1.   Ta direktiva se uporablja za investicijska podjetja, ki imajo dovoljenje in se nadzirajo v skladu z Direktivo 2014/65/EU.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se naslova IV in V te direktive ne uporabljata za investicijska podjetja iz člena 1(2) in (5) Uredbe (EU) 2019/2033, ki se v skladu z drugim pododstavkom člena 1(2) navedene uredbe nadzirajo glede upoštevanja bonitetnih zahtev iz naslovov VII in VIII Direktive 2013/36/EU.

1.   V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 58 za dopolnitev te direktive s pojasnitvijo opredelitev iz odstavka 1, da se:

1.   Države članice imenujejo enega ali več pristojnih organov za opravljanje funkcij in nalog iz te direktive in Uredbe (EU) 2019/2033. Države članice o tem imenovanju obvestijo Komisijo, EBA in ESMA, kadar pa je pristojnih organov več, jih obvestijo tudi o funkcijah in nalogah vsakega od njih.

2.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi nadzorujejo dejavnosti investicijskih podjetij ter, kadar je ustrezno, investicijskih holdingov in mešanih finančnih holdingov za ocenjevanje skladnosti z zahtevami te direktive in Uredbe (EU) 2019/2033.

3.   Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi vsa potrebna pooblastila, vključno s pooblastilom za izvajanje preverjanj na kraju samem v skladu s členom 14, za pridobivanje potrebnih informacij za ocenjevanje skladnosti investicijskih podjetij in, kadar je ustrezno, investicijskih holdingov ter mešanih finančnih holdingov z zahtevami te direktive in Uredbe (EU) 2019/2033 ter za preiskovanje morebitnih kršitev navedenih zahtev.

4.   Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi strokovno znanje, vire, operativno sposobnost in pooblastila za opravljanje funkcij v zvezi z bonitetnim nadzorom, preiskavami in sankcijami iz te direktive ter da so pri tem neodvisni.

5.   Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja pristojnim organom predložijo vse informacije, potrebne za oceno skladnosti investicijskih podjetij z nacionalnimi določbami za prenos te direktive, in skladnosti z Uredbo (EU) 2019/2033. Mehanizmi notranjih kontrol ter administrativni in računovodski postopki investicijskih podjetij morajo omogočati, da lahko pristojni organi kadar koli preverijo njihovo upoštevanje navedenih določb.

6.   Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja evidentirajo vse svoje posle ter dokumentirajo sisteme in postopke, za katere veljata ta direktiva in Uredba (EU) 2019/2033, tako da lahko pristojni organi kadar koli ocenijo skladnost z nacionalnimi določbami za prenos te direktive, in skladnost z Uredbo (EU) 2019/2033.

1.   Pristojni organi se lahko odločijo, da uporabijo zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013 v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 1(2) Uredbe (EU) 2019/2033 za investicijsko podjetje, ki izvaja katero koli dejavnost iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, kadar je skupna vrednost konsolidiranih sredstev investicijskega podjetja enaka ali presega 5 milijard EUR, izračunano kot povprečje preteklih 12 mesecev, in velja eno ali več od naslednjih meril:

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za trgovce z blagom in pravicami do emisij, kolektivne naložbene podjeme ali zavarovalnice.

3.   Kadar se pristojni organ odloči, da za investicijsko podjetje v skladu z odstavkom 1 uporabi zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013, se to investicijsko podjetje nadzira glede upoštevanja bonitetnih zahtev iz naslovov VII in VIII Direktive 2013/36/EU.

4.   Kadar se pristojni organ odloči preklicati odločitev, sprejeto v skladu z odstavkom 1, o tem nemudoma obvesti investicijsko podjetje.

Vsaka odločitev, ki jo pristojni organ sprejme na podlagi odstavka 1, se preneha uporabljati, kadar investicijsko podjetje ne dosega več praga iz navedenega odstavka, izračunanega v obdobju 12 zaporednih mesecev.

