/EU. Za zagotovitev ustreznega sodelovanja bi morali biti glavni elementi usklajevalnih ukrepov, in zlasti zahteve glede obveščanja v izrednih razmerah ali dogovori o sodelovanju in usklajevanju, podobni glavnim elementom usklajevanja, ki se uporabljajo v okviru enotnih pravil za kreditne institucije.

(31)

Komisija bi morala biti sposobna predložiti Svetu priporočila za pogajanja o sporazumih med Unijo in tretjimi državami za praktično izvajanje nadzora, ali investicijska podjetja, katerih obvladujoče podjetje ima sedež v tretji državi, in investicijska podjetja, ki poslujejo v tretji državi in katerih obvladujoče podjetje ima sedež v Uniji, izpolnjujejo zahteve preskusa kapitala skupine. Poleg tega bi morale države članice in EBA prav tako imeti možnost vzpostaviti ureditve sodelovanja s tretjimi državami za opravljanje svojih nadzorniških nalog.

(32)

Za zagotovitev pravne varnosti in preprečevanje prekrivanja med trenutnim bonitetnim okvirom, ki se uporablja tako za kreditne institucije kot za investicijska podjetja, in to direktivo, bi bilo treba spremeniti Uredbo (EU) št. 575/2013 in Direktivo 2013/36/EU, da se investicijska podjetja izvzamejo iz njunega področja uporabe. Vendar bi morale za investicijska podjetja, ki so del bančne skupine, še naprej veljati tiste določbe v Uredbi (EU) št. 575/2013 in Direktivi 2013/36/EU, ki so relevantne za bančno skupino, kot so pravila o bonitetni konsolidaciji iz členov 11 do 24 Uredbe (EU) št. 575/2013 in določbe o vmesni nadrejeni osebi v EU iz člena 21b Direktive 2013/36/EU.

(33)

Treba je določiti korake, ki jih morajo izvesti podjetja, da preverijo, ali spadajo pod opredelitev kreditne institucije, kot je določena v točki 1(b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, in morajo torej pridobiti dovoljenje kot kreditne institucije. Ker nekatera investicijska podjetja že opravljajo dejavnosti iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, je treba tudi zagotoviti jasnost glede veljavnosti vsakega dovoljenja, izdanega za te dejavnosti. Zlasti je bistveno, da pristojni organi zagotovijo, da prehod s sedanjega okvira na novi okvir nudi zadostno regulativno varnost za investicijska podjetja.

(34)

Za zagotovitev učinkovitega nadzora je pomembno, da podjetja, ki izpolnjujejo pogoje iz točke 1(b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, zaprosijo za izdajo dovoljenja kot kreditna institucija. Zato bi morali imeti pristojni organi možnost uporabiti sankcije za podjetja, ki ne zaprosijo za izdajo tega dovoljenja.

(35)

Sprememba opredelitve pojma „kreditne institucije“ v Uredbi (EU) št. 575/2013 z Uredbo (EU) 2019/2033 lahko od začetka veljavnosti te slednje uredbe zajema investicijska podjetja, ki že poslujejo na podlagi dovoljenja, izdanega v skladu z Direktivo 2014/65/EU. Tem podjetjem bi moralo biti dovoljeno nadaljevati poslovanje na podlagi dovoljenja kot investicijsko podjetje, dokler se jim ne izda dovoljenje kot kreditna institucija. Vlogo za izdajo dovoljenja kot kreditna institucija bi morala ta investicijska podjetja vložiti najpozneje, ko je njihova povprečna mesečna bilančna vsota 12 mesecev zapored enaka ali presega katerega koli od pragov iz točke 1(b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013. Kadar investicijsko podjetje od datuma začetka veljavnosti te direktive izpolnjuje katerega koli od pragov iz točke 1(b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, bi se morala njegova povprečna mesečna bilančna vsota izračunati z upoštevanjem 12 zaporednih mesecev pred navedenim datumom. Ta investicijska podjetja bi morala vložiti vlogo za izdajo dovoljenja kot kreditna institucija najpozneje eno leto in en dan po začetku veljavnosti te direktive.

(36)

Sprememba opredelitve pojma „kreditne institucije“ v Uredbi (EU) št. 575/2013 z Uredbo (EU) 2019/2033 lahko vpliva tudi na podjetja, ki so že zaprosila za dovoljenje kot investicijsko podjetje v skladu z Direktivo 2014/65/EU in ki še čakajo na rešitev vloge. Take vloge bi se morale posredovati pristojnim organom na podlagi Direktive 2013/36/EU in obravnavati v skladu z določbami za izdajo dovoljenja iz navedene direktive, če je predvidena bilančna vsota podjetja enaka ali presega katerega koli od pragov iz točke 1(b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(37)

Za podjetja iz točke 1(b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 bi se morale uporabljati tudi vse zahteve za dostop do dejavnosti kreditnih institucij, določene v naslovu III Direktive 2013/36/EU, vključno z določbami o odvzemu dovoljenja v skladu s členom 18 navedene direktive. Člen 18 navedene direktive pa bi bilo treba spremeniti, da se zagotovi, da imajo pristojni organi možnost tudi odvzeti dovoljenje, izdano kreditni instituciji, kadar ta kreditna institucija uporablja dovoljenje izključno za opravljanje dejavnosti iz točke 1(b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, njena povprečna bilančna vsota pa je pet zaporednih let manjša od pragov iz navedene točke.

(38)

V skladu s členom 39 Direktive 2014/65/EU za podjetja iz tretjih držav, ki opravljajo finančne storitve v Uniji, veljajo nacionalni režimi, ki lahko zahtevajo ustanovitev podružnice v državi članici. Da bi se olajšalo redno spremljanje in ocenjevanje dejavnosti, ki jih v Uniji prek podružnic izvajajo podjetja iz tretjih držav, bi bilo treba pristojne organe obvestiti o obsegu in področju storitev in dejavnosti, ki se izvajajo prek podružnic na njihovem ozemlju.

(39)

Specifično navzkrižno sklicevanje v direktivah 2009/65/ES (12), 2011/61/EU (13) in 2014/59/EU (14) Evropskega parlamenta in Sveta na določbe Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU, ki se od datuma začetka uporabe te direktive in Uredbe (EU) 2019/2033 ne uporabljajo več za investicijska podjetja, bi bilo treba šteti kot sklicevanje na ustrezne določbe v tej direktivi in Uredbi (EU) 2019/2033.

(40)

EBA je v sodelovanju z ESMA izdal poročilo na podlagi temeljite analize ozadja, zbiranja podatkov in posvetovanja za prilagojeno bonitetno ureditev za vsa nesistemska investicijska podjetja, ki je podlaga za revidirani bonitetni okvir za investicijska podjetja.

(41)

Za zagotovitev harmonizirane uporabe te direktive, bi morala EBA pripraviti osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se nadalje določijo merila uporabe Uredbe (EU) št. 575/2013 za določena investicijska podjetja, določijo informacije, ki bi si jih morali izmenjati pristojni organi matične države in države gostiteljice v okviru nadzora, določi kako bi morala investicijska podjetja oceniti obseg svojih dejavnosti za namene zahtev notranjega upravljanja in zlasti oceni, ali so mala in nepovezana investicijska podjetja. V regulativnih tehničnih standardih bi bilo treba določiti tudi kategorije zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti imajo pomemben vpliv na profil tveganosti podjetij za namene določb o prejemkih ter instrumente dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, ki se lahko uporabljajo za variabilne prejemke. In končno, v regulativnih tehničnih standardih bi bilo treba določiti elemente za oceno posebnih likvidnostnih tveganj, uporabo dodatnih kapitalskih zahtev s strani pristojnih organov ter delovanje kolegijev nadzornikov. Komisija bi morala dopolniti to direktivo s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravi EBA, z delegiranimi akti na podlagi člena 290 PDEU in v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010. Komisija in EBA bi morala zagotoviti, da lahko te regulativne tehnične standarde uporabljajo vsa zadevna investicijska podjetja na način, ki je sorazmeren z naravo, obsegom in zapletenostjo teh investicijskih podjetij in njihovih dejavnosti.

(42)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti tudi pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov, ki jih pripravi EBA, v zvezi z izmenjavo informacij med pristojnimi organi in zahtevami glede objav s strani pristojnih organov ter izvedbenih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA, z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU in člena 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter člena 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(43)

Za zagotovitev enotne uporabe te direktive in da bi se upošteval razvoj dogodkov na finančnih trgih, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za dopolnitev te direktive s pojasnitvijo opredelitev pojmov v tej direktivi, ocen notranjega kapitala in tveganj investicijskih podjetij ter pooblastil pristojnih organov glede nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (15). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(44)

Ker cilja te direktive, in sicer vzpostavitve učinkovitega in sorazmernega bonitetnega okvira za zagotovitev, da investicijska podjetja z dovoljenjem za poslovanje v Uniji poslujejo na trdni finančni podlagi in se ustrezno upravljajo, tudi v najboljšem interesu svojih strank, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(45)

V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (16) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

NASLOV I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja

Ta direktiva določa pravila o:

(a)

ustanovnem kapitalu investicijskih podjetij;

(b)

nadzorniških pooblastilih in orodjih za bonitetni nadzor investicijskih podjetij s strani pristojnih organov;

(c)

bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij s strani pristojnih organov na način, ki je skladen s pravili iz Uredbe (EU) 2019/2033;

(d)

zahtevah glede objav s strani pristojnih organov na področju bonitetne ureditve in nadzora investicijskih podjetij.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta direktiva se uporablja za investicijska podjetja, ki imajo dovoljenje in se nadzirajo v skladu z Direktivo 2014/65/EU.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se naslova IV in V te direktive ne uporabljata za investicijska podjetja iz člena 1(2) in (5) Uredbe (EU) 2019/2033, ki se v skladu z drugim pododstavkom člena 1(2) navedene uredbe nadzirajo glede upoštevanja bonitetnih zahtev iz naslovov VII in VIII Direktive 2013/36/EU.

Člen 3

Opredelitev pojmov

1.   V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„podjetje za pomožne storitve“ pomeni podjetje, katere osnovna dejavnost je lastništvo ali upravljanje premoženja, izvajanje storitev obdelave podatkov ali podobna dejavnost, ki je pomožna glede na osnovno dejavnost ene ali več investicijskih podjetij;

(2)

„dovoljenje“ pomeni dovoljenje investicijska podjetja v skladu s členom 5 Direktive 2014/65/EU;

(3)

„podružnica“ pomeni podružnico, kakor je opredeljena v točki 30 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

(4)

„tesna povezanost“ pomeni tesno povezanost, kakor je opredeljena v točki 35 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

(5)

„pristojni organ“ pomeni javni organ ali organ države članice, ki je v skladu z nacionalnim pravom uradno priznan in pooblaščen za nadzor investicijskih podjetij v skladu s to direktivo v okviru sistema nadzora, ki deluje v tej državi članici;

(6)

„trgovec z blagom in pravicami do emisij“ pomeni trgovca z blagom in pravicami do emisij, kakor je opredeljen v točki 150 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(7)

„nadzor“ pomeni razmerje med obvladujočim podjetjem in odvisnim podjetjem, kakor je opisano v členu 22 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (17) ali v računovodskih standardih, ki se uporabljajo za investicijsko podjetje na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (18), ali podobno razmerje med fizično ali pravno osebo in podjetjem;

(8)

„izpolnjevanje zahtev preskusa kapitala skupine“ pomeni skladnost obvladujočega podjetja v skupini investicijskih podjetij z zahtevami člena 8 Uredbe (EU) 2019/2033;

(9)

„kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kakor je opredeljena v točki 1 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(10)

„izvedeni finančni instrumenti“ pomeni izvedene finančne instrumente, kakor so opredeljeni v točki 29 člena 2(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (19);

(11)

„finančna institucija“ pomeni finančno institucijo, kakor je opredeljena v točki 14 člena 4(1) Uredbe (EU) 2019/2033;

(12)

„politika prejemkov, nevtralna glede na spol“ pomeni politiko prejemkov, nevtralno glede na spol, kakor je opredeljena v točki 65 člena 3(1) Direktive 2013/36/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2019/878 Evropskega parlamenta in Sveta (20);

(13)

„skupina“ pomeni skupino, kakor je opredeljena v točki 11 člena 2 Direktive 2013/34/EU;

(14)

„konsolidirani položaj“ pomeni konsolidirani položaj, kakor je opredeljen v točki 11 člena 4(1) Uredbe (EU) 2019/2033;

(15)

„nadzornik skupine“ pomeni pristojni organ, odgovoren za nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine s strani obvladujočih investicijskih podjetij Unije in investicijskih podjetij pod nadzorom obvladujočih investicijskih holdingov Unije ali obvladujočih mešanih finančnih holdingov Unije;

(16)

„matična država članica“ pomeni matično državo članico, kakor je opredeljena v točki 55(a) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

(17)

„država članica gostiteljica“ pomeni državo članico gostiteljico, kakor je opredeljena v točki 56 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

(18)

„ustanovni kapital“ pomeni kapital, ki se zahteva za namene odobritve kot investicijsko podjetje, katerega znesek in vrsta sta določena v členih 9 in 11;

(19)

„investicijsko podjetje“ pomeni investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v točki 1 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

(20)

„skupina investicijskih podjetij“ pomeni skupino investicijskih podjetij, kakor je opredeljena v točki 25 člena 4(1) Uredbe (EU) 2019/2033;

(21)

„investicijski holding“ pomeni investicijski holding, kakor je opredeljen v točki 23 člena 4(1) Uredbe (EU) 2019/2033;

(22)

„investicijske storitve in posli“ pomeni investicijske storitve in posle, kakor so opredeljeni v točki 2 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

(23)

„upravljalni organ“ pomeni upravljalni organ, kakor je opredeljen v točki 36 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

(24)

„upravljalni organ v nadzorni funkciji“ pomeni upravljalni organ v vlogi nadzora in spremljanja nad sprejemanjem odločitev v zvezi z upravljanjem;

(25)

„mešani finančni holding“ pomeni mešani finančni holding, kakor je opredeljen v točki 15 člena 2 Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (21);

(26)

„mešani poslovni holding“ pomeni obvladujoče podjetje, ki ni finančni holding, investicijski holding, kreditna institucija, investicijsko podjetje ali mešani finančni holding v smislu Direktive 2002/87/ES, katere odvisna podjetja zajemajo najmanj eno investicijsko podjetje;

(27)

„višje vodstvo“ pomeni višje vodstvo, kakor je opredeljeno v točki 37 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

(28)

„obvladujoče podjetje“ pomeni obvladujoče podjetje, kakor je opredeljeno v točki 32 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

(29)

„odvisno podjetje“ pomeni odvisno podjetje, kakor je opredeljeno v točki 33 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

(30)

„sistemsko tveganje“ pomeni sistemsko tveganje, kakor je opredeljeno v točki 10 člena 3(1) Direktive 2013/36/EU;

(31)

„obvladujoče investicijsko podjetje Unije“ pomeni obvladujoče investicijsko podjetje Unije, kakor je opredeljeno v točki 56 člena 4(1) Uredbe (EU) 2019/2033;

(32)

„obvladujoči investicijski holding Unije“ pomeni obvladujoči investicijski holding Unije, kakor je opredeljen v točki 57 člena 4(1) Uredbe (EU) 2019/2033;

(33)

„obvladujoči mešani finančni holding Unije“ pomeni obvladujoči mešani finančni holding Unije, kakor je opredeljen v točki 58 člena 4(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 58 za dopolnitev te direktive s pojasnitvijo opredelitev iz odstavka 1, da se:

(a)

zagotovi enotna uporaba te direktive;

(b)

pri uporabi te direktive upošteva razvoj dogodkov na finančnih trgih.

NASLOV II

PRISTOJNI ORGANI

Člen 4

Imenovanje in pooblastila pristojnih organov

1.   Države članice imenujejo enega ali več pristojnih organov za opravljanje funkcij in nalog iz te direktive in Uredbe (EU) 2019/2033. Države članice o tem imenovanju obvestijo Komisijo, EBA in ESMA, kadar pa je pristojnih organov več, jih obvestijo tudi o funkcijah in nalogah vsakega od njih.

2.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi nadzorujejo dejavnosti investicijskih podjetij ter, kadar je ustrezno, investicijskih holdingov in mešanih finančnih holdingov za ocenjevanje skladnosti z zahtevami te direktive in Uredbe (EU) 2019/2033.

3.   Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi vsa potrebna pooblastila, vključno s pooblastilom za izvajanje preverjanj na kraju samem v skladu s členom 14, za pridobivanje potrebnih informacij za ocenjevanje skladnosti investicijskih podjetij in, kadar je ustrezno, investicijskih holdingov ter mešanih finančnih holdingov z zahtevami te direktive in Uredbe (EU) 2019/2033 ter za preiskovanje morebitnih kršitev navedenih zahtev.

4.   Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi strokovno znanje, vire, operativno sposobnost in pooblastila za opravljanje funkcij v zvezi z bonitetnim nadzorom, preiskavami in sankcijami iz te direktive ter da so pri tem neodvisni.

5.   Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja pristojnim organom predložijo vse informacije, potrebne za oceno skladnosti investicijskih podjetij z nacionalnimi določbami za prenos te direktive, in skladnosti z Uredbo (EU) 2019/2033. Mehanizmi notranjih kontrol ter administrativni in računovodski postopki investicijskih podjetij morajo omogočati, da lahko pristojni organi kadar koli preverijo njihovo upoštevanje navedenih določb.

6.   Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja evidentirajo vse svoje posle ter dokumentirajo sisteme in postopke, za katere veljata ta direktiva in Uredba (EU) 2019/2033, tako da lahko pristojni organi kadar koli ocenijo skladnost z nacionalnimi določbami za prenos te direktive, in skladnost z Uredbo (EU) 2019/2033.

Člen 5

Diskrecijska pravica pristojnih organov, da bi se za nekatera investicijska podjetja uporabljale zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Pristojni organi se lahko odločijo, da uporabijo zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013 v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 1(2) Uredbe (EU) 2019/2033 za investicijsko podjetje, ki izvaja katero koli dejavnost iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, kadar je skupna vrednost konsolidiranih sredstev investicijskega podjetja enaka ali presega 5 milijard EUR, izračunano kot povprečje preteklih 12 mesecev, in velja eno ali več od naslednjih meril:

(a)

investicijsko podjetje te dejavnosti izvaja v takšnem obsegu, da propad ali težave investicijskega podjetja lahko povzročijo sistemsko tveganje;

(b)

investicijsko podjetje je klirinški član, kakor je opredeljen v točki 3 člena 4(1) Uredbe (EU) 2019/2033;

(c)

pristojni organ meni, da je to upravičeno glede na velikost, naravo, obseg in zapletenost dejavnosti zadevnega investicijskega podjetja ob upoštevanju načela sorazmernosti in enega ali več od naslednjih dejavnikov:

(i)

pomen investicijskega podjetja za gospodarstvo Unije ali zadevne države članice;

(ii)

pomen čezmejnih dejavnosti investicijskega podjetja;

(iii)

medsebojna povezanost investicijskega podjetja s finančnim sistemom.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za trgovce z blagom in pravicami do emisij, kolektivne naložbene podjeme ali zavarovalnice.