5.   Pristojni organi nemudoma obvestijo EBA o vseh odločitvah, sprejetih na podlagi odstavkov 1, 3 in 4.

6.   EBA v posvetovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi nadalje določi merila iz točk (a) in (b) odstavka 1, ter zagotovi njihovo dosledno uporabo.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 26. decembra 2020.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejemanjem regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

1.   Pristojni organi tesno sodelujejo z javnimi organi ali organi, ki so v državi članici pristojni za nadzor kreditnih in finančnih institucij. Države članice zahtevajo, da si ti pristojni organi in ti javni organi ali organi nemudoma izmenjajo vse informacije, ki so bistvene ali pomembne za opravljanje njihovih funkcij in nalog.

2.   Pristojni organi, ki niso tisti, ki se imenujejo v skladu s členom 67 Direktive 2014/65/EU, določijo mehanizem za sodelovanje z temi organi in za izmenjavo vseh informacij, pomembnih za opravljanje njihovih funkcij in nalog.

1.   Pristojni organi pri opravljanju svojih nalog skrbijo za zbliževanje nadzornih orodij in nadzornih praks pri uporabi zakonskih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive in Uredbe (EU) 2019/2033.

2.   Države članice zagotovijo, da:

1.   Ustanovni kapital investicijskega podjetja, ki se zahteva na podlagi člena 15 Direktive 2014/65/EU za izdajo dovoljenja za opravljanje katere koli investicijske storitve ali izvajanje katere koli investicijske dejavnosti iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, znaša 750 000 EUR.

2.   Ustanovni kapital investicijskega podjetja, ki se zahteva na podlagi člena 15 Direktive 2014/65/EU za izdajo dovoljenja za opravljanje katere koli investicijske storitve ali izvajanje katere koli investicijske dejavnosti iz točk 1, 2, 4, 5 in 7 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, pri čemer investicijskemu podjetju ni dovoljeno upravljati denarja ali vrednostnih papirjev strank, znaša 75 000 EUR.

3.   Ustanovni kapital investicijskega podjetja, ki se zahteva na podlagi člena 15 Direktive 2014/65/EU za investicijska podjetja, ki niso investicijska podjetja iz odstavkov 1, 2 in 4 tega člena, znaša 150 000 EUR.

4.   Ustanovni kapital investicijskega podjetja, ki ima dovoljenje za zagotavljanje investicijskih storitev ali opravljanje investicijske dejavnosti iz točke 9 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, kadar to investicijsko podjetje posluje ali sme poslovati za svoj račun, znaša 750 000 EUR.

1.   Pristojni organi različnih držav članic tesno sodelujejo pri izvajanju nalog, ki jih imajo na podlagi te direktive in Uredbe (EU) 2019/2033, zlasti z izmenjavo informacij o investicijskih podjetjih brez odlašanja, ki med drugim obsegajo naslednje:

2.   Pristojni organi matične države članice pristojnim organom države članice gostiteljice takoj sporočijo vse informacije in ugotovitve o vseh morebitnih težavah ter tveganjih, ki jih predstavlja investicijsko podjetje za zaščito strank ali stabilnost finančnega sistema v državi članici gostiteljici, ki so jih ugotovili pri nadzoru dejavnosti investicijskega podjetja.

3.   Pristojni organi matične države članice ukrepajo na podlagi informacij, ki jih pošljejo pristojni organi države članice gostiteljice, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje ali odpravljanje morebitnih težav ter tveganj iz odstavka 2. Pristojni organi matične države članice na zahtevo podrobno pojasnijo pristojnim organom države članice gostiteljice, kako so upoštevali informacije in ugotovitve, ki so jih predložili pristojni organi države članice gostiteljice.

4.   Kadar pristojni organi države članice gostiteljice po prejemu informacij in ugotovitev iz odstavka 2 menijo, da pristojni organi matične države članice niso sprejeli potrebnih ukrepov iz odstavka 3, lahko pristojni organi države članice gostiteljice, potem ko obvestijo pristojne organe matične države članice, EBA in ESMA, sprejmejo ustrezne ukrepe, da zaščitijo stranke, za katere se opravljajo storitve, ali da zaščitijo stabilnost finančnega sistema.

Pristojni organi lahko EBA predložijo zadeve, v katerih je bila zahteva za sodelovanje, zlasti za izmenjavo informacij, zavrnjena ali ni bila obravnavana v razumnem roku. V teh primerih lahko EBA, brez poseganja v člen 258 PDEU, ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila podeljena na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010. EBA lahko pristojnim organom pomaga doseči dogovor o izmenjavi informacij na podlagi tega člena tudi na lastno pobudo v skladu z drugim pododstavkom člena 19(1) navedene uredbe.

5.   Pristojni organi matične države članice, ki se ne strinjajo z ukrepi pristojnih organov države članice gostiteljice, lahko zadevo posredujejo EBA, ki ukrepa v skladu s postopkom iz člena 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010. Kadar EBA ukrepa v skladu z navedenim členom, sprejme odločitev v enem mesecu.

6.   Za namene ocenjevanja pogoja iz točke (c) prvega pododstavka člena 23(1) Uredbe (EU) 2019/2033 lahko pristojni organ matične države članice investicijskega podjetja od pristojnega organa matične države članice klirinškega člana zahteva informacije v zvezi z modelom kritja in parametri, uporabljenimi za izračun zahteve po kritju za zadevno investicijsko podjetje.

7.   EBA ob posvetovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi se določijo zahteve glede vrste in narave informacij iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejemanjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

8.   EBA ob posvetovanju z ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki za zahteve glede izmenjave informacij za namene olajšanja nadzora investicijskih podjetij.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

9.   EBA osnutke tehničnih standardov iz odstavkov 7 in 8 predloži Komisiji do 26. junija 2021.

1.   Kadar investicijsko podjetje, ki je pridobilo dovoljenje v drugi državi članici, opravlja svojo dejavnost prek podružnice, države članice gostiteljice zagotovijo, da lahko pristojni organi matične države članice sami ali prek posrednikov, ki jih ti pooblastijo za ta namen, po tem ko so obvestili pristojne organe države članice gostiteljice, opravijo preverjanje informacij iz člena 13(1) na kraju samem in inšpekcijski pregled teh podružnic.

2.   Pristojni organi države članice gostiteljice so za namene nadzora v posameznih primerih pooblaščeni, da izvajajo preverjanja na kraju samem in inšpekcijske preglede dejavnosti, ki jih izvajajo podružnice investicijskih podjetij na njihovem ozemlju, in da od podružnice zahtevajo informacije o njenih dejavnostih, kadar menijo, da so ta preverjanja in inšpekcijski pregledi ter informacije pomembni za stabilnost finančnega sistema v državi članici gostiteljici.

Pred izvedbo teh preverjanj in inšpekcijskih pregledov se pristojni organi države članice gostiteljice brez odlašanja posvetujejo s pristojnimi organi matične države članice.

Pristojni organi države članice gostiteljice po zaključku takšnih preverjanj in inšpekcijskih pregledov pristojnim organom matične države članice takoj, ko je to mogoče, sporočijo prejete informacije in ugotovitve, pomembne za oceno tveganja zadevnega investicijskega podjetja.

1.   Države članice zagotovijo, da pristojne organe in vse osebe, ki delajo ali so delale za te organe, vključno z osebami iz člena 76(1) Direktive 2014/65/EU, zavezuje obveznost poklicne skrivnosti za namene te direktive in Uredbe (EU) 2019/2033.

Zaupne informacije, ki jih ti pristojni organi in osebe prejmejo med opravljanjem svojih nalog, se lahko razkrijejo le v obliki povzetka ali zbirnih informacij, tako da posameznih investicijskih podjetij ali oseb ni mogoče prepoznati, brez poseganja v primere, za katere velja kazensko pravo.

Kadar je bil zoper investicijsko podjetje uveden stečajni postopek ali postopek prisilne likvidacije, se lahko zaupne informacije, ki ne zadevajo tretjih oseb, razkrijejo v civilnem ali gospodarskem postopku, kadar je tako razkritje potrebno za izvajanje tega postopka.