3.   Kadar se pristojni organ odloči, da za investicijsko podjetje v skladu z odstavkom 1 uporabi zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013, se to investicijsko podjetje nadzira glede upoštevanja bonitetnih zahtev iz naslovov VII in VIII Direktive 2013/36/EU.

4.   Kadar se pristojni organ odloči preklicati odločitev, sprejeto v skladu z odstavkom 1, o tem nemudoma obvesti investicijsko podjetje.

Vsaka odločitev, ki jo pristojni organ sprejme na podlagi odstavka 1, se preneha uporabljati, kadar investicijsko podjetje ne dosega več praga iz navedenega odstavka, izračunanega v obdobju 12 zaporednih mesecev.

5.   Pristojni organi nemudoma obvestijo EBA o vseh odločitvah, sprejetih na podlagi odstavkov 1, 3 in 4.

6.   EBA v posvetovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi nadalje določi merila iz točk (a) in (b) odstavka 1, ter zagotovi njihovo dosledno uporabo.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 26. decembra 2020.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejemanjem regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 6

Sodelovanje v državi članici

1.   Pristojni organi tesno sodelujejo z javnimi organi ali organi, ki so v državi članici pristojni za nadzor kreditnih in finančnih institucij. Države članice zahtevajo, da si ti pristojni organi in ti javni organi ali organi nemudoma izmenjajo vse informacije, ki so bistvene ali pomembne za opravljanje njihovih funkcij in nalog.

2.   Pristojni organi, ki niso tisti, ki se imenujejo v skladu s členom 67 Direktive 2014/65/EU, določijo mehanizem za sodelovanje z temi organi in za izmenjavo vseh informacij, pomembnih za opravljanje njihovih funkcij in nalog.

Člen 7

Sodelovanje v okviru Evropskega sistema finančnega nadzora

1.   Pristojni organi pri opravljanju svojih nalog skrbijo za zbliževanje nadzornih orodij in nadzornih praks pri uporabi zakonskih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive in Uredbe (EU) 2019/2033.

2.   Države članice zagotovijo, da:

(a)

pristojni organi kot člani ESFS sodelujejo v duhu zaupanja in popolnega medsebojnega spoštovanja, zlasti pri zagotavljanju izmenjave ustreznih, zanesljivih in izčrpnih informacij med njimi in drugimi člani ESFS;

(b)

pristojni organi sodelujejo pri dejavnostih EBA in, kot je ustrezno, v kolegijih nadzornikov iz člena 48 te direktive in člena 116 Direktive 2013/36/EU;

(c)

si pristojni organi prizadevajo za zagotovitev skladnosti s smernicami in priporočili, ki jih izda EBA na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, ter za odzivanje na opozorila in priporočila, ki jih izda Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (22);

(d)

pristojni organi tesno sodelujejo z ESRB;

(e)

naloge in pooblastila, podeljeni pristojnim organom, ne ovirajo izvajanja njihovih nalog, ki jih imajo kot člani EBA ali ESRB ali v skladu s to direktivo in Uredbo (EU) 2019/2033.

Člen 8

Evropska razsežnost nadzora

Pristojni organi v vsaki državi članici pri opravljanju svojih splošnih nalog, in zlasti v izrednih razmerah, na podlagi informacij, ki so na voljo v tistem trenutku, ustrezno upoštevajo morebiten vpliv svojih odločitev na stabilnost finančnega sistema v drugih zadevnih državah članicah ter v celotni Uniji.

NASLOV III

USTANOVNI KAPITAL

Člen 9

Ustanovni kapital

1.   Ustanovni kapital investicijskega podjetja, ki se zahteva na podlagi člena 15 Direktive 2014/65/EU za izdajo dovoljenja za opravljanje katere koli investicijske storitve ali izvajanje katere koli investicijske dejavnosti iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, znaša 750 000 EUR.

2.   Ustanovni kapital investicijskega podjetja, ki se zahteva na podlagi člena 15 Direktive 2014/65/EU za izdajo dovoljenja za opravljanje katere koli investicijske storitve ali izvajanje katere koli investicijske dejavnosti iz točk 1, 2, 4, 5 in 7 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, pri čemer investicijskemu podjetju ni dovoljeno upravljati denarja ali vrednostnih papirjev strank, znaša 75 000 EUR.

3.   Ustanovni kapital investicijskega podjetja, ki se zahteva na podlagi člena 15 Direktive 2014/65/EU za investicijska podjetja, ki niso investicijska podjetja iz odstavkov 1, 2 in 4 tega člena, znaša 150 000 EUR.

4.   Ustanovni kapital investicijskega podjetja, ki ima dovoljenje za zagotavljanje investicijskih storitev ali opravljanje investicijske dejavnosti iz točke 9 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, kadar to investicijsko podjetje posluje ali sme poslovati za svoj račun, znaša 750 000 EUR.

Člen 10

Sklicevanje na ustanovni kapital v Direktivi 2013/36/EU

Za sklicevanje na ravni ustanovnega kapitala, določene v členu 9 te direktive, od 26. junija 2021 se šteje, da nadomešča sklicevanje v drugih pravnih aktih Unije na ravni ustanovnega kapitala, določene z Direktivo 2013/36/EU, kot sledi:

(a)

sklicevanje na ustanovni kapital investicijskih podjetij iz člena 28 Direktive 2013/36/EU se šteje kot sklicevanje na člen 9(1) te direktive;

(b)

sklicevanja na ustanovni kapital investicijskih podjetij iz členov 29 in 31 Direktive 2013/36/EU se šteje kot sklicevanje na člen 9(2), (3) ali (4) te direktive, odvisno od vrst investicijskih storitev in dejavnosti investicijskega podjetja;

(c)

sklicevanje na ustanovni kapital iz člena 30 Direktive 2013/36/EU se šteje kot sklicevanje na člen 9(1) te direktive.

Člen 11

Sestava ustanovnega kapitala

Ustanovni kapital investicijskega podjetja se oblikuje v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2019/2033.

NASLOV IV

BONITETNI NADZOR

POGLAVJE 1

Načela bonitetnega nadzora

Oddelek 1

Pristojnosti in dolžnosti matičnih držav članic in držav članic gostiteljic

Člen 12

Pristojnost pristojnih organov matične države članice in države članice gostiteljice

Za bonitetni nadzor investicijskih podjetij so odgovorni pristojni organi matične države članice brez poseganja v tiste določbe te direktive, ki to odgovornost nalagajo pristojnim organom države članice gostiteljice.

Člen 13

Sodelovanje med pristojnimi organi različnih držav članic

1.   Pristojni organi različnih držav članic tesno sodelujejo pri izvajanju nalog, ki jih imajo na podlagi te direktive in Uredbe (EU) 2019/2033, zlasti z izmenjavo informacij o investicijskih podjetjih brez odlašanja, ki med drugim obsegajo naslednje:

(a)

informacije o upravni in lastniški strukturi investicijskega podjetja;

(b)

informacije o upoštevanju kapitalskih zahtev investicijskega podjetja;

(c)

informacije o upoštevanju zahtev glede tveganja koncentracije in likvidnostnih zahtev investicijskega podjetja;

(d)

informacije o administrativnih in računovodskih postopkih ter mehanizmih notranjih kontrol investicijskega podjetja;

(e)

vse druge pomembne dejavnike, ki lahko vplivajo na tveganja, ki jih predstavlja investicijsko podjetje.

2.   Pristojni organi matične države članice pristojnim organom države članice gostiteljice takoj sporočijo vse informacije in ugotovitve o vseh morebitnih težavah ter tveganjih, ki jih predstavlja investicijsko podjetje za zaščito strank ali stabilnost finančnega sistema v državi članici gostiteljici, ki so jih ugotovili pri nadzoru dejavnosti investicijskega podjetja.

3.   Pristojni organi matične države članice ukrepajo na podlagi informacij, ki jih pošljejo pristojni organi države članice gostiteljice, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje ali odpravljanje morebitnih težav ter tveganj iz odstavka 2. Pristojni organi matične države članice na zahtevo podrobno pojasnijo pristojnim organom države članice gostiteljice, kako so upoštevali informacije in ugotovitve, ki so jih predložili pristojni organi države članice gostiteljice.

4.   Kadar pristojni organi države članice gostiteljice po prejemu informacij in ugotovitev iz odstavka 2 menijo, da pristojni organi matične države članice niso sprejeli potrebnih ukrepov iz odstavka 3, lahko pristojni organi države članice gostiteljice, potem ko obvestijo pristojne organe matične države članice, EBA in ESMA, sprejmejo ustrezne ukrepe, da zaščitijo stranke, za katere se opravljajo storitve, ali da zaščitijo stabilnost finančnega sistema.

Pristojni organi lahko EBA predložijo zadeve, v katerih je bila zahteva za sodelovanje, zlasti za izmenjavo informacij, zavrnjena ali ni bila obravnavana v razumnem roku. V teh primerih lahko EBA, brez poseganja v člen 258 PDEU, ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila podeljena na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010. EBA lahko pristojnim organom pomaga doseči dogovor o izmenjavi informacij na podlagi tega člena tudi na lastno pobudo v skladu z drugim pododstavkom člena 19(1) navedene uredbe.

5.   Pristojni organi matične države članice, ki se ne strinjajo z ukrepi pristojnih organov države članice gostiteljice, lahko zadevo posredujejo EBA, ki ukrepa v skladu s postopkom iz člena 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010. Kadar EBA ukrepa v skladu z navedenim členom, sprejme odločitev v enem mesecu.

6.   Za namene ocenjevanja pogoja iz točke (c) prvega pododstavka člena 23(1) Uredbe (EU) 2019/2033 lahko pristojni organ matične države članice investicijskega podjetja od pristojnega organa matične države članice klirinškega člana zahteva informacije v zvezi z modelom kritja in parametri, uporabljenimi za izračun zahteve po kritju za zadevno investicijsko podjetje.

7.   EBA ob posvetovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi se določijo zahteve glede vrste in narave informacij iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejemanjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

8.   EBA ob posvetovanju z ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki za zahteve glede izmenjave informacij za namene olajšanja nadzora investicijskih podjetij.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

9.   EBA osnutke tehničnih standardov iz odstavkov 7 in 8 predloži Komisiji do 26. junija 2021.

Člen 14

Preverjanja na kraju samem in inšpekcijski pregledi podružnic s sedežem v drugi državi članici

1.   Kadar investicijsko podjetje, ki je pridobilo dovoljenje v drugi državi članici, opravlja svojo dejavnost prek podružnice, države članice gostiteljice zagotovijo, da lahko pristojni organi matične države članice sami ali prek posrednikov, ki jih ti pooblastijo za ta namen, po tem ko so obvestili pristojne organe države članice gostiteljice, opravijo preverjanje informacij iz člena 13(1) na kraju samem in inšpekcijski pregled teh podružnic.

2.   Pristojni organi države članice gostiteljice so za namene nadzora v posameznih primerih pooblaščeni, da izvajajo preverjanja na kraju samem in inšpekcijske preglede dejavnosti, ki jih izvajajo podružnice investicijskih podjetij na njihovem ozemlju, in da od podružnice zahtevajo informacije o njenih dejavnostih, kadar menijo, da so ta preverjanja in inšpekcijski pregledi ter informacije pomembni za stabilnost finančnega sistema v državi članici gostiteljici.

Pred izvedbo teh preverjanj in inšpekcijskih pregledov se pristojni organi države članice gostiteljice brez odlašanja posvetujejo s pristojnimi organi matične države članice.

Pristojni organi države članice gostiteljice po zaključku takšnih preverjanj in inšpekcijskih pregledov pristojnim organom matične države članice takoj, ko je to mogoče, sporočijo prejete informacije in ugotovitve, pomembne za oceno tveganja zadevnega investicijskega podjetja.

Oddelek 2

Poklicna skrivnost in dolžnost poročanja

Člen 15

Poklicna skrivnost in izmenjava zaupnih informacij

1.   Države članice zagotovijo, da pristojne organe in vse osebe, ki delajo ali so delale za te organe, vključno z osebami iz člena 76(1) Direktive 2014/65/EU, zavezuje obveznost poklicne skrivnosti za namene te direktive in Uredbe (EU) 2019/2033.

Zaupne informacije, ki jih ti pristojni organi in osebe prejmejo med opravljanjem svojih nalog, se lahko razkrijejo le v obliki povzetka ali zbirnih informacij, tako da posameznih investicijskih podjetij ali oseb ni mogoče prepoznati, brez poseganja v primere, za katere velja kazensko pravo.

Kadar je bil zoper investicijsko podjetje uveden stečajni postopek ali postopek prisilne likvidacije, se lahko zaupne informacije, ki ne zadevajo tretjih oseb, razkrijejo v civilnem ali gospodarskem postopku, kadar je tako razkritje potrebno za izvajanje tega postopka.

2.   Pristojni organi lahko uporabijo zaupne informacije, ki so bile zbrane, izmenjane ali posredovane na podlagi te direktive in Uredbe (EU) 2019/2033 samo za namene izvajanja svojih obveznosti, zlasti pa za naslednje namene:

(a)

spremljanje bonitetnih pravil iz te direktive in Uredbe (EU) 2019/2033;

(b)

nalaganje sankcij;

(c)

pri upravnih pritožbah zoper odločbe pristojnih organov;

(d)

v sodnih postopkih, uvedenih na podlagi člena 23.

3.   Fizične in pravne osebe ter drugi organi, razen pristojnih organov, ki prejmejo zaupne informacije na podlagi te direktive in Uredbe (EU) 2019/2033, te informacije uporabljajo samo za namene, ki jih izrecno navede pristojni organ, ali v skladu z nacionalnim pravom.

4.   Pristojni organi lahko izmenjujejo zaupne informacije za namene odstavka 2, izrecno navedejo, kako je treba ravnati z njimi, ter izrecno omejijo vsako nadaljnje posredovanje navedenih informacij.

5.   Obveznost iz odstavka 1 pristojnim organom ne preprečuje posredovanja zaupnih informacij Komisiji, če jih slednja potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti.

6.   Pristojni organi lahko EBA, ESMA, ESRB, centralnim bankam držav članic, Evropskemu sistemu centralnih bank (ESCB) in Evropski centralni banki kot monetarnim organom in, kadar je primerno, javnim organom, odgovornim za nadzor nad plačilnimi sistemi in sistemi poravnave, posredujejo zaupne informacije, kadar so te informacije potrebne za opravljanje njihovih nalog.

Člen 16

Dogovor o sodelovanju s tretjimi državami za izmenjavo informacij

Za namene opravljanja nadzornih nalog na podlagi te direktive ali Uredbe (EU) 2019/2033 ter za namene izmenjave informacij lahko pristojni organi, EBA in ESMA v skladu s členom 33 Uredbe (EU) št. 1093/2010 oziroma členom 33 Uredbe (EU) št. 1095/2010, kakor je ustrezno, samo pod pogojem, da za razkrite informacije velja jamstvo poklicne skrivnosti, ki je najmanj enakovredno jamstvu iz člena 15 te direktive, sklenejo dogovore o sodelovanju z nadzornimi organi tretjih držav ter z organi tretjih držav, odgovornimi za naslednje naloge:

(a)

nadzor nad finančnimi institucijami in finančnimi trgi, vključno z nadzorom nad finančnimi subjekti z dovoljenjem za delovanje kot centralne nasprotne stranke, kadar so bile centralne nasprotne stranke priznane v skladu s členom 25 Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (23);

(b)

likvidacijo in stečaj investicijskih podjetij ter podobne postopke;

(c)

nadzor nad organi, udeleženimi pri likvidaciji in stečaju investicijskih podjetij ter podobnih postopkih;

(d)

izvajanje obveznih revizijskih pregledov finančnih institucij ali institucij, ki upravljajo odškodninske sheme;

(e)

nadzor nad osebami, zadolženimi za izvajanje obveznih revizijskih pregledov računovodskih izkazov finančnih institucij;

(f)

nadzor nad osebami, dejavnimi na trgu s pravicami do emisij, za zagotovitev celovitega pregleda nad finančnimi in promptnimi trgi;

(g)

nadzor nad osebami, dejavnimi na trgih izvedenih finančnih instrumentov na kmetijske proizvode, za zagotovitev celovitega pregleda nad finančnimi in promptnimi trgi.

Člen 17

Dolžnosti oseb, odgovornih za preverjanje letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov

Države članice določijo, da ima katera koli oseba, ki je pooblaščena v smislu Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (24) in ki v investicijskem podjetju opravlja naloge, opisane v členu 73 Direktive 2009/65/ES ali v členu 34 Direktive 2013/34/EU, ali katero koli drugo zakonsko predpisano nalogo, dolžnost, da nemudoma poroča pristojnim organom o katerem koli dejstvu ali odločitvi v zvezi s tem investicijskim podjetjem ali podjetjem, tesno povezanim s tem investicijskim podjetjem, ki:

(a)

predstavlja pomembno kršitev zakonov in drugih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive;

(b)

lahko škodljivo vpliva na neprekinjeno delovanje investicijskega podjetja ali

(c)

lahko privede do zavrnitve izdaje mnenja o računovodskih izkazih ali do izražanja pridržkov.

Oddelek 3

Sankcije, preiskovalna pooblastila in pravica do pritožbe

Člen 18

Upravne sankcije in drugi upravni ukrepi

1.   Države članice brez poseganja v nadzorna pooblastila iz oddelka 4 poglavja 2 naslova IV te direktive, vključno s preiskovalnimi pooblastili in pooblastili pristojnih organov, da naložijo popravne ukrepe, ter pravico držav članic, da določijo in naložijo kazenske sankcije, določijo pravila o upravnih sankcijah in drugih upravnih ukrepih ter zagotovijo, da imajo njihovi pristojni organi pooblastila za naložitev takih sankcij in ukrepov v zvezi s kršitvami nacionalnih določb za prenos te direktive in kršitvami Uredbe (EU) 2019/2033, vključno kadar investicijsko podjetje:

(a)

nima vzpostavljenih ureditev notranjega upravljanja, kot je določeno v členu 26;

(b)

pristojnim organom ne sporoča informacij glede skladnosti z obveznostjo izpolnjevanja kapitalskih zahtev iz člena 11 Uredbe (EU) 2019/2033 ali zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije, kar predstavlja kršitev točke (b) člena 54(1)navedene uredbe;

(c)

pristojnim organom ne sporoča informacij o tveganju koncentracije ali zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije, kar predstavlja kršitev točke (e) člena 54(1) Uredbe (EU) 2019/2033;

(d)

se izpostavi tveganju koncentracije, ki presega omejitve iz člena 37 Uredbe (EU) 2019/2033, brez poseganja v člena 38 in 39 navedene uredbe;

(e)

večkrat ali nenehno ne razpolaga z likvidnimi sredstvi, kar predstavlja kršitev člena 43 Uredbe (EU) 2019/2033, brez poseganja v člen 44 navedene uredbe;

(f)

ne razkrije informacij ali zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije, kar predstavlja kršitev določb iz dela 6 Uredbe (EU) 2019/2033;

(g)

izvede plačila imetnikom instrumentov, vključenih v kapital investicijskega podjetja, kadar so taka plačila imetnikom instrumentov, vključenih v kapital, prepovedana na podlagi členov 28, 52 ali 63 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(h)

je spoznano za odgovorno za hudo kršitev nacionalnih določb, sprejetih na podlagi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (25);

(i)

omogoči eni ali več osebam, ki ne izpolnjujejo zahtev iz člena 91 Direktive 2013/36/EU, da postanejo ali ostanejo člani upravljalnega organa.