2.   Pristojni organi lahko uporabijo zaupne informacije, ki so bile zbrane, izmenjane ali posredovane na podlagi te direktive in Uredbe (EU) 2019/2033 samo za namene izvajanja svojih obveznosti, zlasti pa za naslednje namene:

3.   Fizične in pravne osebe ter drugi organi, razen pristojnih organov, ki prejmejo zaupne informacije na podlagi te direktive in Uredbe (EU) 2019/2033, te informacije uporabljajo samo za namene, ki jih izrecno navede pristojni organ, ali v skladu z nacionalnim pravom.

4.   Pristojni organi lahko izmenjujejo zaupne informacije za namene odstavka 2, izrecno navedejo, kako je treba ravnati z njimi, ter izrecno omejijo vsako nadaljnje posredovanje navedenih informacij.

5.   Obveznost iz odstavka 1 pristojnim organom ne preprečuje posredovanja zaupnih informacij Komisiji, če jih slednja potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti.

6.   Pristojni organi lahko EBA, ESMA, ESRB, centralnim bankam držav članic, Evropskemu sistemu centralnih bank (ESCB) in Evropski centralni banki kot monetarnim organom in, kadar je primerno, javnim organom, odgovornim za nadzor nad plačilnimi sistemi in sistemi poravnave, posredujejo zaupne informacije, kadar so te informacije potrebne za opravljanje njihovih nalog.

1.   Države članice brez poseganja v nadzorna pooblastila iz oddelka 4 poglavja 2 naslova IV te direktive, vključno s preiskovalnimi pooblastili in pooblastili pristojnih organov, da naložijo popravne ukrepe, ter pravico držav članic, da določijo in naložijo kazenske sankcije, določijo pravila o upravnih sankcijah in drugih upravnih ukrepih ter zagotovijo, da imajo njihovi pristojni organi pooblastila za naložitev takih sankcij in ukrepov v zvezi s kršitvami nacionalnih določb za prenos te direktive in kršitvami Uredbe (EU) 2019/2033, vključno kadar investicijsko podjetje:

Države članice, ki ne določijo pravil o upravnih sankcijah za kršitve, za katere velja nacionalno kazensko pravo, Komisiji posredujejo ustrezne določbe kazenskega prava.

Upravne sankcije in drugi upravni ukrepi morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

2.   Upravne sankcije in drugi upravni ukrepi iz prvega pododstavka odstavka 1 vključujejo naslednje:

Kadar je podjetje iz točke (d) prvega pododstavka odvisno podjetje, je zadevni bruto dohodek bruto dohodek, določen na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov končnega obvladujočega podjetja v predhodnem poslovnem letu.

Države članice zagotovijo, da lahko pristojni organ, kadar investicijsko podjetje krši nacionalne določbe za prenos te direktive ali krši določbe Uredbe (EU) 2019/2033, zoper člane upravljalnega organa in druge fizične osebe, ki so v skladu z nacionalnim pravom odgovorne za kršitev, uporabi upravne sankcije.

3.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste upravnih sankcij ali drugih upravnih ukrepov iz odstavka 1 in višine upravnih denarnih sankcij upoštevajo vse ustrezne okoliščine, med drugim, kadar je ustrezno:

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi na svojem uradnem spletnem mestu brez nepotrebnega odlašanja objavijo vse upravne sankcije in druge upravne ukrepe, naložene v skladu s členom 18, zoper katere ni bilo pritožbe ali ni več možnosti pritožbe. Pri tem objavijo tudi informacije o vrsti in naravi kršitve ter identiteti fizične ali pravne osebe, kateri se naloži sankcija ali v zvezi s katero se sprejme ukrep. Informacije se objavijo šele po tem, ko je bila ta oseba obveščena o teh sankcijah ali ukrepih, in kolikor je taka objava potrebna in sorazmerna.

2.   Kadar države članice dovolijo objavo upravnih sankcij ali drugih upravnih ukrepov, naloženih v skladu s členom 18, zoper katere je bila vložena pritožba, pristojni organi na svojem uradnem spletnem mestu objavijo tudi informacije o statusu in rezultatu pritožbe.

3.   Pristojni organi objavijo upravne sankcije ali druge upravne ukrepe, naložene v skladu s členom 18, na anonimni podlagi v kateri koli od naslednjih okoliščin:

4.   Pristojni organi zagotovijo, da informacije, objavljene v skladu s tem členom, ostanejo na njihovem uradnem spletnem mestu najmanj pet let. Osebni podatki lahko ostanejo na uradnem spletnem mestu pristojnega organa samo, kadar je to dovoljeno z veljavnimi predpisi o varstvu podatkov.

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi vzpostavijo učinkovite in zanesljive mehanizme, da se lahko pristojnim organom nemudoma poroča o morebitnih ali dejanskih kršitvah nacionalnih določb za prenos te direktive in kršitvah Uredbe (EU) 2019/2033.

Ti mehanizmi vključujejo naslednje:

2.   Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da imajo vzpostavljene ustrezne postopke, s katerimi lahko njihovi uslužbenci prek posebnega neodvisnega kanala interno poročajo o kršitvah. Te postopke lahko zagotovijo socialni partnerji, pod pogojem, da ti postopki nudijo enako zaščito, kot je navedena v točkah (b), (c) in (d) odstavka 1.

1.   Investicijska podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev med mala in nepovezana podjetja iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033, morajo vzpostaviti zanesljive, učinkovite in celovite ureditve, strategije in procese za stalno ocenjevanje in zagotavljanje zneskov, vrst in razdelitve notranjega kapitala in likvidnih sredstev, za katere menijo, da so ustrezni za kritje narave in stopnje tveganj, ki jih lahko povzročajo drugim in katerim so ali bi lahko bila izpostavljena investicijska podjetja sama.

2.   Ureditve, strategije in procesi iz odstavka 1 morajo biti ustrezni in sorazmerni glede na naravo, obseg in zapletenost dejavnosti zadevnega investicijskega podjetja. V zvezi z njimi se izvajajo redni notranji pregledi.

Pristojni organi lahko od investicijskih podjetij, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med mala in nepovezana podjetja iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033, zahtevajo, da v obsegu, ki je po mnenju pristojnih organov ustrezen, uporabljajo zahteve iz tega člena.

1.   Ta oddelek se ne uporablja, kadar investicijsko podjetje na podlagi člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033 ugotovi, da izpolnjuje vse pogoje za uvrstitev med mala in nepovezana podjetja iz navedenega člena.

2.   Kadar investicijsko podjetje, ki ni izpolnjevalo vseh pogojev iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033, naknadno izpolni te pogoje, se ta oddelek preneha uporabljati po obdobju šest mesecev od datuma, na katerega so bili ti pogoji izpolnjeni. Ta oddelek se po navedenem obdobju preneha uporabljati samo, kadar je investicijsko podjetje v zadevnem obdobju še naprej brez prekinitve izpolnjevalo pogoje iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033 in kadar je ustrezno uradno obvestilo pristojni organ.

3.   Kadar investicijsko podjetje ugotovi, da ne izpolnjuje več vseh pogojev iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033, uradno obvesti pristojni organ in v 12 mesecih od datuma ocenjevanja izpolni zahteve iz tega oddelka.

4.   Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja uporabljajo določbe iz člena 32 za prejemke, dodeljene za storitve, opravljene v poslovnem letu po poslovnem letu, v katerem se je izvedla ocena iz odstavka 3, ali za uspešnost v zadevnem poslovnem letu.

Kadar se uporablja ta oddelek in se uporabi člen 8 Uredbe (EU) 2019/2033, države članice zagotovijo, da se ta oddelek uporablja za investicijska podjetja na posamični podlagi.