Države članice, ki ne določijo pravil o upravnih sankcijah za kršitve, za katere velja nacionalno kazensko pravo, Komisiji posredujejo ustrezne določbe kazenskega prava.

Upravne sankcije in drugi upravni ukrepi morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

2.   Upravne sankcije in drugi upravni ukrepi iz prvega pododstavka odstavka 1 vključujejo naslednje:

(a)

javno izjavo, v kateri so navedeni odgovorna fizična ali pravna oseba, odgovorno investicijsko podjetje, investicijski holding ali mešani finančni holding in narava kršitve;

(b)

odredbo, ki od odgovorne fizične ali pravne osebe zahteva, naj preneha z ravnanjem in tega ravnanja več ne ponovi;

(c)

začasno prepoved opravljanja funkcij v investicijskem podjetju za člane upravljalnega organa investicijskega podjetja ali katero koli drugo fizično osebo, ki je odgovorna za opravljanje funkcij v investicijskih podjetjih;

(d)

v primeru pravne osebe upravne denarne sankcije v višini do 10 % skupnega letnega neto prometa, vključno z bruto dohodkom podjetja v predhodnem poslovnem letu v obliki prihodkov iz obresti in podobnih prihodkov, prihodkov iz delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim ali stalnim donosom ter prejetih provizij ali opravnin;

(e)

v primeru pravne osebe upravne denarne sankcije v višini do dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar je ta dobiček ali izgubo mogoče opredelit;

(f)

v primeru fizične osebe upravne denarne sankcije v višini do 5 000 000 EUR ali ustrezne vrednosti na dan 25. decembra 2019 v nacionalni valuti države članice, katere valuta ni euro.

Kadar je podjetje iz točke (d) prvega pododstavka odvisno podjetje, je zadevni bruto dohodek bruto dohodek, določen na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov končnega obvladujočega podjetja v predhodnem poslovnem letu.

Države članice zagotovijo, da lahko pristojni organ, kadar investicijsko podjetje krši nacionalne določbe za prenos te direktive ali krši določbe Uredbe (EU) 2019/2033, zoper člane upravljalnega organa in druge fizične osebe, ki so v skladu z nacionalnim pravom odgovorne za kršitev, uporabi upravne sankcije.

3.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste upravnih sankcij ali drugih upravnih ukrepov iz odstavka 1 in višine upravnih denarnih sankcij upoštevajo vse ustrezne okoliščine, med drugim, kadar je ustrezno:

(a)

resnost in trajanje kršitve;

(b)

stopnjo odgovornosti fizičnih ali pravnih oseb, odgovornih za kršitev;

(c)

finančno trdnost fizičnih ali pravnih oseb, odgovornih za kršitev, vključno s skupnim prometom pravnih oseb ali letnim dohodkom fizičnih oseb;

(d)

pomen pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani pravnih oseb, odgovornih za kršitev;

(e)

morebitne izgube, ki so jih zaradi kršitve utrpele tretje osebe;

(f)

raven sodelovanja z ustreznimi pristojnimi organi;

(g)

predhodne kršitve fizičnih ali pravnih oseb, odgovornih za kršitev;

(h)

morebitne sistemske posledice kršitve.

Člen 19

Preiskovalna pooblastila

Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi vsa pooblastila za zbiranje informacij in preiskovalna pooblastila, potrebna za opravljanje svojih nalog, kar vključuje:

(a)

pooblastilo, da zahtevajo informacije od naslednjih fizičnih ali pravnih oseb:

(i)

investicijskih podjetij s sedežem v zadevni državi članici;

(ii)

investicijskih holdingov s sedežem v zadevni državi članici;

(iii)

mešanih finančnih holdingov s sedežem v zadevni državi članici;

(iv)

mešanih poslovnih holdingov s sedežem v zadevni državi članici;

(v)

oseb, ki pripadajo subjektom iz točk (i) do (iv);

(vi)

tretjih oseb, ki so za subjekte iz točk (i) do (iv) prevzele zunanje izvajanje operativnih funkcij ali dejavnosti;

(b)

pooblastilo, da opravijo vse potrebne preiskave katere koli osebe iz točke (a), ki ima sedež v zadevni državi članici ali se v njej nahaja, vključno s pravico, da:

(i)

zahtevajo, da osebe iz točke (a) predložijo zahtevano dokumentacijo;

(ii)

pregledajo poslovne knjige in evidence oseb iz točke (a) ter naredijo kopije teh poslovnih knjig in evidenc oziroma izpiske iz njih;

(iii)

pridobijo pisne ali ustne obrazložitve od oseb iz točke (a) ali njihovih predstavnikov ali zaposlenih;

(iv)

opravijo razgovor s katero koli drugo ustrezno osebo, da bi zbrali informacije o predmetu preiskave;

(c)

pooblastilo, da v poslovnih prostorih pravnih oseb iz točke (a) in katerih koli drugih podjetij, vključenih v nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine, kadar je pristojni organ nadzornik skupine, opravijo vse potrebne inšpekcijske preglede, če o tem predhodno uradno obvestijo druge zadevne pristojne organe.

Člen 20

Objava upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi na svojem uradnem spletnem mestu brez nepotrebnega odlašanja objavijo vse upravne sankcije in druge upravne ukrepe, naložene v skladu s členom 18, zoper katere ni bilo pritožbe ali ni več možnosti pritožbe. Pri tem objavijo tudi informacije o vrsti in naravi kršitve ter identiteti fizične ali pravne osebe, kateri se naloži sankcija ali v zvezi s katero se sprejme ukrep. Informacije se objavijo šele po tem, ko je bila ta oseba obveščena o teh sankcijah ali ukrepih, in kolikor je taka objava potrebna in sorazmerna.

2.   Kadar države članice dovolijo objavo upravnih sankcij ali drugih upravnih ukrepov, naloženih v skladu s členom 18, zoper katere je bila vložena pritožba, pristojni organi na svojem uradnem spletnem mestu objavijo tudi informacije o statusu in rezultatu pritožbe.

3.   Pristojni organi objavijo upravne sankcije ali druge upravne ukrepe, naložene v skladu s členom 18, na anonimni podlagi v kateri koli od naslednjih okoliščin:

(a)

kadar se sankcija ali ukrep naloži fizični osebi in se ugotovi, da objava osebnih podatkov te osebe ne bi bila sorazmerna;

(b)

kadar bi objava ogrozila potekajočo kazensko preiskavo ali stabilnost finančnih trgov;

(c)

kadar bi objava povzročila nesorazmerno škodo vpletenim investicijskim podjetjem ali fizičnim osebam.

4.   Pristojni organi zagotovijo, da informacije, objavljene v skladu s tem členom, ostanejo na njihovem uradnem spletnem mestu najmanj pet let. Osebni podatki lahko ostanejo na uradnem spletnem mestu pristojnega organa samo, kadar je to dovoljeno z veljavnimi predpisi o varstvu podatkov.

Člen 21

Poročanje EBA o sankcijah

Pristojni organi obvestijo EBA o upravnih sankcijah in drugih upravnih ukrepih, naloženih v skladu s členom 18, o morebitnih pritožbah zoper te sankcije in druge upravne ukrepe ter o rezultatu pritožb. EBA vzdržuje centralno zbirko podatkov o upravnih sankcijah in drugih upravnih ukrepih, o katerih je bil obveščen, in sicer izključno za izmenjavo informacij med pristojnimi organi. Do te zbirke podatkov, ki se posodablja redno in vsaj enkrat letno, imajo dostop samo pristojni organi in ESMA.

EBA vzdržuje spletno mesto s povezavami na objave posameznih pristojnih organov v zvezi z upravnimi sankcijami in drugimi upravnimi ukrepi, naloženimi v skladu s členom 18, na katerem je prikazano tudi obdobje, za katerega posamezna država članica objavi upravne sankcije in druge upravne ukrepe.

Člen 22

Poročanje o kršitvah

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi vzpostavijo učinkovite in zanesljive mehanizme, da se lahko pristojnim organom nemudoma poroča o morebitnih ali dejanskih kršitvah nacionalnih določb za prenos te direktive in kršitvah Uredbe (EU) 2019/2033.

Ti mehanizmi vključujejo naslednje:

(a)

posebne postopke za prejem in obravnavo takih poročil ter nadaljnje ukrepanje na njihovi podlagi, vključno z vzpostavitvijo varnih komunikacijskih kanalov;

(b)

ustrezno zaščito zaposlenih v investicijskih podjetjih, ki prijavijo kršitve v investicijskem podjetju, pred povračilnimi ukrepi, diskriminacijo ali drugimi vrstami nepravične obravnave s strani investicijskega podjetja;

(c)

zaščito osebnih podatkov o osebi, ki prijavi kršitev, in fizični osebi, ki je domnevno odgovorna za kršitev, v skladu z Uredbo (EU) 2016/679;

(d)

jasna pravila, ki v vseh primerih zagotavljajo zaupnost osebe, ki prijavi kršitve v investicijskem podjetju, razen če nacionalno pravo zahteva njeno razkritje v okviru nadaljnjih preiskav ali naknadnih upravnih ali sodnih postopkov.

2.   Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da imajo vzpostavljene ustrezne postopke, s katerimi lahko njihovi uslužbenci prek posebnega neodvisnega kanala interno poročajo o kršitvah. Te postopke lahko zagotovijo socialni partnerji, pod pogojem, da ti postopki nudijo enako zaščito, kot je navedena v točkah (b), (c) in (d) odstavka 1.

Člen 23

Pravica do pritožbe

Države članice zagotovijo, da za odločitve in ukrepe, sprejete na podlagi Uredbo (EU) 2019/2033 ali zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi v skladu s to direktivo, velja pravica do pritožbe.

POGLAVJE 2

Postopek pregleda

Oddelek 1

Proces ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala in proces ocenjevanja notranjega tveganja

Člen 24

Notranji kapital in likvidna sredstva

1.   Investicijska podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev med mala in nepovezana podjetja iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033, morajo vzpostaviti zanesljive, učinkovite in celovite ureditve, strategije in procese za stalno ocenjevanje in zagotavljanje zneskov, vrst in razdelitve notranjega kapitala in likvidnih sredstev, za katere menijo, da so ustrezni za kritje narave in stopnje tveganj, ki jih lahko povzročajo drugim in katerim so ali bi lahko bila izpostavljena investicijska podjetja sama.

2.   Ureditve, strategije in procesi iz odstavka 1 morajo biti ustrezni in sorazmerni glede na naravo, obseg in zapletenost dejavnosti zadevnega investicijskega podjetja. V zvezi z njimi se izvajajo redni notranji pregledi.

Pristojni organi lahko od investicijskih podjetij, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med mala in nepovezana podjetja iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033, zahtevajo, da v obsegu, ki je po mnenju pristojnih organov ustrezen, uporabljajo zahteve iz tega člena.

Oddelek 2

Notranje upravljanje, preglednost, obravnavanje tveganj in prejemki

Člen 25

Področje uporabe tega oddelka

1.   Ta oddelek se ne uporablja, kadar investicijsko podjetje na podlagi člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033 ugotovi, da izpolnjuje vse pogoje za uvrstitev med mala in nepovezana podjetja iz navedenega člena.

2.   Kadar investicijsko podjetje, ki ni izpolnjevalo vseh pogojev iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033, naknadno izpolni te pogoje, se ta oddelek preneha uporabljati po obdobju šest mesecev od datuma, na katerega so bili ti pogoji izpolnjeni. Ta oddelek se po navedenem obdobju preneha uporabljati samo, kadar je investicijsko podjetje v zadevnem obdobju še naprej brez prekinitve izpolnjevalo pogoje iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033 in kadar je ustrezno uradno obvestilo pristojni organ.

3.   Kadar investicijsko podjetje ugotovi, da ne izpolnjuje več vseh pogojev iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033, uradno obvesti pristojni organ in v 12 mesecih od datuma ocenjevanja izpolni zahteve iz tega oddelka.

4.   Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja uporabljajo določbe iz člena 32 za prejemke, dodeljene za storitve, opravljene v poslovnem letu po poslovnem letu, v katerem se je izvedla ocena iz odstavka 3, ali za uspešnost v zadevnem poslovnem letu.

Kadar se uporablja ta oddelek in se uporabi člen 8 Uredbe (EU) 2019/2033, države članice zagotovijo, da se ta oddelek uporablja za investicijska podjetja na posamični podlagi.

Kadar se uporablja ta oddelek in se uporabi bonitetna konsolidacija iz člena 7 Uredbe (EU) 2019/2033, države članice zagotovijo, da se ta oddelek uporablja za investicijska podjetja na posamični in konsolidirani podlagi.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se ta oddelek ne uporablja za odvisna podjetja, ki so vključena v konsolidirani položaj in imajo sedež v tretji državi, kadar lahko obvladujoče podjetje v Uniji pristojnim organom dokaže, da je uporaba tega oddelka nezakonita po zakonih tretje države, v kateri imajo ta odvisna podjetja sedež.

Člen 26

Notranje upravljanje

1.   Države članice zagotovijo, da imajo investicijska podjetja zanesljive ureditve upravljanja, vključno z vsem naslednjim:

(a)

jasno organizacijsko strukturo s podrobno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi ravnmi odgovornosti;

(b)

učinkovitimi procesi za ugotavljanje, upravljanje, spremljanje in sporočanje tveganj, katerim so ali bi lahko bila izpostavljena investicijska podjetja ali ki jih ta podjetja povzročajo ali tveganjem, ki bi jih lahko povzročala drugim;

(c)

primernimi mehanizmi notranjih kontrol, vključno z zanesljivimi administrativnimi in računovodskimi postopki;

(d)

politikami in praksami prejemkov, ki so skladne s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj in ga tudi spodbujajo.

Politike in prakse prejemkov iz točke (d) prvega pododstavka morajo biti nevtralne glede na spol.

2.   Pri določitvi ureditev iz odstavka 1 se upoštevajo merila iz členov 28 do 33.

3.   Ureditve iz odstavka 1 morajo biti ustrezne in sorazmerne glede na naravo, obseg in zapletenost tveganj, ki izhajajo iz poslovnega modela in dejavnosti investicijskega podjetja.

4.   EBA v posvetovanju z ESMA izda smernice o uporabi ureditev upravljanja iz odstavka 1.

EBA v posvetovanju z ESMA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izda smernice o politikah prejemkov, nevtralnih glede na spol, za investicijska podjetja.

EBA v dveh letih po datumu objave navedenih smernic izda poročilo o uporabi politik prejemkov, nevtralnih glede na spol, v investicijskih podjetjih, na podlagi informacij, ki jih zberejo pristojni organi.

Člen 27

Poročanje po državah

1.   Države članice od investicijskih podjetij, ki imajo podružnice ali odvisna podjetja, ki so finančne institucije, kot so opredeljene v točki 26 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, v državi članici ali tretji državi, ki ni država članica ali tretja država, v kateri je bilo izdano dovoljenje investicijskemu podjetju, zahtevajo, da letno razkrijejo naslednje informacije po posameznih državah članicah in tretjih državah:

(a)

ime, naravo dejavnosti in lokacijo vseh odvisnih podjetij in podružnic;

(b)

promet;

(c)

število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa;

(d)

dobiček ali izgubo pred obdavčitvijo;

(e)

davek na poslovni izid;

(f)

prejete javne subvencije.

2.   Informacije iz odstavka 1 tega člena se revidirajo v skladu z Direktivo 2006/43/ES in objavijo, kadar je mogoče, kot priloga k letnim računovodskim izkazom ali, kadar je ustrezno, konsolidiranim računovodskim izkazom zadevnega investicijskega podjetja.

Člen 28

Vloga upravljalnega organa pri upravljanju tveganj

1.   Države članice zagotovijo, da upravljalni organ investicijskega podjetja odobri ter redno pregleduje strategije in politike glede nagnjenosti investicijskega podjetja k prevzemanju tveganj ter glede upravljanja, spremljanja in zmanjševanja tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bilo izpostavljeno investicijsko podjetje, ob upoštevanju makroekonomskega okolja in poslovnega cikla investicijskega podjetja.

2.   Države članice zagotovijo, da upravljalni organ nameni dovolj časa zagotavljanju ustreznega upoštevanja zadev iz odstavka 1 in dodeli primerna sredstva za upravljanje vseh pomembnih tveganj, ki jim je investicijsko podjetje izpostavljeno.

3.   Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja vzpostavijo sistem poročanja upravljalnemu organu za vsa pomembna tveganja ter za vse politike upravljanja tveganj in njihove spremembe.

4.   Države članice zahtevajo, da vsa investicijska podjetja, ki ne izpolnjujejo meril iz točke (a) člena 32(4), ustanovijo odbor za tveganja, sestavljen iz članov upravljalnega organa, ki v zadevnem investicijskem podjetju ne opravljajo nobene izvršilne funkcije.

Člani odbora za tveganja iz prvega pododstavka imajo ustrezno znanje, spretnosti in izkušnje za popolno razumevanje, upravljanje in spremljanje strategije upravljanja tveganj in nagnjenosti investicijskega podjetja k prevzemanju tveganj. Zagotavljajo, da odbor za tveganja svetuje upravljalnemu organu glede splošne sedanje in prihodnje nagnjenosti investicijskega podjetja k prevzemanju tveganj in glede strategije upravljanja tveganj ter upravljalnemu organu pomaga pri nadzoru izvajanja te strategije s strani višjega vodstva. Upravljalni organ je še naprej v celoti odgovoren za strategije in politike investicijskega podjetja glede upravljanja tveganj.

5.   Države članice zagotovijo, da imata upravljalni organ v nadzorni funkciji in odbor za tveganja tega upravljalnega organa, kadar je odbor za tveganje ustanovljen, dostop do informacij o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bilo izpostavljeno investicijsko podjetje.

Člen 29

Obravnava tveganj

1.   Pristojni organi zagotovijo, da imajo investicijska podjetja zanesljive strategije, politike, postopke in sisteme za ugotavljanje, merjenje, upravljanje in spremljanje naslednjega:

(a)

pomembnih virov in učinkov tveganja za stranke ter vseh pomembnih vplivov na kapital;

(b)

pomembnih virov in učinkov tveganja za trg ter vseh pomembnih vplivov na kapital;

(c)

pomembnih virov in učinkov tveganja za investicijsko podjetje, zlasti tistih, zaradi katerih bi se lahko znižala raven razpoložljivega kapitala;

(d)

likvidnostnega tveganja v ustreznem sklopu časovnih obdobij, tudi znotraj enega dne, za zagotovitev, da investicijsko podjetje ohranja ustrezne ravni likvidnih sredstev, tudi glede obravnave pomembnih virov tveganja iz točk (a), (b) in (c).

Strategije, politike, procesi in sistemi morajo biti sorazmerni z zapletenostjo, profilom tveganosti in obsegom poslovanja investicijskega podjetja ter dovoljenim tveganjem, ki ga določi upravljalni organ, ter odražajo pomembnost investicijskega podjetja v vsaki državi članici, v kateri posluje.

Za namene točke (a) prvega pododstavka in za namene drugega pododstavka pristojni organi upoštevajo nacionalno pravo, ki ureja ločevanje, ki se uporablja za denar strank, ki se upravlja.

Za namene točke (a) prvega pododstavka investicijska podjetja razmislijo o zavarovanju poklicne odgovornosti kot učinkovitem orodju za svoje obvladovanje tveganj.

Za namene točke (c) prvega pododstavka pomembni viri tveganj za investicijsko podjetje samo, če je to ustrezno, zajemajo pomembne spremembe knjigovodske vrednosti sredstev, vključno z morebitnimi terjatvami do vezanih zastopnikov, propadom strank ali nasprotnih strank, pozicijami v finančnih instrumentih, tujih valutah in blagu ter obveznostmi do pokojninskih shem z zagotovljenimi prejemki.

Investicijska podjetja ustrezno upoštevajo vsak pomemben vpliv na kapital, kadar takšna tveganja niso primerno zajeta s kapitalskimi zahtevami, izračunanimi na podlagi člena 11 Uredbe (EU) 2019/2033.

2.   V primeru likvidacije ali prenehanja poslovanja investicijskih podjetij pristojni organi zahtevajo, da ta investicijska podjetja ob upoštevanju izvedljivosti in vzdržnosti svojih poslovnih modelov in strategij v celotnem postopku izstopa s trga ustrezno upoštevajo zahteve in potrebne vire, ki so realistični, v smislu časovnega okvira ter vzdrževanja kapitala in likvidnih sredstev.

3.   Z odstopanjem od člena 25 se točke (a), (c) in (d) odstavka 1 tega člena uporabljajo za investicijska podjetja, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejemanjem delegiranih aktov v skladu s členom 58, s katerimi se zagotovi zanesljivost strategij, politik, procesov in sistemov investicijskih podjetij. Komisija pri tem upošteva razvoj dogodkov na finančnih trgih, zlasti nastajanje novih finančnih produktov, razvoj na področju računovodskih standardov in trende, ki spodbujajo zbliževanje nadzornih praks.

Člen 30

Politika prejemkov

1.   Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja pri določitvi in izvajanju politike prejemkov za kategorije zaposlenih, vključno z višjim vodstvom, prevzemniki tveganja, zaposlenimi v nadzornih funkcijah in vsemi zaposlenimi, katerih skupni prejemki so enaki vsaj najnižjim prejemkom višjega vodstva ali prevzemnikov tveganja in katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti investicijskega podjetja ali sredstev, ki jih ta upravlja, upoštevajo naslednja načela:

(a)

politika prejemkov je jasno dokumentirana in sorazmerna glede na velikost, notranjo organiziranost in naravo ter obseg in zapletenost dejavnosti investicijskega podjetja;

(b)

politika prejemkov je nevtralna glede na spol;

(c)

politika prejemkov je v skladu s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj in ga spodbuja;

(d)

politika prejemkov je skladna s poslovno strategijo in cilji investicijskega podjetja, v njej pa se upoštevajo tudi dolgoročni učinki sprejetih investicijskih odločitev;

(e)

politika prejemkov vsebuje ukrepe za preprečevanje navzkrižij interesov ter spodbuja odgovorno poslovno ravnanje, zavedanje o tveganjih in preudarno prevzemanje tveganj;

(f)

upravljalni organ investicijskega podjetja v nadzorni funkciji sprejme in redno pregleduje politiko prejemkov in je na splošno odgovoren za nadzor izvajanja te politike;

(g)

kontrolne funkcije vsaj enkrat letno opravijo centralen in neodvisen notranji pregled izvajanja politike prejemkov;

(h)

zaposleni, ki opravljajo kontrolne funkcije, so neodvisni od poslovnih enot, ki jih nadzorujejo, imajo ustrezno pristojnost in prejemajo prejemke glede na doseganje ciljev, povezanih z njihovimi funkcijami, neodvisno od uspešnosti poslovnih področij, ki jih kontrolirajo;

(i)

prejemke višjih uslužbencev v funkcijah upravljanja tveganj in zagotavljanja skladnosti neposredno nadzoruje komisija za prejemke iz člena 33 ali, če takšna komisija ni bila ustanovljena, upravljalni organ v nadzorni funkciji;

(j)

politika prejemkov ob upoštevanju nacionalnih pravil za določanje plač jasno razlikuje med merili za določanje:

(i)

osnovnega fiksnega prejemka, ki zlasti odraža ustrezne poklicne izkušnje in odgovornosti v organizaciji, kot je določeno v opisu delovnih nalog zaposlenega, ki so del pogojev zaposlitve;

(ii)

variabilnega prejemka, ki odraža vzdržno in tveganju prilagojeno uspešnost zaposlenega ter uspešnost, ki presega pričakovanja iz opisa delovnih nalog zaposlenega;

(k)

fiksna sestavina je dovolj velik delež celotnega prejemka, da omogoča popolnoma prožno politiko glede variabilnih sestavin prejemka, vključno z možnostjo, da se variabilna sestavina prejemka ne izplača.

2.   Države članice za namene točke (k) odstavka 1 zagotovijo, da investicijska podjetja v svoji politiki prejemkov določijo ustrezna razmerja med variabilno in fiksno sestavino celotnega prejemka ob upoštevanju poslovnih dejavnosti investicijskega podjetja in z njimi povezanih tveganj ter učinka, ki ga imajo različne kategorije zaposlenih iz odstavka 1 na profil tveganosti investicijskega podjetja.

3.   Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja določijo in uporabljajo načela iz odstavka 1 na način, ki je primeren glede na njihovo velikost in notranjo organizacijo ter naravo, obseg in zapletenost njihovih dejavnosti.

4.   EBA v posvetovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi ustrezna merila za opredelitev kategorije zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti investicijskega podjetja, iz odstavka 1 tega člena. EBA in ESMA ustrezno upoštevata Priporočilo Komisije 2009/384/ES (26) ter obstoječe smernice o prejemkih v skladu z direktivami 2009/65/ES, 2011/61/EU in 2014/65/EU ter si prizadevata čim bolj zmanjšati odstopanja od obstoječih določb.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 26. junija 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejemanjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 31

Investicijska podjetja, ki prejemajo izredno javnofinančno pomoč

Države članice zagotovijo, da kadar investicijsko podjetje prejema izredno javnofinančno pomoč, kakor je opredeljena v točki 28 člena 2(1) Direktive 2014/59/EU:

(a)

to investicijsko podjetje ne izplačuje nikakršnih variabilnih prejemkov članom upravljalnega organa;

(b)

kadar bi bili variabilni prejemki, izplačani zaposlenim, ki niso člani upravljalnega organa, neskladni z ohranjanjem trdne kapitalske osnove investicijskega podjetja in pravočasnim prenehanjem prejemanja izredne javnofinančne pomoči, se variabilni prejemki omejijo na delež neto prihodka.

Člen 32

Variabilni prejemki

1.   Države članice zagotovijo, da kakršni koli variabilni prejemki, ki jih investicijsko podjetje dodeli in izplača kategorijam zaposlenih iz člena 30(1), izpolnjujejo vse naslednje zahteve pod enakimi pogoji, kot so tisti iz člena 30(3):

(a)

kadar so variabilni prejemki odvisni od uspešnosti, celoten znesek variabilnega prejemka temelji na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika, zadevne poslovne enote in splošnih rezultatov investicijskega podjetja;

(b)

pri oceni uspešnosti posameznika se upoštevajo tako finančna kot nefinančna merila;

(c)

ocena uspešnosti iz točke (a) temelji na večletnem obdobju z upoštevanjem poslovnega cikla in poslovnih tveganj investicijskega podjetja;

(d)

variabilni prejemki ne vplivajo na sposobnost investicijskega podjetja zagotavljati trdno kapitalsko osnovo;

(e)

variabilni prejemki so zajamčeni le za nove zaposlene v prvem letu njihove zaposlitve in samo, kadar ima investicijsko podjetje močno kapitalsko osnovo;

(f)

plačila, povezana s predčasno prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi, odražajo doseženo uspešnost posameznika v določenem obdobju in ne nagrajujejo neuspešnosti ali kršitev;

(g)

paketi prejemkov, povezani z nadomestili ali odkupi iz pogodb iz prejšnje zaposlitve, so skladni z dolgoročnimi interesi investicijskega podjetja;

(h)

pri merjenju uspešnosti, na podlagi katere se izračunajo skupine variabilnih prejemkov, se upoštevajo vse vrste trenutnih in prihodnjih tveganj ter stroški kapitala in potrebna likvidnost v skladu z Uredbo (EU) 2019/2033;

(i)

pri razporejanju variabilnih sestavin prejemkov v investicijskem podjetju se upoštevajo tudi vse vrste trenutnih in prihodnjih tveganj;

(j)

vsaj 50 % variabilnega prejemka je sestavljenih iz naslednjih instrumentov:

(i)

delnic ali enakovrednih lastniških deležev, odvisno od pravne strukture zadevnega investicijskega podjetja;

(ii)

z delnicami povezanih instrumentov ali enakovrednih nedenarnih instrumentov, odvisno od pravne strukture zadevnega investicijskega podjetja;

(iii)

instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, instrumentov dodatnega kapitala ali drugih instrumentov, ki se lahko v celoti pretvorijo v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali se delno odpišejo in ustrezno odražajo kreditno kakovost investicijskega podjetja kot delujočega podjetja;

(iv)

nedenarnih instrumentov, ki odražajo sestavo instrumentov upravljanih portfeljev;

(k)

z odstopanjem od točke (j) lahko pristojni organi, kadar investicijsko podjetje ne izda nobenega od instrumentov iz navedene točke, odobrijo uporabo alternativne ureditve, ki izpolnjuje iste cilje;

(l)

vsaj 40 % variabilnega prejemka je odloženega za obdobje treh do petih let, odvisno od poslovnega cikla investicijskega podjetja, narave njegovega poslovanja, njegovih tveganj in dejavnosti zadevnega posameznika, razen v primeru posebej visokega zneska variabilnega prejemka, pri katerem je delež odloženega variabilnega prejemka vsaj 60 %;

(m)

če se finančna uspešnost investicijskega podjetja poslabša ali je negativna, se variabilni prejemki zmanjšajo za do 100 %, tudi z malusom ali vračilom sredstev, ob upoštevanju meril, ki jih določi investicijsko podjetje in zadevajo predvsem primere, ko:

(i)

je zadevni posameznik sodeloval ali bil odgovoren za ravnanje, ki je investicijskemu podjetju povzročilo znatne izgube;

(ii)

se šteje, da zadevni posameznik ni več sposoben in primeren;

(n)

posebne pokojninske ugodnosti so skladne s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in dolgoročnimi interesi investicijskega podjetja.

2.   Države članice za namene odstavka 1 zagotovijo, da:

(a)

posamezniki iz člena 30(1) ne uporabljajo osebnih strategij varovanja pred tveganjem ali zavarovanj v zvezi s prejemki in odgovornostjo za spodkopavanje načel iz odstavka 1;

(b)

se variabilni prejemki ne izplačujejo prek družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev, ali z metodami, ki olajšujejo neskladnost s to direktivo ali z Uredbo (EU) 2019/2033.

3.   Za namene točke (j) odstavka 1 se za tam navedene instrumente uporablja ustrezna politika zadržanja, namenjena usklajevanju spodbud posameznika z dolgoročnejšimi interesi investicijskega podjetja, njegovih upnikov in strank. Države članice ali njihovi pristojni organi lahko omejijo vrste in oblike navedenih instrumentov ali prepovejo uporabo nekaterih instrumentov za variabilne prejemke.

Za namene točke (l) odstavka 1 odloženi variabilni prejemki ne dospejo prej kot na „pro-rata“ osnovi.

Za namene točke (n) odstavka 1 investicijsko podjetje pet let drži posebne pokojninske ugodnosti v obliki instrumentov iz točke (j), kadar zaposleni zapusti investicijsko podjetje pred upokojitveno starostjo. Kadar zaposleni doseže upokojitveno starost in se upokoji, se mu posebne pokojninske ugodnosti izplačajo v obliki instrumentov iz točke (j), pri čemer velja petletno obdobje zadržanja.

4.   Točki (j) in (l) odstavka 1 in tretji pododstavek odstavka 3 se ne uporabljajo za:

(a)

investicijsko podjetje, kadar vrednost njegovih bilančnih in zunajbilančnih sredstev v štiriletnem obdobju neposredno pred danim poslovnim letom v povprečju znaša 100 milijonov EUR ali manj;

(b)

posameznika, katerega letni variabilni prejemki ne presegajo 50 000 EUR in ne predstavljajo več kot četrtino skupnih letnih prejemkov tega posameznika.

5.   Z odstopanjem od točke (a) odstavka 4 lahko država članica zviša prag iz navedene točke, pod pogojem, da investicijsko podjetje izpolnjuje naslednja merila:

(a)

investicijsko podjetje v državi članici, v kateri ima sedež, ni eno od treh največjih investicijskih podjetij v smislu skupne vrednosti sredstev;

(b)

za investicijsko podjetje ne veljajo obveznosti ali zanj veljajo poenostavljene obveznosti v zvezi z načrtovanjem sanacije in reševanja v skladu s členom 4 Direktive 2014/59/EU;

(c)

obseg bilančnih in zunajbilančnih postavk trgovalne knjige investicijskega podjetja je 150 milijonov EUR ali manj;

(d)

obseg bilančnih in zunajbilančnih poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti investicijskega podjetja je 100 milijonov EUR ali manj;

(e)

prag ne presega 300 milijonov EUR ter

(f)

prag je ustrezno zvišati ob upoštevanju narave in obsega dejavnosti investicijskega podjetja ter njegove notranje organizacije in, kadar je ustrezno, značilnosti skupine, ki ji pripada.

6.   Z odstopanjem od točke (a) odstavka 4 lahko država članica zniža prag iz navedene točke, pod pogojem, da je to primerno ob upoštevanju narave in obsega dejavnosti investicijskega podjetja ter njegove notranje organizacije in, kadar je ustrezno, značilnosti skupine, ki ji pripada.

7.   Z odstopanjem od točke (b) odstavka 4 lahko država članica odloči, da se za zaposlene, ki so upravičeni do letnih variabilnih prejemkov, nižjih od praga in deleža iz navedene točke, zadevno izvzetje ne uporablja zaradi posebnosti nacionalnega trga v smislu praks pri prejemkih ali zaradi narave odgovornosti in profila delovnih mest teh zaposlenih.

8.   EBA v posvetovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi razrede instrumentov, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (j)(iii) odstavka 1, in določi morebitne alternativne ureditve iz točke (k) odstavka 1.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 26. junija 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejemanjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

9.   EBA v posvetovanju z ESMA sprejme smernice za poenostavitev izvajanja odstavkov 4, 5 in 6 ter zagotavlja njihovo dosledno uporabo.

Člen 33

Komisija za prejemke

1.   Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja, ki ne izpolnjujejo meril iz točke (a) člena 32(4), ustanovijo komisijo za prejemke. Ta komisija za prejemke mora biti uravnotežena glede na zastopanost spolov in mora strokovno in neodvisno presojati politike in prakse prejemkov ter spodbude, oblikovane za upravljanje tveganj, kapitala in likvidnosti. Komisija za prejemke se lahko ustanovi na ravni skupine.

2.   Države članice zagotovijo, da je komisija za prejemke odgovorna za pripravo odločitev v zvezi s prejemki, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganje in upravljanje tveganj zadevnega investicijskega podjetja in jih sprejme upravljalni organ. Predsednik in člani komisije za prejemke so člani upravljalnega organa, ki v zadevnem investicijskem podjetju ne opravljajo nobene izvršilne funkcije. Kadar nacionalno pravo določa zastopanost zaposlenih v upravljalnem organu, je član komisije za prejemke tudi najmanj en predstavnik zaposlenih.

3.   Komisija za prejemke pri pripravi odločitev iz odstavka 2 upošteva javni interes in dolgoročne interese delničarjev, investitorjev in drugih deležnikov v investicijskem podjetju.

Člen 34

Nadzor nad politikami prejemkov

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi zberejo informacije, razkrite v skladu s točkama (c) in (d) prvega pododstavka člena 51 Uredbe (EU) 2019/2033, in informacije, ki jih investicijska podjetja zagotovijo o razlikah v plačah med spoloma, ter jih uporabijo za primerjavo trendov in praks v zvezi s prejemki.

Pristojni organi te informacije posredujejo EBA.

2.   EBA na podlagi informacij, ki jih pristojni organi zagotovijo v skladu z odstavkoma 1 in 4, primerja trende in prakse v zvezi s prejemki na ravni Unije.

3.   EBA v posvetovanju z ESMA izda smernice o uporabi preudarnih politik prejemkov. Navedene smernice upoštevajo vsaj zahteve iz členov 30 do 33 in načela o preudarnih politikah prejemkov iz Priporočila 2009/384/ES.

4.   Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja pristojnim organom zagotovijo informacije o številu fizičnih oseb na investicijsko podjetje, ki imajo 1 milijon EUR ali več prejemkov na poslovno leto, v plačnih razredih po 1 milijon EUR, vključno z njihovimi delovnimi pristojnostmi, zadevnim poslovnim področjem in glavnimi elementi plače, bonusi, dolgoročnimi nagradami in pokojninskimi prispevki.

Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja pristojnim organom na zahtevo zagotovijo znesek skupnih prejemkov za vsakega člana upravljalnega organa ali višjega vodstva.