Kadar se uporablja ta oddelek in se uporabi bonitetna konsolidacija iz člena 7 Uredbe (EU) 2019/2033, države članice zagotovijo, da se ta oddelek uporablja za investicijska podjetja na posamični in konsolidirani podlagi.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se ta oddelek ne uporablja za odvisna podjetja, ki so vključena v konsolidirani položaj in imajo sedež v tretji državi, kadar lahko obvladujoče podjetje v Uniji pristojnim organom dokaže, da je uporaba tega oddelka nezakonita po zakonih tretje države, v kateri imajo ta odvisna podjetja sedež.

1.   Države članice zagotovijo, da imajo investicijska podjetja zanesljive ureditve upravljanja, vključno z vsem naslednjim:

Politike in prakse prejemkov iz točke (d) prvega pododstavka morajo biti nevtralne glede na spol.

2.   Pri določitvi ureditev iz odstavka 1 se upoštevajo merila iz členov 28 do 33.

3.   Ureditve iz odstavka 1 morajo biti ustrezne in sorazmerne glede na naravo, obseg in zapletenost tveganj, ki izhajajo iz poslovnega modela in dejavnosti investicijskega podjetja.

4.   EBA v posvetovanju z ESMA izda smernice o uporabi ureditev upravljanja iz odstavka 1.

EBA v posvetovanju z ESMA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izda smernice o politikah prejemkov, nevtralnih glede na spol, za investicijska podjetja.

EBA v dveh letih po datumu objave navedenih smernic izda poročilo o uporabi politik prejemkov, nevtralnih glede na spol, v investicijskih podjetjih, na podlagi informacij, ki jih zberejo pristojni organi.

1.   Države članice od investicijskih podjetij, ki imajo podružnice ali odvisna podjetja, ki so finančne institucije, kot so opredeljene v točki 26 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, v državi članici ali tretji državi, ki ni država članica ali tretja država, v kateri je bilo izdano dovoljenje investicijskemu podjetju, zahtevajo, da letno razkrijejo naslednje informacije po posameznih državah članicah in tretjih državah:

2.   Informacije iz odstavka 1 tega člena se revidirajo v skladu z Direktivo 2006/43/ES in objavijo, kadar je mogoče, kot priloga k letnim računovodskim izkazom ali, kadar je ustrezno, konsolidiranim računovodskim izkazom zadevnega investicijskega podjetja.

1.   Države članice zagotovijo, da upravljalni organ investicijskega podjetja odobri ter redno pregleduje strategije in politike glede nagnjenosti investicijskega podjetja k prevzemanju tveganj ter glede upravljanja, spremljanja in zmanjševanja tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bilo izpostavljeno investicijsko podjetje, ob upoštevanju makroekonomskega okolja in poslovnega cikla investicijskega podjetja.

2.   Države članice zagotovijo, da upravljalni organ nameni dovolj časa zagotavljanju ustreznega upoštevanja zadev iz odstavka 1 in dodeli primerna sredstva za upravljanje vseh pomembnih tveganj, ki jim je investicijsko podjetje izpostavljeno.

3.   Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja vzpostavijo sistem poročanja upravljalnemu organu za vsa pomembna tveganja ter za vse politike upravljanja tveganj in njihove spremembe.

4.   Države članice zahtevajo, da vsa investicijska podjetja, ki ne izpolnjujejo meril iz točke (a) člena 32(4), ustanovijo odbor za tveganja, sestavljen iz članov upravljalnega organa, ki v zadevnem investicijskem podjetju ne opravljajo nobene izvršilne funkcije.

Člani odbora za tveganja iz prvega pododstavka imajo ustrezno znanje, spretnosti in izkušnje za popolno razumevanje, upravljanje in spremljanje strategije upravljanja tveganj in nagnjenosti investicijskega podjetja k prevzemanju tveganj. Zagotavljajo, da odbor za tveganja svetuje upravljalnemu organu glede splošne sedanje in prihodnje nagnjenosti investicijskega podjetja k prevzemanju tveganj in glede strategije upravljanja tveganj ter upravljalnemu organu pomaga pri nadzoru izvajanja te strategije s strani višjega vodstva. Upravljalni organ je še naprej v celoti odgovoren za strategije in politike investicijskega podjetja glede upravljanja tveganj.