Pristojni organi informacije iz prvega in drugega pododstavka posredujejo EBA, ki jih združene po posamezni matični državi članici objavi v enotni obliki poročanja. EBA lahko v posvetovanju z ESMA izda smernice za poenostavitev izvajanja tega odstavka in zagotovitev usklajenosti zbranih informacij.

Člen 35

Poročilo EBA o okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganjih

EBA pripravi poročilo o uvedbi tehničnih meril v zvezi z izpostavljenostjo do dejavnosti, ki so bistveno povezane z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi cilji za proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, da se ocenijo možni viri in učinki tveganj na investicijska podjetja, pri čemer se upošteva veljavne pravne akte Unije na področju taksonomije okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj.

Poročilo EBA iz prvega odstavka zajema vsaj naslednje:

(a)

opredelitev okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj, vključno s fizičnimi tveganji ter tranzicijskimi tveganji, povezanimi s prehodom na bolj trajnostno gospodarstvo, glede tranzicijskih tveganj vključno s tveganji, povezanimi z zmanjšanjem vrednosti sredstev zaradi regulativnih sprememb, kvalitativnimi in kvantitativnimi merili in metrikami, pomembnimi za oceno takih tveganj, ter metodologijo za oceno možnosti, da taka tveganja nastanejo kratkoročno, srednjeročno ali dolgoročno in možnosti, da bi takšna tveganja imela pomembne finančne posledice za investicijsko podjetje;

(b)

oceno možnosti, da bi znatne koncentracije specifičnih sredstev povečale okoljska, socialna in upravljavska tveganja, vključno s fizičnimi tveganji in tranzicijskimi tveganji za investicijsko podjetje;

(c)

opis postopkov prek katerih lahko investicijsko podjetje ugotovi, oceni in obvlada okoljska, socialna in upravljavska tveganja, vključno s fizičnimi tveganji ter tranzicijskimi tveganji;

(d)

merila, parametre in metrike prek katerih lahko nadzorniki in investicijska podjetja ocenijo učinek kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj za namene procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja.

EBA Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji do 26. decembra 2021 predloži poročilo o svojih ugotovitvah.

EBA lahko, kadar je to ustrezno, na podlagi tega poročila sprejme smernice za uvedbo meril v zvezi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji za proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, pri katerih se upoštevajo ugotovitve iz poročila EBA iz tega člena.

Oddelek 3

Proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja

Člen 36

Nadzorniško pregledovanje in ovrednotenje

1.   Pristojni organi – kolikor je to ustrezno in potrebno ter ob upoštevanju velikosti, profila tveganja in poslovnega modela investicijskega podjetja – pregledajo ureditve, strategije, procese in mehanizme, ki jih izvajajo investicijska podjetja za zagotovitev skladnosti s to direktivo in z Uredbo (EU) 2019/2033, ter za zagotovitev zanesljivega upravljanja in kritja tveganj po potrebi ovrednotijo:

(a)

tveganja iz člena 29;

(b)

geografsko lokacijo izpostavljenosti investicijskega podjetja;

(c)

poslovni model investicijskega podjetja;

(d)

oceno sistemskega tveganja ob upoštevanju ugotavljanja in merjenja sistemskega tveganja na podlagi člena 23 Uredbe (EU) št. 1093/2010 ali priporočil ESRB;

(e)

tveganja za varnost omrežij in informacijskih sistemov investicijskih podjetij, da se zagotovijo zaupnost, celovitost in dostopnost njihovih postopkov, podatkov in sredstev;

(f)

izpostavljenost investicijskih podjetij tveganju spremembe obrestne mere, ki je posledica dejavnosti iz netrgovalne knjige;

(g)

ureditve upravljanja investicijskih podjetij in usposobljenost članov upravljalnega organa za opravljanje nalog.

Pristojni organi za namene tega odstavka ustrezno upoštevajo, ali imajo investicijska podjetja sklenjeno zavarovanje poklicne odgovornosti.

2.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi določijo pogostost in intenzivnost pregledovanja in ovrednotenja iz odstavka 1 glede na velikost, naravo, obseg in zapletenost dejavnosti zadevnih investicijskih podjetij ter, kadar je primerno, njihovega sistemskega pomena, pri čemer upoštevajo načelo sorazmernosti.

Pristojni organi od primera do primera odločijo, ali in v kakšni obliki ne treba opraviti pregledovanje in ovrednotenje za investicijska podjetja, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033, le kadar menijo, da je to potrebno zaradi velikosti, narave, obsega in zapletenosti dejavnosti teh investicijskih podjetij.

Za namene prvega pododstavka se upošteva nacionalno pravo, ki ureja ločevanje, ki se uporablja za denar strank, ki se upravlja.

3.   Pristojni organi imajo v okviru pregledovanja in ovrednotenja iz točke (g) odstavka 1 dostop do dnevnih redov, zapisnikov in spremnih dokumentov za sestanke upravljalnega organa in njegovih komisij ter rezultatov notranjega ali zunanjega ovrednotenja uspešnosti upravljalnega organa.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejemanjem delegiranih aktov v skladu s členom 58, s katerimi se zagotovi, da ureditve, strategije, procesi in mehanizmi investicijskih podjetij zagotavljajo zanesljivo upravljanje in kritje tveganj. Komisija pri tem upošteva razvoj dogodkov na finančnih trgih, zlasti nastajanje novih finančnih produktov, razvoj na področju računovodskih standardov in trende, ki spodbujajo zbliževanje nadzornih praks.

Člen 37

Redno pregledovanje dovoljenja za uporabo notranjih modelov

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi redno in vsaj vsaka tri leta pregledajo skladnost investicijskih podjetij z zahtevami za dovoljenje za uporabo notranjih modelov iz člena 22 Uredbe (EU) 2019/2033. Pristojni organi so zlasti pozorni na spremembe poslovanja investicijskega podjetja in na uporabo notranjih modelov za nove produkte ter pregledajo in ocenijo, ali investicijsko podjetje pri teh notranjih modelih uporablja dobro razvite in najnovejše tehnike ter prakse. Pristojni organi zagotovijo, da se odpravijo pomembne pomanjkljivosti, ugotovljene pri kritju tveganja z notranjimi modeli investicijskega podjetja, ali sprejmejo ukrepe za ublažitev njihovih posledic, vključno z uvedbo kapitalskih pribitkov ali višjih multiplikatorjev.

2.   Kadar veliko število preseganj iz člena 366 Uredbe (EU) št. 575/2013 za notranje modele za tržna tveganja kaže, da notranji modeli niso ali niso več natančni, pristojni organi prekličejo dovoljenje za uporabo notranjih modelov ali naložijo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo hitro izboljšanje notranjih modelov v določenem roku.

3.   Kadar investicijsko podjetje, ki je pridobilo dovoljenje za uporabo notranjih modelov, ne izpolnjuje več zahtev za uporabo teh notranjih modelov, pristojni organi zahtevajo, da investicijsko podjetje dokaže, da je učinek neizpolnjevanja zahtev nepomemben, ali da predloži načrt in rok za uskladitev z zahtevami. Kadar ni verjetno, da se bo s predloženim načrtom zagotovila popolna skladnost, ali kadar rok ni ustrezen, pristojni organi zahtevajo izboljšanje načrta.

Kadar ni verjetno, da bo investicijsko podjetje zagotovilo skladnost do predpisanega roka, ali ni zadovoljivo dokazalo, da so učinki neizpolnjevanja zahtev nepomembni, države članice zagotovijo, da pristojni organi prekličejo dovoljenje za uporabo notranjih modelov ali ga omejijo na tista področja, na katerih je zagotovljena skladnost ali na katerih je mogoče skladnost doseči v ustreznem roku.

4.   EBA analizira notranje modele v vseh investicijskih podjetjih in način, kako investicijska podjetja uporabljajo notranje modele za obravnavanje podobnih tveganj ali izpostavljenosti. O tem obvesti ESMA.

Za spodbujanje doslednih, smotrnih in učinkovitih nadzorniških praks, EBA na podlagi navedene analize in v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 pripravi smernice z merili, kako morajo investicijska podjetja uporabljati notranje modele, in kako je treba te notranje modele uporabljati za podobna tveganja ali izpostavljenosti.

Države članice spodbujajo pristojne organe, naj pri pregledu iz odstavka 1 upoštevajo navedeno analizo in smernice.

Oddelek 4

Nadzorniški ukrepi in pooblastila

Člen 38

Nadzorniški ukrepi

Pristojni organi zahtevajo, da investicijska podjetja že v zgodnji fazi sprejmejo ukrepe, potrebne za obravnavanje naslednjih težav:

(a)

investicijsko podjetje ne izpolnjuje zahtev iz te direktive ali Uredbe (EU) 2019/2033;

(b)

imajo pristojni organi dokaze, da bo investicijsko podjetje v naslednjih 12 mesecih verjetno kršilo nacionalne določbe za prenos te direktive, ali določbe Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 39

Nadzorniška pooblastila

1.   Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi vsa potrebna nadzorniška pooblastila, da lahko pri opravljanju svojih nalog učinkovito in sorazmerno posegajo v dejavnosti investicijskih podjetij.

2.   Za namene člena 36, člena 37(3) in člena 38 ter uporabe Uredbe (EU) 2019/2033 imajo pristojni organi pooblastila, da:

(a)

od investicijskih podjetij zahtevajo, da imajo kapital, ki presega zahteve iz člena 11 Uredbe (EU) 2019/2033, pod pogoji iz člena 40 te direktive ali da prilagodijo kapital in likvidna sredstva, ki se zahtevajo v primeru pomembnih sprememb v poslovanju navedenih investicijskih podjetij;

(b)

zahtevajo okrepitev ureditev, procesov, mehanizmov in strategij, ki se izvajajo v skladu s členoma 24 in 26;

(c)

od investicijskih podjetij zahtevajo, naj v enem letu predstavijo načrt za ponovno zagotovitev skladnosti z nadzorniškimi zahtevami iz te direktive in Uredbe (EU) 2019/2033, določijo rok za izvedbo tega načrta ter zahtevajo izboljšave načrta v zvezi z obsegom uporabe in rokom;

(d)

od investicijskih podjetij zahtevajo uporabo specifične politike oblikovanja rezervacij ali obravnavanja sredstev z vidika kapitalskih zahtev;

(e)

omejijo poslovanje, dejavnosti ali poslovno mrežo investicijskih podjetij ali zahtevajo odsvojitev dejavnosti, ki pomenijo preveliko tveganje za finančno stabilnost investicijskega podjetja;

(f)

zahtevajo zmanjšanje tveganja, ki je povezano z dejavnostmi, produkti in sistemi investicijskih podjetij, vključno z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje;

(g)

od investicijskih podjetij zahtevajo, naj omejijo variabilne prejemke kot delež neto prihodkov, kadar ti prejemki niso v skladu z ohranjanjem trdne kapitalske osnove;

(h)

od investicijskih podjetij zahtevajo, naj za povečanje kapitala uporabijo čisti dobiček;

(i)

investicijskim podjetjem omejijo ali prepovejo razdelitve dobička ali plačila obresti delničarjem, družbenikom ali imetnikom instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, kadar omejitev ali prepoved ne pomeni nastopa dogodka neplačila investicijskega podjetja;

(j)

naložijo zahteve glede dodatnega ali pogostejšega poročanja poleg tistega, ki je določeno v tej direktivi in Uredbi (EU) 2019/2033, vključno s poročanjem o kapitalu in likvidnostnih pozicijah;

(k)

naložijo posebne likvidnostne zahteve v skladu s členom 42;

(l)

zahtevajo dodatna razkritja;

(m)

od investicijskih podjetij zahtevajo, naj zmanjšajo tveganja za varnost svojih omrežij in informacijskih sistemov, da se zagotovijo zaupnost, celovitost in razpoložljivost njihovih procesov, podatkov in sredstev.

3.   Za namene točke (j) odstavka 2 lahko pristojni organi naložijo zahteve glede dodatnega ali pogostejšega poročanja za investicijska podjetja le, kadar se informacije, ki jih je treba sporočati, ne podvajajo in je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)

velja eden izmed primerov iz točk (a) in (b) člena 38;

(b)

pristojni organ meni, da je treba zbrati dokaze iz točke (b) člena 38;

(c)

dodatne informacije so potrebne za namene procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja iz člena 36.

Za informacije se šteje, da se podvajajo, kadar pristojni organ že ima iste ali vsebinsko podobne informacije, kadar lahko te informacije pripravi pristojni organ ali jih lahko isti pristojni organ pridobi na druge načine in ne le tako, da jih zahteva od investicijskega podjetja. Pristojni organ ne zahteva dodatnih informacij, kadar ima na voljo informacije v drugačni obliki ali na drugačni ravni podrobnosti, kot so dodatne informacije, ki jih je treba sporočati, in mu ta drugačna oblika ali podrobnost ne preprečuje priprave vsebinsko podobnih informacij.

Člen 40

Dodatna kapitalska zahteva

1.   Pristojni organi naložijo dodatno kapitalsko zahtevo iz točke (a) člena 39(2) le, kadar se na podlagi pregledov, opravljenih v skladu s členoma 36 in 37, prepričajo, da je investicijsko podjetje v katerem koli od naslednjih položajev:

(a)

investicijsko podjetje je izpostavljeno tveganjem ali elementom tveganja oziroma predstavlja tveganja za druge, ki so pomembni in niso kriti ali niso v zadostni meri kriti s kapitalsko zahtevo in zlasti zahtevami za faktor K iz dela 3 ali 4 Uredbe (EU) 2019/2033;

(b)

investicijsko podjetje ne izpolnjuje zahtev iz členov 24 in 26, drugi nadzorniški ukrepi pa verjetno ne bi zadovoljivo izboljšali ureditev, procesov, mehanizmov in strategij v ustreznem časovnem okviru;

(c)

prilagoditve v zvezi s preudarnim vrednotenjem trgovalne knjige so nezadostne, da bi lahko investicijsko podjetje v kratkem obdobju prodalo ali zavarovalo svoje pozicije, ne da bi pri tem v običajnih tržnih pogojih utrpelo večje izgube;

(d)

pri pregledovanju, izvedenem v skladu s členom 37, se pokaže, da bo neizpolnjevanje zahtev glede uporabe dovoljenih notranjih modelov verjetno privedlo do neustrezne ravni kapitala;

(e)

investicijskemu podjetju večkrat ne uspe vzpostaviti ali vzdrževati ustrezne ravni dodatnega kapitala, kot je določeno v členu 41.

2.   Za namene točke (a) odstavka 1 tega člena se tveganja ali elementi tveganj obravnavajo kot nepokriti ali nezadostno pokriti s kapitalskimi zahtevami iz delov 3 in 4 Uredbe (EU) 2019/2033 le, kadar so zneski, vrste in porazdelitev kapitala, ki jih pristojni organ po nadzorniškem pregledu ocene, ki jo je izvedlo investicijsko podjetje v skladu s členom 24(1) te direktive, šteje za ustrezne, višji od kapitalske zahteve investicijskega podjetja, določene v delu 3 ali 4 Uredbe (EU) 2019/2033.

Za namene prvega pododstavka lahko kapital, ki se šteje za ustreznega, vključuje tveganja ali elemente tveganj, ki so izrecno izključeni iz kapitalske zahteve iz dela 3 ali 4 Uredbe (EU) 2019/2033.

3.   Pristojni organi določijo raven dodatnega kapitala, ki se zahteva v skladu s točko (a) člena 39(2), kot razliko med kapitalom, ki se šteje za ustreznega v skladu z odstavkom 2 tega člena, in kapitalsko zahtevo iz dela 3 ali 4 Uredbe (EU) 2019/2033.

4.   Pristojni organi zahtevajo, da investicijska podjetja izpolnijo dodatno kapitalsko zahtevo iz točke (a) člena 39(2) s kapitalom ob upoštevanju naslednjih pogojev:

(a)

najmanj tri četrtine dodatne kapitalske zahteve se krije s temeljnim kapitalom;

(b)

najmanj tri četrtine temeljnega kapitala sestavlja navadni lastniški temeljni kapital;

(c)

ta kapital se ne uporablja za izpolnjevanje kapitalskih zahtev iz točk (a), (b) in (c) člena 11(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

5.   Pristojni organi pisno utemeljijo svojo odločitev o naložitvi dodatne kapitalske zahteve iz točke (a) člena 39(2) z jasno obrazložitvijo celovite ocene elementov iz odstavkov 1 do 4 tega člena. To v primeru iz točke (d) odstavka 1 tega člena vključuje posebno izjavo o razlogih, zaradi katerih se šteje, da raven kapitala, določena v skladu s členom 41(1), ne zadostuje več.

6.   EBA v posvetovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi, kako je treba meriti tveganja in elemente tveganj iz odstavka 2, vključno s tveganji ali elementi tveganj, ki so izrecno izključeni iz kapitalske zahteve iz dela 3 ali 4 Uredbe (EU) 2019/2033.

EBA zagotovi, da osnutki regulativnih tehničnih standardov vključujejo okvirne kvalitativne metrike za zneske dodatnega kapitala iz točke (a) člena 39(2), ob upoštevanju vrste različnih poslovnih modelov in pravnih oblik, ki jih lahko imajo investicijska podjetja, in da so sorazmerni glede na:

(a)

obremenitev, ki jo njihovo izvajanje predstavlja za investicijska podjetja in pristojne organe;

(b)

možnost, da lahko višja raven kapitalskih zahtev, ki se uporablja, kadar investicijska podjetja ne uporabljajo notranjih modelov, upraviči naložitev nižjih kapitalskih zahtev, kadar se v skladu z odstavkom 2 opravi ocena tveganj in elementov tveganja.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 26. junija 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejemanjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

7.   Pristojni organi lahko investicijskim podjetjem, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033, na podlagi ocene posameznega primera in kadar pristojni organ meni, da je to upravičeno, naložijo dodatno kapitalsko zahtevo v skladu z odstavki 1 do 6.

Člen 41

Smernice glede dodatnega kapitala

1.   Pristojni organi lahko ob upoštevanju načela sorazmernosti ter skladno z velikostjo, sistemskim pomenom, vrsto, obsegom in zapletenostjo dejavnosti investicijskih podjetij, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033, od takih investicijskih podjetij zahtevajo, da imajo raven kapitala, ki na podlagi člena 24 v zadostni meri presega zahteve iz dela 3 Uredbe (EU) 2019/2033 in te direktive, vključno z dodatnimi kapitalskimi zahtevami iz točke (a) člena 39(2), da se zagotovi, da ciklična gospodarska nihanja ne vodijo do kršitev navedenih zahtev ali ogrozijo možnosti, da se investicijsko podjetje likvidira in preneha poslovati v skladu s predpisi.