5.   Države članice zagotovijo, da imata upravljalni organ v nadzorni funkciji in odbor za tveganja tega upravljalnega organa, kadar je odbor za tveganje ustanovljen, dostop do informacij o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bilo izpostavljeno investicijsko podjetje.

1.   Pristojni organi zagotovijo, da imajo investicijska podjetja zanesljive strategije, politike, postopke in sisteme za ugotavljanje, merjenje, upravljanje in spremljanje naslednjega:

Strategije, politike, procesi in sistemi morajo biti sorazmerni z zapletenostjo, profilom tveganosti in obsegom poslovanja investicijskega podjetja ter dovoljenim tveganjem, ki ga določi upravljalni organ, ter odražajo pomembnost investicijskega podjetja v vsaki državi članici, v kateri posluje.

Za namene točke (a) prvega pododstavka in za namene drugega pododstavka pristojni organi upoštevajo nacionalno pravo, ki ureja ločevanje, ki se uporablja za denar strank, ki se upravlja.

Za namene točke (a) prvega pododstavka investicijska podjetja razmislijo o zavarovanju poklicne odgovornosti kot učinkovitem orodju za svoje obvladovanje tveganj.

Za namene točke (c) prvega pododstavka pomembni viri tveganj za investicijsko podjetje samo, če je to ustrezno, zajemajo pomembne spremembe knjigovodske vrednosti sredstev, vključno z morebitnimi terjatvami do vezanih zastopnikov, propadom strank ali nasprotnih strank, pozicijami v finančnih instrumentih, tujih valutah in blagu ter obveznostmi do pokojninskih shem z zagotovljenimi prejemki.

Investicijska podjetja ustrezno upoštevajo vsak pomemben vpliv na kapital, kadar takšna tveganja niso primerno zajeta s kapitalskimi zahtevami, izračunanimi na podlagi člena 11 Uredbe (EU) 2019/2033.

2.   V primeru likvidacije ali prenehanja poslovanja investicijskih podjetij pristojni organi zahtevajo, da ta investicijska podjetja ob upoštevanju izvedljivosti in vzdržnosti svojih poslovnih modelov in strategij v celotnem postopku izstopa s trga ustrezno upoštevajo zahteve in potrebne vire, ki so realistični, v smislu časovnega okvira ter vzdrževanja kapitala in likvidnih sredstev.

3.   Z odstopanjem od člena 25 se točke (a), (c) in (d) odstavka 1 tega člena uporabljajo za investicijska podjetja, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejemanjem delegiranih aktov v skladu s členom 58, s katerimi se zagotovi zanesljivost strategij, politik, procesov in sistemov investicijskih podjetij. Komisija pri tem upošteva razvoj dogodkov na finančnih trgih, zlasti nastajanje novih finančnih produktov, razvoj na področju računovodskih standardov in trende, ki spodbujajo zbliževanje nadzornih praks.

1.   Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja pri določitvi in izvajanju politike prejemkov za kategorije zaposlenih, vključno z višjim vodstvom, prevzemniki tveganja, zaposlenimi v nadzornih funkcijah in vsemi zaposlenimi, katerih skupni prejemki so enaki vsaj najnižjim prejemkom višjega vodstva ali prevzemnikov tveganja in katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti investicijskega podjetja ali sredstev, ki jih ta upravlja, upoštevajo naslednja načela:

2.   Države članice za namene točke (k) odstavka 1 zagotovijo, da investicijska podjetja v svoji politiki prejemkov določijo ustrezna razmerja med variabilno in fiksno sestavino celotnega prejemka ob upoštevanju poslovnih dejavnosti investicijskega podjetja in z njimi povezanih tveganj ter učinka, ki ga imajo različne kategorije zaposlenih iz odstavka 1 na profil tveganosti investicijskega podjetja.