2.   Pristojni organi po potrebi pregledajo raven kapitala, ki so jo v skladu z odstavkom 1 tega člena določila posamezna investicijska podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033, in, kadar je primerno, zadevnemu investicijskemu podjetju sporočijo ugotovitve navedenega pregleda, vključno z morebitnimi pričakovanji glede prilagoditev ravni kapitala, določene v skladu z odstavkom 1 tega člena. Tako sporočilo vključuje datum, do katerega je treba v skladu z zahtevo pristojnega organa dokončati prilagoditev.

Člen 42

Posebne likvidnostne zahteve

1.   Pristojni organi naložijo posebne likvidnostne zahteve iz točke (k) člena 39(2) te direktive le, kadar na podlagi pregledov, opravljenih v skladu s členoma 36 in 37 te direktive, sklenejo, da je investicijsko podjetje, ki ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033 ali ki sicer izpolnjuje pogoje iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033, vendar ni bilo izvzeto iz likvidnostne zahteve v skladu s členom 43(1) Uredbe (EU) 2019/2033, v enem od naslednjih primerov:

(a)

investicijsko podjetje je izpostavljeno likvidnostnemu tveganju ali elementom likvidnostnega tveganja, ki so pomembni in niso pokriti ali niso zadostno pokriti z likvidnostno zahtevo iz dela 5 Uredbe (EU) 2019/2033;

(b)

investicijsko podjetje ne izpolnjuje zahtev iz členov 24 in 26 te direktive, drugi upravni ukrepi pa verjetno ne bi zadovoljivo izboljšali ureditev, procesov, mehanizmov in strategij v ustreznem časovnem okviru.

2.   Za namene točke (a) odstavka 1 tega člena se likvidnostna tveganja ali elementi likvidnostnega tveganja obravnavajo kot nepokriti ali nezadostno pokriti z likvidnostno zahtevo iz dela 5 Uredbe (EU) 2019/2033 le, kadar so zneski in vrste likvidnosti, ki jih pristojni organ po nadzorniškem pregledu ocene, ki jo je izvedlo investicijsko podjetje v skladu s členom 24(1) te direktive, šteje za ustrezne, višji od likvidnostne zahteve investicijskega podjetja, določene v delu 5 Uredbe (EU) 2019/2033.

3.   Pristojni organi določijo raven posebne likvidnosti, ki se zahteva v skladu s točko (k) člena 39(2) te direktive, kot razliko med likvidnostjo, ki se šteje kot ustrezna v skladu z odstavkom 2 tega člena, in likvidnostno zahtevo, določeno v delu 5 Uredbe (EU) 2019/2033.

4.   Pristojni organi zahtevajo, da investicijska podjetja izpolnjujejo posebne likvidnostne zahteve iz točke (k) člena 39(2) te direktive z likvidnimi sredstvi, kakor je določeno v členu 43 Uredbe (EU) 2019/2033.

5.   Pristojni organi pisno utemeljijo odločitev o naložitvi posebne likvidnostne zahteve iz točke (k) člena 39(2) z jasno obrazložitvijo celovite ocene elementov iz odstavkov 1 do 3 tega člena.

6.   EBA v posvetovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi na način, ki ustreza velikosti, strukturi in notranji organizaciji investicijskih podjetij ter naravi, obsegu in zapletenosti njihovih dejavnosti, določi način, kako je treba meriti likvidnostno tveganje in elemente likvidnostnega tveganja iz odstavka 2.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 26. junija 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejemanjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 43

Sodelovanje z organi za reševanje

Pristojni organi uradno obvestijo zadevne organe za reševanje o vsaki dodatni kapitalski zahtevi, ki je naložena investicijskemu podjetju, ki spada na področje uporabe Direktive 2014/59/EU, na podlagi točke (a) člena 39(2) te direktive, ter o vseh pričakovanjih glede prilagoditev iz člena 41(2) te direktive v zvezi s takšnimi investicijskimi podjetji.

Člen 44

Zahteve glede objave

Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi pooblastilo, da:

(a)

od investicijskih podjetij, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033, ter investicijskih podjetij iz člena 46(2) Uredbe (EU) 2019/2033 zahtevajo, da več kot enkrat na leto objavijo informacije iz člena 46 navedene uredbe in določijo roke za to objavo;

(b)

od investicijskih podjetij, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033, ter investicijskih podjetij iz člena 46(2) Uredbe (EU) 2019/2033 zahtevajo, da za objave, ki niso računovodski izkazi, uporabijo specifične medije in lokacije, zlasti spletna mesta investicijskih podjetij;

(c)

od obvladujočih podjetij zahtevajo, da vsako leto v celoti ali s sklici na enakovredne informacije objavijo opis svoje pravne strukture ter strukture upravljanja in organizacijske strukture skupine investicijskih podjetij v skladu s členom 26(1) te direktive in s členom 10 Direktive 2014/65/EU.

Člen 45

Obveznost obveščanja EBA

1.   Pristojni organi obvestijo EBA o:

(a)

svojem procesu pregledovanja in ovrednotenja iz člena 36;

(b)

metodologiji, uporabljeni za odločitve iz členov 39, 40 in 41.

(c)

ravni upravnih sankcij, ki jih določijo države članice, iz člena 18.

EBA informacije iz tega odstavka posreduje ESMA.

2.   EBA v posvetovanju z ESMA oceni informacije, ki jih predložijo pristojni organi, da se zagotovi doslednost procesov nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja. Za dokončanje ocene lahko EBA po posvetovanju z ESMA od pristojnih organov na sorazmeren način in v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1093/2010 zahteva dodatne informacije.

EBA zbirne informacije iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 1 objavi na svojem spletnem mestu.

EBA poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o ravni konvergence pri uporabi tega poglavja med državami članicami. EBA po potrebi izvaja medsebojne strokovne preglede v skladu s členom 30 Uredbe (EU) št. 1093/2010. O teh medsebojnih strokovnih pregledih obvesti ESMA.

EBA in ESMA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 oziroma členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, kakor je ustrezno, izdata smernice za pristojne organe, da na ustrezen način glede na velikost, strukturo in notranjo organizacijo investicijskih podjetij ter naravo, obseg in zapletenost njihovih dejavnosti podrobneje določita skupne postopke in metodologije za procese nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja iz odstavka 1 in za oceno obravnavanja tveganj iz člena 29 te direktive.

POGLAVJE 3

Nadzor skupin investicijskih podjetij

Oddelek 1

Nadzor skupin investicijskih podjetij na konsolidirani podlagi in nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine

Člen 46

Določitev nadzornika skupine

1.   Države članice zagotovijo, da v primerih, ko skupino investicijskih podjetij vodi obvladujoče investicijsko podjetje Unije, nadzor na konsolidirani podlagi ali nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine izvaja pristojni organ tega obvladujočega investicijskega podjetja Unije.

2.   Države članice zagotovijo, da v primerih, ko je obvladujoče podjetje investicijskega podjetja obvladujoči investicijski holding Unije ali obvladujoči mešani finančni holding Unije, nadzor na konsolidirani podlagi ali nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine izvaja pristojni organ tega investicijskega podjetja.

3.   Države članice zagotovijo, da v primerih, kadar imata dve ali več investicijskih podjetij, ki imajo dovoljenje v dveh ali več državah članicah, isti obvladujoči investicijski holding Unije ali isti obvladujoči mešani finančni holding Unije, nadzor na konsolidirani podlagi oziroma nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine izvaja pristojni organ investicijskega podjetja, ki ima dovoljenje v državi članici, v kateri je bil ustanovljen investicijski holding ali mešani finančni holding.

4.   Države članice zagotovijo, da v primerih, ko obvladujoča podjetja dveh ali več investicijskih podjetij, ki imajo dovoljenje v dveh ali več državah članicah, zajemajo več kot en investicijski holding ali mešani finančni holding z glavnimi sedeži v različnih državah članicah in je v vsaki od teh držav članic investicijsko podjetje, nadzor na konsolidirani podlagi ali nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine izvaja pristojni organ investicijskega podjetja z največjo bilančno vsoto.

5.   Države članice zagotovijo, da v primerih, ko je obvladujoče podjetje dveh ali več investicijskih podjetij z dovoljenjem v Uniji isti investicijski holding Unije ali mešani finančni holding Unije in nobeno od teh investicijskih podjetij nima dovoljenja v državi članici, v kateri je bil ustanovljen investicijski holding ali mešani finančni holding, nadzor na konsolidirani podlagi ali nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine izvaja pristojni organ investicijskega podjetja z največjo bilančno vsoto.

6.   Pristojni organi lahko sporazumno opustijo merila iz odstavkov 3, 4 in 5, kadar njihova uporaba ne bi bila primerna za učinkovit nadzor na konsolidirani podlagi ali nadzor izpolnjevanja zahtev preskusa kapitala skupine, pri čemer se upoštevajo zadevna investicijska podjetja in pomen njihovih dejavnosti za relevantne države članice, in za izvajanje nadzora na konsolidirani podlagi ali nadzor izpolnjevanja zahtev preskusa kapitala skupine določijo drug pristojni organ. Pristojni organi v teh primerih pred sprejetjem kakršne koli odločitve obvladujočemu investicijskemu holdingu Unije ali obvladujočemu mešanemu finančnemu holdingu Unije oziroma investicijskemu podjetju z največjo bilančno vsoto omogočijo, da o tej odločitvi da svoje mnenje. Pristojni organi uradno obvestijo Komisijo in EBA o vsaki taki odločitvi.

Člen 47

Zahteve glede obveščanja v izrednih razmerah

V primeru izrednih razmer, vključno z razmerami, opisanimi v členu 18 Uredbe (EU) št. 1093/2010, ali ob neugodnem razvoju dogodkov na trgih, ki bi lahko ogrozil likvidnost trga in stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, v kateri so subjekti skupine investicijskih podjetij pridobili dovoljenje, nadzornik skupine na podlagi člena 46 te direktive, ob upoštevanju oddelka 2 poglavja 1 tega naslova, čim prej obvesti EBA, ESRB in druge ustrezne pristojne organe ter sporoči vse informacije, bistvene za opravljanje njihovih nalog.

Člen 48

Kolegiji nadzornikov

1.   Države članice zagotovijo, da lahko nadzornik skupine, imenovan v skladu s členom 46 te direktive, če je ustrezno, ustanovi kolegije nadzornikov, da se olajša izvajanje nalog iz tega člena ter zagotovilo usklajevanje in sodelovanje z ustreznimi nadzornimi organi iz tretjih držav, zlasti kadar je to potrebno za namen uporabe točke (c) prvega pododstavka člena 23(1) in člena 23(2) Uredbe (EU) 2019/2033 za izmenjavo in posodobitev ustreznih informacij o modelu kritja z nadzornimi organi kvalificiranih centralnih nasprotnih strank.

2.   Kolegiji nadzornikov zagotovijo okvir, znotraj katerega nadzornik skupine, EBA in drugi pristojni organi izvajajo naslednje naloge:

(a)

naloge iz člena 47;

(b)

usklajevanje zahtev po informacijah, kadar je to potrebno za lažji nadzor na konsolidirani podlagi, v skladu s členom 7 Uredbe (EU) 2019/2033;

(c)

usklajevanje zahtev po informacijah v primerih, ko mora več pristojnih organov investicijskih podjetij, ki so del iste skupine, bodisi od pristojnega organa matične države članice klirinškega člana bodisi od pristojnega organa kvalificirane centralne nasprotne stranke zahtevati informacije v zvezi z modelom kritja in parametri, uporabljenimi za izračun zahteve po kritju za ustrezno investicijsko podjetje;

(d)

izmenjavo informacij med vsemi pristojnimi organi in EBA v skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1093/2010 in z ESMA v skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1095/2010;

(e)

sklenitev dogovora o prostovoljnem prenosu nalog in odgovornosti med pristojnimi organi, kadar je ustrezno;

(f)

povečanje učinkovitosti nadzora s prizadevanjem za odpravo nepotrebnega podvajanja nadzorniških zahtev.

3.   Kadar je ustrezno, se lahko kolegiji nadzornikov ustanovijo tudi, kadar se odvisna podjetja skupine investicijskih podjetij, ki jo vodi investicijsko podjetje Unije, obvladujoči investicijski holding Unije ali obvladujoči mešani finančni holding Unije, nahajajo v tretji državi.

4.   EBA v skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1093/2010 sodeluje na sejah kolegijev nadzornikov.

5.   Člani kolegija nadzornikov so naslednji organi:

(a)

pristojni organi, odgovorni za nadzor odvisnih podjetij skupine investicijskih podjetij, ki jo vodi investicijsko podjetje Unije, obvladujoči investicijski holding Unije ali obvladujoči mešani finančni holding Unije;

(b)

kadar je ustrezno, nadzorni organi tretjih držav, ob upoštevanju zahtev glede zaupnosti, ki so po mnenju vseh pristojnih organov enakovredne zahtevam iz oddelka 2 poglavja I tega naslova.

6.   Nadzornik skupine, določen v skladu s členom 46, predseduje sejam kolegija nadzornikov in sprejema odločitve. Nadzornik skupine vse člane kolegija nadzornikov vnaprej v celoti obvešča o organizaciji teh sej ter o glavnih vprašanjih in dejavnostih, ki bodo obravnavane. Nadzornik skupine tudi pravočasno v celoti obvesti vse člane kolegija nadzornikov o odločitvah, sprejetih na teh sejah, ali o izvedenih ukrepih.

Nadzornik skupine upošteva, da je pomembno, da nadzorniško dejavnost pri sprejemanju odločitev načrtujejo ali usklajujejo organi iz odstavka 5.

Ustanovitev in delovanje kolegijev nadzornikov temelji na pisnih dogovorih.

7.   Vsak zadevni pristojni organ lahko v primeru nestrinjanja z odločitvijo, ki jo je sprejel nadzornik skupine o delovanju kolegijev nadzornikov, zadevo preda EBA in zahteva pomoč EBA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

EBA lahko tudi na lastno pobudo pomaga pristojnim organom v primeru nestrinjanja glede delovanja kolegijev nadzornikov iz tega člena, in sicer v skladu z drugim pododstavkom člena 19(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010.

8.   EBA v posvetovanju z ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za podrobnejšo opredelitev pogojev, pod katerimi kolegiji nadzornikov izvajajo svoje naloge iz odstavka 1.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 26. junija 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejemanjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 49

Zahteve glede sodelovanja

1.   Države članice zagotovijo, da si nadzornik skupine in pristojni organi iz člena 48(5) medsebojno zagotovijo vse potrebne informacije, med drugim o:

(a)

pravni strukturi in strukturi upravljanja skupine investicijskih podjetij, vključno z njeno organizacijsko strukturo, ki zajema vse nadzorovane in nenadzorovane subjekte, nenadzorovana odvisna podjetja in obvladujoča podjetja, ter o opredelitvi pristojnih organov nadzorovanih subjektov v skupini investicijskih podjetij;

(b)

postopkih za zbiranje informacij od investicijskih podjetij v skupini investicijskih podjetij in postopkih za preverjanje zadevnih informacij;

(c)

neugodnem razvoju dogodkov v investicijskih podjetjih ali drugih subjektih v skupini investicijskih podjetij, ki bi lahko resno škodovali zadevnim investicijskim podjetjem;

(d)

vseh pomembnih sankcijah in izrednih ukrepih, ki jih sprejmejo pristojni organi v skladu z nacionalnimi določbami za prenos te direktive;

(e)

uvedbi posebne kapitalske zahteve v skladu s členom 39 te direktive.

2.   V primeru, kadar ustrezne informacije iz odstavka 1 niso bile nemudoma sporočene ali je bila zahteva glede sodelovanja, zlasti za izmenjavo zadevnih informacij, zavrnjena ali ni bila obravnavana v razumnem roku, lahko pristojni organi in nadzornik skupine v skladu s členom 19(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010 zadevo predložijo EBA.

EBA lahko v skladu z drugim pododstavkom člena 19(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010 in na lastno pobudo pomaga pristojnim organom razviti dosledne prakse sodelovanja.

3.   Države članice zagotovijo, da se pristojni organi pred sprejetjem odločitve, ki bi lahko bila pomembna za nadzorniške naloge drugih pristojnih organov, medsebojno posvetujejo o:

(a)

spremembah delničarske, organizacijske ali upravljavske strukture investicijskih podjetij v skupini investicijskih podjetij, ki zahtevajo odobritev ali dovoljenje pristojnih organov;

(b)

pomembnih sankcijah, ki jih investicijskim podjetjem naložijo pristojni organi, ali katerih koli drugih izrednih ukrepih, ki jih sprejmejo ti organi, in

(c)

posebnih kapitalskih zahtevah, določenih v skladu s členom 39.

4.   Kadar nameravajo pristojni organi naložiti znatne sankcije ali sprejeti druge izredne ukrepe, kot je navedeno v točki (b) odstavka 3, se prej posvetujejo z nadzornikom skupine.

5.   Z odstopanjem od odstavka 3 se pristojnemu organu ni treba posvetovati z drugimi pristojnimi organi v nujnih primerih ali v primerih, ko bi tako posvetovanje lahko ogrozilo učinkovitost njegove odločitve; v tem primeru pristojni organ obvesti druge zadevne pristojne organe o svoji odločitvi, da se ne bo nemudoma posvetoval z njimi.

Člen 50

Preverjanje informacij o subjektih v drugih državah članicah

1.   Države članice zagotovijo, da lahko v primeru, ko mora pristojni organ v eni državi članici preveriti informacije o investicijskih podjetjih, investicijskih holdingih, mešanih finančnih holdingih, finančnih institucijah, podjetjih za pomožne storitve, mešanih holdingih ali odvisnih podjetjih, ki so v drugi državi članici, vključno z odvisnimi podjetji, ki so zavarovalnice, in ko v zvezi s tem vloži zahtevo, ustrezni pristojni organi te druge države članice izvedejo preverjanje v skladu z odstavkom 2.

2.   Pristojni organi, ki prejmejo zahtevek na podlagi odstavka 1, storijo eno od naslednjega:

(a)

izvedejo preverjanje sami v okviru svojih pristojnosti;

(b)

omogočijo pristojnim organom, ki so dali zahtevek, da sami izvedejo preverjanje;

(c)

zaprosijo revizorja ali izvedenca, da opravi neodvisno preverjanje in takoj poroča o rezultatih.

Za namene točk (a) in (c) lahko pri preverjanju sodelujejo pristojni organi, ki so dali zahtevek.

Oddelek 2

Investicijski holdingi, mešani finančni holdingi in mešani poslovni holdingi

Člen 51

Vključitev holdingov v nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine

Države članice zagotovijo, da so investicijski holdingi in mešani finančni holdingi vključeni v nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine.

Člen 52

Usposobljenost direktorjev

Države članice zahtevajo, da imajo člani upravljalnega organa investicijskega holdinga ali mešanega finančnega holdinga zadosten ugled in imajo ustrezno znanje, spretnosti in izkušnje za učinkovito opravljanje svojih nalog, pri čemer se upošteva posebna vloga investicijskih holdingov ali mešanih finančnih holdingov.

Člen 53

Mešani poslovni holdingi

1.   Države članice določijo, da lahko v primerih, ko je obvladujoče podjetje investicijskega podjetja mešani poslovni holding, pristojni organi, odgovorni za nadzor investicijskega podjetja:

(a)

zahtevajo, da jim mešani poslovni holding predloži vse informacije, ki bi lahko bile pomembne za nadzor tega investicijskega podjetja;

(b)

nadzorujejo posle med investicijskim podjetjem ter mešanim poslovnim holdingom in njegovimi odvisnimi podjetji ter zahtevajo, da ima investicijsko podjetje vzpostavljene ustrezne postopke za obvladovanje tveganj in mehanizme notranjih kontrol, vključno z zanesljivimi postopki poročanja in računovodskimi postopki za ugotavljanje, merjenje, spremljanje in nadzor teh poslov.

2.   Države članice določijo, da lahko njihovi pristojni organi sami ali s pomočjo zunanjih inšpektorjev izvajajo inšpekcijske preglede na kraju samem, s katerimi preverijo informacije, ki so jih dobili od mešanih poslovnih holdingov in njihovih odvisnih podjetij.

Člen 54

Sankcije

Države članice v skladu z oddelkom 3 poglavja 2 tega naslova zagotovijo, da se upravne sankcije ali drugi upravni ukrepi, ki so namenjeni prenehanju ali zmanjšanju kršitev zakonov in drugih predpisov, ki prenašajo to poglavje, ali obravnavanju vzrokov za take kršitve, lahko naložijo investicijskim holdingom, mešanim finančnim holdingom in mešanim poslovnim holdingom ali njihovim operativnim vodjem.

Člen 55

Ocena nadzora in drugih nadzorniških tehnik tretjih držav

1.   Države članice zagotovijo, da v primeru, kadar se za dve ali več investicijskih podjetij, ki so odvisna podjetja istega obvladujočega podjetja, katerega glavni sedež je v tretji državi, ne izvaja učinkovit nadzor na ravni skupine, pristojni organ oceni, ali nadzorni organ tretje države nad investicijskimi podjetji izvaja nadzor, ki je enakovreden nadzoru, določenemu v tej direktivi in v delu 1 Uredbe (EU) 2019/2033.

2.   Kadar se z oceno iz odstavka 1 tega člena ugotovi, da se tak enakovredni nadzor ne izvaja, države članice dovolijo ustrezne nadzorniške tehnike, s katerimi se dosežejo cilji nadzora v skladu s členom 7 ali 8 Uredbe (EU) 2019/2033. O teh nadzorniških tehnikah po posvetovanju z drugimi sodelujočimi pristojnimi organi odloči pristojni organ, ki bi bil nadzornik skupine, če bi imelo obvladujoče podjetje sedež v Uniji. O ukrepih, sprejetih na podlagi tega odstavka, se uradno obvestijo drugi sodelujoči pristojni organi, EBA in Komisija.

3.   Pristojni organ, ki bi bil nadzornik skupine, če bi imelo obvladujoče podjetje sedež v Uniji, lahko zlasti zahteva, da se za investicijski holding ali mešani finančni holding ustanovi sedež v Uniji in da se zanju uporablja člen 7 ali 8 Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 56

Sodelovanje z nadzornimi organi tretjih držav

Komisija lahko na zahtevo države članice ali na lastno pobudo Svetu predloži priporočila za pogajanja o sporazumih z eno ali več tretjimi državami o načinu izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine s strani naslednjih investicijskih podjetij:

(a)

investicijskih podjetij, katerih obvladujoče podjetje ima glavni sedež v tretji državi;

(b)

investicijskih podjetij, ki so v tretjih državah in katerih obvladujoče podjetje ima glavni sedež v Uniji.

NASLOV V

OBJAVA S STRANI PRISTOJNIH ORGANOV

Člen 57

Zahteve glede objave

1.   Pristojni organi javno objavijo vse naslednje informacije:

(a)

besedila zakonov in drugih predpisov ter splošne smernice, sprejete v njihovi državi članici na podlagi te direktive;

(b)

način izvajanja opcij in diskrecijskih pravic, ki so na voljo na podlagi te direktive in Uredbe (EU) 2019/2033;

(c)

splošna merila in metodologije, ki jih uporabljajo pri nadzorniškem pregledovanju in ovrednotenju iz člena 36 te direktive;

(d)

zbirne statistične podatke o ključnih vidikih izvajanja te direktive in Uredbe (EU) 2019/2033 v njihovi državi članici, vključno s številom in naravo nadzorniških ukrepov, sprejetih v skladu s točko (a) člena 39(2) te direktive, ter upravnih sankcij, naloženih v skladu s členom 18 te direktive.

2.   Informacije, objavljene v skladu z odstavkom 1, morajo biti dovolj izčrpne in natančne, da omogočijo smiselno primerjavo uporabe točk (b), (c) in (d) odstavka 1 s strani pristojnih organov različnih držav članic.

3.   Informacije se objavijo v enotni obliki in se redno posodabljajo. Dostopne so na enotnem elektronski lokaciji.

4.   EBA v posvetovanju z ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev oblike, strukture, seznamov vsebine in datuma letne objave informacij iz odstavka 1.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

5.   EBA osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz odstavka 4 predloži Komisiji do 26. junija 2021.

NASLOV VI

DELEGIRANI AKTI

Člen 58

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(2), člena 29(4) in člena 36(4) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 25. decembra 2019.

3.   Prenos pooblastila iz člena 3(2), člena 29(4) in člena 36(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3(2), člena 29(4) in člena 36(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

NASLOV VII

SPREMEMBE DRUGIH DIREKTIV

Člen 59

Sprememba Direktive 2002/87/ES

V členu 2 Direktive 2002/87/ES se točka 7 nadomesti z naslednjim:

„(7)

‚sektorski predpisi‘ pomeni pravne akte Unije v zvezi z bonitetnim nadzorom reguliranih oseb, zlasti uredbi (EU) št. 575/2013 (*1) in (EU) 2019/2033 (*2) Evropskega parlamenta in Sveta ter direktive 2009/138/ES, 2013/36/EU (*3), 2014/65/EU (*4) in (EU) 2019/2033 (*5) Evropskega parlamenta in Sveta.

Člen 60

Sprememba Direktive 2009/65/ES

V točki (a) člena 7(1) Direktive 2009/65/ES se točka (iii) nadomesti z naslednjim:

„(iii)

ne glede na znesek teh zahtev lastna sredstva družbe za upravljanje nikoli ne smejo biti nižja od zneska, ki je določen v členu 13 Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta (*6).

Člen 61

Sprememba Direktive 2011/61/EU

V členu 9 Direktive 2011/61/EU se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5.   Ne glede na odstavek 3 lastna sredstva UAIS nikoli ne smejo biti nižja od zneska, ki se zahteva v skladu s členom 13 Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta (*7).

Člen 62

Spremembe Direktive 2013/36/EU

Direktiva 2013/36/EU se spremeni:

(1)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES ter razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES“;

(2)

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta direktiva določa pravila o:

(a)

dostopu do dejavnosti kreditnih institucij;

(b)

pooblastilih za nadzor in orodjih za bonitetni nadzor kreditnih institucij s strani pristojnih organov;

(c)

bonitetnem nadzoru kreditnih institucij s strani pristojnih organov na način, ki je skladen s pravili iz Uredbe (EU) št. 575/2013;

(d)

zahtevah glede objav s strani pristojnih organov na področju bonitetne ureditve in nadzora kreditnih institucij.“;

(3)

člen 2 se spremeni:

(a)

odstavka 2 in 3 se črtata;

(b)

v odstavku 5 se črta točka 1;

(c)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.   Subjekti iz točk 3 do 24 odstavka 5 tega člena se štejejo za finančne institucije za namene člena 34 in poglavja 3 naslova VII.“;

(4)

v členu 3(1) se črta točka 4;

(5)

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

Člen 5

Usklajevanje znotraj držav članic

Države članice, ki imajo več kot en pristojni organ za bonitetni nadzor kreditnih institucij in finančnih institucij, sprejmejo ukrepe, potrebne za organizacijo usklajevanja med temi organi.“;

(6)

vstavi se naslednji člen:

Člen 8a

Posebne zahteve za izdajo dovoljenja kreditnim institucijam iz točke 1(b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Države članice zahtevajo, da družbe iz točke 1(b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki so že pridobile dovoljenje na podlagi naslova II Direktive 2014/65/EU, vložijo vlogo za izdajo dovoljenja v skladu s členom 8 najpozneje na dan, ko se zgodi kaj od naslednjega:

(a)

povprečna mesečna bilančna vsota, izračunana v obdobju 12 zaporednih mesecev, je enaka ali preseže 30 milijard EUR, ali

(b)

povprečna mesečna bilančna vsota, izračunana v obdobju 12 zaporednih mesecev, je nižja od 30 milijard EUR, družba pa je del skupine, v kateri je skupna vrednost konsolidiranih sredstev vseh družb v skupini, ki imajo posamezno bilančno vsoto nižjo od 30 milijard EUR in opravljajo katero koli dejavnost iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, enaka ali presega 30 milijard EUR, oboje izračunano kot povprečje v obdobju 12 zaporednih mesecev.

2.   Družbe iz odstavka 1 tega člena lahko še naprej opravljajo dejavnosti iz točke 1(b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, dokler ne pridobijo dovoljenja iz odstavka 1 tega člena.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena družbe iz točke 1(b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki 24. decembra 2019 opravljajo dejavnosti kot investicijska podjetja z dovoljenjem na podlagi Direktive 2014/65/EU, vložijo vlogo za dovoljenje v skladu s členom 8 te direktive do 27. decembra 2020.

4.   Kadar pristojni organ po prejemu informacij v skladu s členom 95a Direktive 2014/65/EU ugotovi, da se družbi izda dovoljenje kot kreditna institucija v skladu s členom 8 te direktive, uradno obvesti družbo in pristojni organ, kot je opredeljen v točki 26 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, in od datuma tega uradnega obvestila prevzame postopek izdaje dovoljenja.

5.   Pristojni organ, ki izda dovoljenje, v primeru ponovne izdaje dovoljenja zagotovi, da je postopek čim bolj racionaliziran in da se upoštevajo informacije iz obstoječih dovoljenj.

6.   EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:

(a)

informacije, ki jih družba predloži pristojnim organom v vlogi za izdajo dovoljenja, vključno s poslovnim načrtom iz člena 10;

(b)

metodologijo za izračun pragov iz odstavka 1.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejemanjem regulativnih tehničnih standardov iz točk (a) in (b) prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 26. decembra 2020.“;

(7)

v členu 18 se vstavi naslednja točka:

„(aa)

uporablja dovoljenje izključno za opravljanje dejavnosti iz točke 1(b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, njena povprečna bilančna vsota pa je pet zaporednih let manjša od pragov iz navedenega člena;“;

(8)

člen 20 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   EBA na svojem spletnem mestu objavi in vsaj enkrat letno posodobi seznam z nazivi vseh kreditnih institucij, ki jim je bilo izdano dovoljenje.“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„3a.   V seznamu iz odstavka 2 tega člena se navedejo nazivi družb iz točke 1(b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 in se opredelijo zadevne kreditne institucije kot takšne. V tem seznamu se tudi navedejo vse spremembe v primerjavi s prejšnjo različico seznama.“;

(9)

v členu 21b se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5.   Za namene tega člena:

(a)

skupna vrednost sredstev skupine iz tretje države v Uniji je vsota naslednjega:

(i)

zneska skupnih sredstev vsake institucije v Uniji, ki je del skupine iz tretje države, kot je razviden iz njene konsolidirane bilance stanja ali njenih posameznih bilanc stanja, če bilanca stanja institucije ni konsolidirana, ter

(ii)

zneska skupnih sredstev vsake podružnice skupine iz tretje države, ki ima dovoljenje v Uniji v skladu s to direktivo, Uredbo (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (*8) ali Direktivo 2014/65/EU;

(b)

izraz ‚institucija‘ vključuje tudi investicijska podjetja.

(*8)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).“;"

(10)

naslov IV se črta;

(11)

v členu 51(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Pristojni organi države članice gostiteljice lahko vložijo zahtevo pri konsolidacijskem nadzorniku, kadar se uporablja člen 112(1), ali pri pristojnih organih matične države članice, da se podružnica kreditne institucije opredeli kot pomembna.“;

(12)

v členu 53 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Odstavek 1 pristojnim organom ne preprečuje medsebojne izmenjave informacij ali posredovanja informacij ESRB, EBA ali Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (*9), v skladu s to direktivo, z Uredbo (EU) št. 575/2013, z Uredbo (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta (*10), s členom 15 Uredbe (EU) št. 1092/2010, s členi 31, 35 in 36 Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter s členoma 31 in 36 Uredbe (EU) št. 1095/2010, z Direktivo (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta (*11) in z drugimi direktivami, ki se uporabljalo za kreditne institucije. Za te informacije se uporablja odstavek 1.

(*9)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84)."

(*10)  Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1)."

(*11)  Direktiva (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).“;"

(13)

v členu 66(1) se vstavi naslednja točka:

„(aa)

z opravljanjem vsaj ene od dejavnosti iz točke 1(b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 in doseganjem praga iz navedenega člena brez pridobljenega dovoljenja kot kreditna institucija;“;

(14)

v členu 76(5) se črta šesti pododstavek;

(15)

v členu 86 se odstavek 11 nadomesti z naslednjim:

„11.   Pristojni organi zagotovijo, da imajo institucije pripravljene načrte za ponovno vzpostavitev likvidnosti, ki določajo primerne strategije in ustrezne izvedbene ukrepe za obravnavanje morebitnih likvidnostnih primanjkljajev, vključno v povezavi s podružnicami, ustanovljenimi v drugi državi članici. Pristojni organi zagotovijo, da institucije vsaj enkrat letno preskušajo navedene načrte in jih posodabljajo na podlagi izidov različnih scenarijev iz odstavka 8 ter posredujejo višjemu vodstvu v odobritev, da se lahko notranje politike in procesi ustrezno prilagodijo. Institucije vnaprej sprejmejo potrebne operativne ukrepe za zagotovitev, da se lahko načrti za ponovno vzpostavitev likvidnosti začnejo takoj izvajati. Takšni operativni ukrepi vključujejo posedovanje zavarovanja s premoženjem, ki je takoj razpoložljivo za financiranje s strani centralnih bank. To vključuje, da je zavarovanje s premoženjem po potrebi v valuti druge države članice ali valuti tretje države, v kateri ima institucija izpostavljenosti, in kadar je potrebno za poslovanje na ozemlju države članice gostiteljice ali tretje države, valuti katere je izpostavljena.“;

(16)

v členu 110 se črta odstavek 2;

(17)

člen 111 se nadomesti z naslednjim:

Člen 111

Določitev konsolidacijskega nadzornika

1.   Kadar je nadrejena oseba nadrejena kreditna institucija v državi članici ali EU nadrejena kreditna institucija, nadzor na konsolidirani podlagi izvaja pristojni organ, ki nadzira to nadrejeno kreditno institucijo v državi članici ali to EU nadrejeno kreditno institucijo na posamični podlagi.

Kadar je nadrejena oseba nadrejeno investicijsko podjetje v državi članici ali EU nadrejeno investicijsko podjetje in nobena od njenih podrejenih družb ni kreditna institucija, nadzor na konsolidirani podlagi izvaja pristojni organ, ki nadzira navedeno nadrejeno investicijsko podjetje v državi članici ali EU nadrejeno investicijsko podjetje na posamični podlagi.

Kadar je nadrejena oseba nadrejeno investicijsko podjetje v državi članici ali EU nadrejeno investicijsko podjetje in je vsaj ena od njenih podrejenih družb kreditna institucija, nadzor na konsolidirani podlagi izvaja pristojni organ kreditne institucije ali, kadar je kreditnih institucij več, kreditne institucije z največjo bilančno vsoto.

2.   Kadar je nadrejena oseba kreditne institucije ali investicijskega podjetja nadrejeni finančni holding v državi članici, nadrejeni mešani finančni holding v državi članici, EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding, nadzor na konsolidirani podlagi izvaja pristojni organ, ki nadzira kreditno institucijo ali investicijsko podjetje na posamični podlagi.

3.   Kadar imata dve ali več kreditnih institucij ali investicijskih podjetij, ki imajo dovoljenje v Uniji, isti nadrejeni finančni holding v državi članici, nadrejeni mešani finančni holding v državi članici, EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding, nadzor na konsolidirani podlagi izvaja:

(a)

pristojni organ kreditne institucije, kadar je v skupini samo ena kreditna institucija;

(b)

pristojni organ kreditne institucije z največjo bilančno vsoto, kadar je v skupini več kreditnih institucij, ali

(c)

pristojni organ investicijskega podjetja z največjo bilančno vsoto, kadar skupina ne vključuje nobene kreditne institucije.

4.   Kadar se konsolidacija zahteva na podlagi člena 18(3) ali (6) Uredbe (EU) št. 575/2013, nadzor na konsolidirani podlagi izvaja pristojni organ kreditne institucije z največjo bilančno vsoto ali, kadar skupina ne vključuje nobene kreditne institucije, pristojni organ investicijskega podjetja z največjo bilančno vsoto.

5.   Z odstopanjem od tretjega pododstavka odstavka 1, od točke (b) odstavka 3 in od odstavka 4 je v primeru, ko pristojni organ na posamični podlagi nadzira več kot eno kreditno institucijo v skupini, konsolidacijski nadzornik pristojni organ, ki na posamični podlagi nadzira eno ali več kreditnih institucij v skupini, kadar je seštevek bilančnih vsot teh nadzorovanih kreditnih institucij večji od bilančne vsote kreditnih institucij, ki jih na posamični podlagi nadzira kateri koli drug pristojni organ.

Z odstopanjem od točke (c) odstavka 3, je v primeru, ko pristojni organ na posamični podlagi nadzira več kot eno investicijsko podjetje v skupini, konsolidacijski nadzornik pristojni organ, ki na posamični podlagi nadzira eno ali več investicijskih podjetij v skupini s skupno največjo bilančno vsoto.

6.   Pristojni organi lahko v posebnih primerih, če se tako dogovorijo, meril iz odstavkov 1, 3 in 4 ne uporabijo ter za izvajanje nadzora na konsolidirani podlagi imenujejo drug pristojni organ, kadar uporaba meril iz navedenih odstavkov ne bi bila ustrezna, in sicer ob upoštevanju zadevnih kreditnih institucij ali investicijskih podjetij in relativne pomembnosti njihovih dejavnosti v zadevnih državah članicah ali potrebe po zagotovitvi kontinuitete nadzora na konsolidirani podlagi s strani istega pristojnega organa. V takšnih primerih imajo EU nadrejena institucija, EU nadrejeni finančni holding, EU nadrejeni mešani finančni holding oziroma kreditna institucija ali investicijsko podjetje z največjo bilančno vsoto, kakor je ustrezno, pravico, da izrazijo svoje mnenje, preden pristojni organi sprejmejo odločitev.

7.   Pristojni organi nemudoma uradno obvestijo Komisijo in EBA o vsakem dogovoru v okviru odstavka 6.“;

(18)

v členu 114(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.   V primeru izrednih razmer, vključno z razmerami, opisanimi v členu 18 Uredbe (EU) št. 1093/2010, ali ob neugodnem razvoju dogodkov na trgih, ki bi lahko ogrozil likvidnost trga in stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, v kateri imajo subjekti skupine dovoljenje ali v kateri imajo sedež pomembne podružnice iz člena 51, konsolidacijski nadzornik ob upoštevanju oddelka 2 poglavja 1 naslova VII te direktive in, kadar je ustrezno, oddelka 2 poglavja 1 naslova IV Direktive (EU) 2019/2034 čim prej obvesti EBA in organe iz člena 58(4) in člena 59 ter sporoči vse informacije, bistvene za opravljanje njihovih nalog. Te obveznosti veljajo za vse pristojne organe.“;

(19)

člen 116 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Pristojni organi, ki sodelujejo v kolegijih nadzornikov, in EBA, tesno sodelujejo. Zahteve glede zaupnosti iz oddelka II poglavja 1 naslova VII te direktive ter, kadar je ustrezno, oddelka 2 poglavja 1 naslova IV Direktive (EU) 2019/2034 pristojnim organom ne preprečujejo izmenjave zaupnih informacij v okviru kolegijev nadzornikov. Ustanovitev in delovanje kolegijev nadzornikov ne vplivata na pravice in odgovornosti pristojnih organov iz te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013.“;

(b)

v odstavku 6 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„6.   V kolegijih nadzornikov lahko sodelujejo pristojni organi, odgovorni za nadzor podrejenih družb EU nadrejene institucije ali EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga, in pristojni organi države članice gostiteljice, v kateri imajo sedež pomembne podružnice iz člena 51, ter po potrebi centralne banke ESCB in, kadar je ustrezno, nadzorni organi tretjih držav ob upoštevanju zahtev glede zaupnosti, ki so po mnenju vseh pristojnih organov enakovredne zahtevam iz oddelka II poglavja 1 naslova VII te direktive in, kadar je ustrezno, oddelka 2 poglavja 1 naslova IV Direktive (EU) 2019/2034.“;

(c)

v odstavku 9 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„9.   Konsolidacijski nadzornik ob upoštevanju zahtev glede zaupnosti na podlagi oddelka II poglavja 1 naslova VII te direktive in, kadar je ustrezno, oddelka 2 poglavja 1 naslova IV Direktive (EU) 2019/2034 obvesti EBA o dejavnostih kolegija nadzornikov, tudi v izrednih razmerah, in EBA sporoči vse informacije, ki so še posebej pomembne za namene nadzorniškega zbliževanja.“;

(20)

v členu 125 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Za informacije, pridobljene v okviru nadzora na konsolidirani podlagi, zlasti za vsako izmenjavo informacij med pristojnimi organi, kot je določeno v tej direktivi, veljajo zahteve glede varovanja poklicne skrivnosti, ki so vsaj enakovredne tistim iz člena 53(1) te direktive za kreditne institucije oziroma iz člena 15 Direktive (EU) 2019/2034.“;

(21)

v členu 128 se črta peti odstavek;

(22)

v členu 129 se črtajo odstavki 2, 3 in 4;

(23)

v členu 130 se črtajo odstavki 2, 3 in 4;

(24)

v členu 143(1) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)

brez poseganja v določbe iz oddelka II poglavja 1 naslova VII te direktive in, kadar je ustrezno, določbe iz oddelka 2 poglavja 1 naslova IV Direktive (EU) 2019/2034 zbirne statistične podatke o ključnih vidikih izvajanja bonitetnega okvira v vsaki državi članici, vključno s številom in naravo nadzorniških ukrepov, sprejetih v skladu s točko (a) člena 102(1) te direktive, ter upravnih kazni, naloženih v skladu s členom 65 te direktive.“

Člen 63

Spremembe Direktive 2014/59/EU

Direktiva 2014/59/EU se spremeni:

(1)

v členu 2(1) se točka 3 nadomesti z naslednjim:

„(3)

‚investicijsko podjetje‘ pomeni investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v točki 22 člena 4(1) Uredbe (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta (*12), za katero veljajo zahteve glede ustanovitvenega kapitala, določene v členu 9(1) Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta (*13).

(*12)  Uredba (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1)."

(*13)  Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L 314, 5.12.2019, str. 64).“;"

(2)

v členu 45 se doda naslednji odstavek:

„3.   V skladu s členom 65(4) Uredbe (EU) 2019/2033 se sklicevanja na člen 92 Uredbe (EU) št. 575/2013 v tej direktivi v zvezi s kapitalskimi zahtevami na posamični podlagi investicijskih podjetij iz točke 3 člena 2(1) te direktive, ki niso investicijska podjetja iz člena 1(2) ali (5) Uredbe (EU) 2019/2033, razlagajo na naslednji način:

(a)

sklicevanje na točko (c) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi z zahtevo količnika skupnega kapitala v tej direktivi se nanaša na člen 11(1) Uredbe (EU) 2019/2033;

(b)

sklicevanje na člen 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi z zneskom skupne izpostavljenosti tveganju v tej direktivi se nanaša na veljavno zahtevo iz člena 11(1) Uredbe (EU) 2019/2033, pomnoženo z 12,5.

V skladu s členom 65(4) Direktive (EU) 2019/2033 se sklicevanje v tej direktivi na člen 104a Direktive 2013/36/EU v zvezi z dodatnimi kapitalskimi zahtevami investicijskih podjetij iz točke 3 člena 2(1) te direktive, ki niso investicijska podjetja iz člena 1(2) ali (5) Uredbe (EU) 2019/2033 razlaga kot sklicevanje na člen 40 Direktive (EU) 2019/2033.“

Člen 64

Spremembe Direktive 2014/65/EU

Direktiva 2014/65/EU se spremeni:

(1)

v členu 8 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano, kot je skladnost s pogoji iz Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta (*14);

(*14)  Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).“;"

(2)

člen 15 se nadomesti z naslednjim:

Člen 15

Dotirani ustanovitveni kapital

Države članice zagotovijo, da pristojni organi ne izdajo dovoljenja, če investicijsko podjetje nima dovolj ustanovitvenega kapitala v skladu z zahtevami člena 9 Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta (*15) ob upoštevanju narave zadevnih investicijskih storitev ali poslov.

(*15)  Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L 314, 5.12.2019, str. 64).“;"

(3)

člen 41 se nadomesti z naslednjim:

Člen 41

Izdaja dovoljenja

1.   Pristojni organ države članice, v kateri je podjetje iz tretje države ustanovilo ali namerava ustanoviti podružnico, izda dovoljenje šele, ko se pristojni organ prepriča, da:

(a)

so izpolnjeni pogoji iz člena 39 ter

(b)

bo podružnica podjetja iz tretje države lahko izpolnjevala določbe iz odstavkov 2 in 3.

Pristojni organ obvesti podjetje iz tretje države o izdaji ali zavrnitvi izdaje dovoljenja v šestih mesecih po predložitvi popolnega zahtevka.

2.   Podružnica podjetja tretje države, ki ima dovoljenje v skladu z odstavkom 1, izpolnjuje obveznosti iz členov 16 do 20, 23, 24, 25 in 27, člena 28(1) in členov 30, 31 in 32 te direktive ter členov 3 do 26 Uredbe (EU) št. 600/2014 in ukrepov, sprejetih v skladu z njimi, ter je predmet nadzora pristojnega organa v državi članici, v kateri je bilo dovoljenje izdano.

Države članice ne naložijo nobenih dodatnih zahtev glede organizacije in poslovanja podružnice v zvezi z zadevami iz te direktive ter podružnic podjetij iz tretjih držav ne obravnavajo prednostno v primerjavi s podjetji Unije.

Države članice zagotovijo, da pristojni organi vsako leto ESMA uradno sporočijo seznam podružnic podjetij iz tretjih držav, dejavnih na njihovih ozemljih.

ESMA vsako leto objavi seznam podružnic tretjih držav, dejavnih na ozemlju Unije, vključno z imenom podjetja iz tretje države, ki mu podružnica pripada.

3.   Podružnica podjetja iz tretje države, ki ima dovoljenje v skladu z odstavkom 1, pristojnemu organu iz odstavka 2 vsako leto sporoči naslednje informacije:

(a)

obseg in področje storitev in poslov, ki jih izvaja podružnica v tej državi članici;

(b)

za podjetja iz tretjih držav, ki opravljajo posel iz točke (3) oddelka A Priloge I, njihovo mesečno najmanjšo, povprečno in največjo izpostavljenost do EU nasprotnih strank;

(c)

za podjetja iz tretjih držav, ki opravljajo storitve iz točke (6) iz oddelka A Priloge I, skupno vrednost finančnih instrumentov, ki izvirajo iz EU nasprotnih strank in spadajo v okvir prve prodaje ali plasiranje ponudbe z obveznostjo odkupa v preteklih 12 mesecih;

(d)

promet in skupno vrednost sredstev, ki ustrezajo storitvam in poslom iz točke (a);

(e)

podroben opis ureditev za zaščito vlagateljev, ki so na voljo strankam podružnice, vključno s pravicami teh strank, ki izhajajo iz odškodninske sheme za vlagatelje iz točke (f) člena 39(2);

(f)

politiko in ureditve obvladovanja tveganj, ki jih podružnica uporablja za storitve in posle iz točke (a);

(g)

ureditve upravljanja, vključno z nosilci ključnih funkcij za posle podružnice;

(h)

vse druge informacije, za katere pristojni organ meni, da so potrebne za celovito spremljanje poslov podružnice.

4.   Pristojni organi na zahtevo ESMA sporočijo naslednje informacije:

(a)

vsa dovoljenja za podružnice, ki jim je izdano dovoljenje v skladu z odstavkom 1, in vse naknadne spremembe teh dovoljenj;

(b)

obseg in področje storitev in poslov, ki jih izvaja podružnica, ki ima dovoljenje v državi članici;

(c)

promet in skupna sredstva, ki ustrezajo storitvam in poslom iz točke (b);

(d)

ime skupine iz tretje države, ki ji pripada podružnica, ki ima dovoljenje.

5.   Pristojni organi iz odstavka 2 tega člena, pristojni organi subjektov, ki so del iste skupine, ki ji pripadajo podružnice podjetij iz tretjih držav z dovoljenjem v skladu z odstavkom 1, ter ESMA in EBA tesno sodelujejo za zagotovitev, da se vsi posli te skupine v Uniji celovito, dosledno in učinkovito nadzorujejo v skladu s to direktivo, Uredbo (EU) št. 575/2013, Uredbo (EU) št. 600/2014, Uredbo (EU) 2019/2033, Direktivo 2013/36/EU in Direktivo (EU) 2019/2033.

6.   ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi obliko, v kateri se poročajo informacije iz odstavka 3 in 4..

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 26. septembra 2020.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejemanjem izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(4)

člen 42 se nadomesti z naslednjim:

Člen 42

Opravljanje storitev na izključno pobudo stranke

1.   Države članice zagotovijo, da se v primeru, ko neprofesionalna stranka ali profesionalna stranka v smislu oddelka II Priloge II, ki ima sedež ali je locirana v Uniji, izključno na svojo lastno pobudo sproži opravljanje investicijske storitve ali posla s strani podjetja iz tretje države, zahteva za dovoljenje iz člena 39 ne uporablja za opravljanje te storitve ali posla za to osebo s strani podjetja iz tretje države, kar velja tudi za odnos, posebej povezan z opravljanjem te storitve ali posla.

Brez poseganja v odnose znotraj skupine se v primeru, ko podjetje iz tretje države, tudi prek subjekta, ki deluje v njegovem imenu ali je tesno povezan s takšnim podjetjem iz tretje države ali katero koli drugo osebo, ki deluje v imenu takšnega subjekta, poskuša pridobiti stranke ali potencialne stranke v Uniji, to ne šteje za storitev, ki se opravlja izključno na lastno pobudo stranke.

2.   Pobuda stranke, kot je navedeno v odstavku 1, podjetju iz tretje države ne dovoljuje, da bi tem strankam tržilo nove kategorije investicijskih produktov ali investicijske storitve zunaj svoje podružnice, kadar se ta zahteva v skladu z nacionalnim pravom.“;

(5)

v členu 49 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice od reguliranih trgov zahtevajo, da vzpostavijo režime za korak kotacije za delnice, potrdila o lastništvu, investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi, certifikate in druge podobne finančne instrumente ter za vse druge finančne instrumente, za katere se oblikujejo regulativni tehnični standardi v skladu z odstavkom 4. Izvajanje korakov kotacije ne preprečuje, da regulirani trgi ustrezajo velikim naročilom srednje vrednosti trenutno ponujene nakupne in prodajne cene.“;

(6)

v členu 81(3) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

za preverjanje, da so pogoji, ki veljajo za začetek poslovanja investicijskih podjetij, izpolnjeni, in za omogočanje spremljanja vodenja tega poslovanja, administrativnih in računovodskih postopkov ter mehanizmov notranjih kontrol;“;

(7)

vstavi se naslednji člen:

Člen 95a

Prehodne določbe za izdajo dovoljenj kreditnim institucijam iz točke 1(b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013

Pristojni organi obvestijo pristojni organ iz člena 8 Direktive 2013/36/EU, kadar je predvidena bilančna vsota podjetja, ki je zaprosilo za izdajo dovoljenja na podlagi naslova II te direktive pred 25. decembrom 2019 za izvajanje dejavnosti iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I, enaka ali presega 30 milijard EUR, in o tem obvestijo prosilca.“

NASLOV VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 65

Sklicevanje na Direktivo 2013/36/EU v drugih pravnih aktih Unije

Za namene bonitetnega nadzora in reševanja investicijskih podjetij se sklicevanje na Direktivo 2013/36/EU v drugih aktih Unije šteje za sklicevanje na to direktivo.

Člen 66

Pregled

Komisija v tesnem sodelovanju z EBA in ESMA do 26. junija 2024 predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom, o:

(a)

določbah o prejemkih iz te direktive in iz Uredbe (EU) 2019/2033 ter direktivah 2009/65/ES in 2011/61/EU, da bi se ustvarili enaki konkurenčni pogoji za vsa investicijska podjetja, dejavna v Uniji, vključno z uporabo navedenih določb;

(b)

ustreznosti zahtev glede poročanja in razkritja iz te direktive in iz Uredbe (EU) 2019/2033, ob upoštevanju načela sorazmernosti;

(c)

oceni, v kateri se upošteva poročilo EBA iz člena 35 in taksonomija o trajnostnem financiranju, glede tega, ali:

(i)

obstajajo okoljska, socialna ali upravljavska tveganja, ki jih je treba upoštevati pri notranjem upravljanju investicijskega podjetja;

(ii)

obstajajo okoljska, socialna ali upravljavska tveganja, ki jih je treba upoštevati pri politiki prejemkov investicijskega podjetja;

(iii)

obstajajo okoljska, socialna ali upravljavska tveganja, ki jih je treba upoštevati pri obravnavi tveganj;

(iv)

obstajajo okoljska, socialna ali upravljavska tveganja, ki jih je treba vključiti v postopek nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja;

(d)

učinkovitosti ureditev za izmenjavo informacij na podlagi te direktive;

(e)

sodelovanju Unije in držav članic s tretjimi državami pri uporabi te direktive in Uredbe (EU) 2019/2033;

(f)

izvajanju te direktive in Uredbe (EU) 2019/2033 za investicijska podjetja na podlagi njihove pravne strukture ali modela lastništva;

(g)

možnosti, da bi investicijska podjetja predstavljala tveganje motenj v finančnem sistemu, ki bi imele resne negativne posledice za finančni sistem in realno gospodarstvo, in ustreznih makrobonitetnih instrumentih za obravnavanje takega tveganja in nadomestitev zahtev iz točke (d) člena 36(1) te direktive;

(h)

pogojih, pod katerimi lahko pristojni organi v skladu s členom 5 te direktive za investicijska podjetja uporabljajo zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013.

Člen 67

Prenos

1.   Države članice do 26. junija 2021 sprejmejo in objavijo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice te predpise uporabljajo od 26. junija 2021. Vendar pa države članice uporabljajo predpise, potrebne za uskladitev s točko 5 člena 64 od 26. marca 2020.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Takoj, ko ta direktiva začne veljati, države članice zagotovijo, da je Komisija dovolj zgodaj, da lahko poda svoje pripombe, obveščena o vseh predlogih zakonov in drugih predpisov, ki jih nameravajo sprejeti na področju, ki ga ureja ta direktiva.

3.   Države članice sporočijo Komisiji in EBA besedilo določb nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Kadar dokumentacija, ki jo države članice priložijo uradnemu obvestilu o prenosu določb, ne zadostuje, da bi bilo mogoče v celoti oceniti skladnost določb o prenosu z nekaterimi določbami te direktive, lahko Komisija na zahtevo EBA in za izvajanje nalog iz Uredbe (EU) št. 1093/2010 ali na lastno pobudo zahteva, da države članice zagotovijo podrobnejše informacije o prenosu in izvajanju navedenih določb in te direktive.

Člen 68

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 69

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 27. novembra 2019

Za Evropski parlament

Predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

Predsednik

T. TUPPURAINEN


(1)  UL C 378, 19.10.2018, str. 5.

(2)  UL C 262, 25.7.2018, str. 35.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 8. novembra 2019.

(4)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(5)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(6)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(7)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(8)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(9)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(10)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(11)  Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi Uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (glej stran 1 tega Uradnega lista)..

(12)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(13)  Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(14)  Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

(15)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(16)  UL C 369, 17.12.2011, str. 14.

(17)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(18)  Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).

(19)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(20)  Direktiva (EU) 2019/878 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Direktive 2013/36/EU v zvezi z izvzetimi subjekti, finančnimi holdingi, mešanimi finančnimi holdingi, prejemki, nadzorniškimi ukrepi in pooblastili ter ukrepi za ohranitev kapitala (UL L 150, 7.6.2019, str. 253).

(21)  Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1).

(22)  Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 1).

(23)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(24)  Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87).

(25)  Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

(26)  Priporočilo Komisije z dne 30. aprila 2009 o plačnih politikah v sektorju finančnih storitev (UL L 120, 15.5.2009, str. 22).


Top