3.   Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja določijo in uporabljajo načela iz odstavka 1 na način, ki je primeren glede na njihovo velikost in notranjo organizacijo ter naravo, obseg in zapletenost njihovih dejavnosti.

4.   EBA v posvetovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi ustrezna merila za opredelitev kategorije zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti investicijskega podjetja, iz odstavka 1 tega člena. EBA in ESMA ustrezno upoštevata Priporočilo Komisije 2009/384/ES (26) ter obstoječe smernice o prejemkih v skladu z direktivami 2009/65/ES, 2011/61/EU in 2014/65/EU ter si prizadevata čim bolj zmanjšati odstopanja od obstoječih določb.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 26. junija 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejemanjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

1.   Države članice zagotovijo, da kakršni koli variabilni prejemki, ki jih investicijsko podjetje dodeli in izplača kategorijam zaposlenih iz člena 30(1), izpolnjujejo vse naslednje zahteve pod enakimi pogoji, kot so tisti iz člena 30(3):

2.   Države članice za namene odstavka 1 zagotovijo, da:

3.   Za namene točke (j) odstavka 1 se za tam navedene instrumente uporablja ustrezna politika zadržanja, namenjena usklajevanju spodbud posameznika z dolgoročnejšimi interesi investicijskega podjetja, njegovih upnikov in strank. Države članice ali njihovi pristojni organi lahko omejijo vrste in oblike navedenih instrumentov ali prepovejo uporabo nekaterih instrumentov za variabilne prejemke.

Za namene točke (l) odstavka 1 odloženi variabilni prejemki ne dospejo prej kot na „pro-rata“ osnovi.

Za namene točke (n) odstavka 1 investicijsko podjetje pet let drži posebne pokojninske ugodnosti v obliki instrumentov iz točke (j), kadar zaposleni zapusti investicijsko podjetje pred upokojitveno starostjo. Kadar zaposleni doseže upokojitveno starost in se upokoji, se mu posebne pokojninske ugodnosti izplačajo v obliki instrumentov iz točke (j), pri čemer velja petletno obdobje zadržanja.

4.   Točki (j) in (l) odstavka 1 in tretji pododstavek odstavka 3 se ne uporabljajo za:

5.   Z odstopanjem od točke (a) odstavka 4 lahko država članica zviša prag iz navedene točke, pod pogojem, da investicijsko podjetje izpolnjuje naslednja merila:

6.   Z odstopanjem od točke (a) odstavka 4 lahko država članica zniža prag iz navedene točke, pod pogojem, da je to primerno ob upoštevanju narave in obsega dejavnosti investicijskega podjetja ter njegove notranje organizacije in, kadar je ustrezno, značilnosti skupine, ki ji pripada.

7.   Z odstopanjem od točke (b) odstavka 4 lahko država članica odloči, da se za zaposlene, ki so upravičeni do letnih variabilnih prejemkov, nižjih od praga in deleža iz navedene točke, zadevno izvzetje ne uporablja zaradi posebnosti nacionalnega trga v smislu praks pri prejemkih ali zaradi narave odgovornosti in profila delovnih mest teh zaposlenih.

8.   EBA v posvetovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi razrede instrumentov, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (j)(iii) odstavka 1, in določi morebitne alternativne ureditve iz točke (k) odstavka 1.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 26. junija 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejemanjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

9.   EBA v posvetovanju z ESMA sprejme smernice za poenostavitev izvajanja odstavkov 4, 5 in 6 ter zagotavlja njihovo dosledno uporabo.

1.   Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja, ki ne izpolnjujejo meril iz točke (a) člena 32(4), ustanovijo komisijo za prejemke. Ta komisija za prejemke mora biti uravnotežena glede na zastopanost spolov in mora strokovno in neodvisno presojati politike in prakse prejemkov ter spodbude, oblikovane za upravljanje tveganj, kapitala in likvidnosti. Komisija za prejemke se lahko ustanovi na ravni skupine.

2.   Države članice zagotovijo, da je komisija za prejemke odgovorna za pripravo odločitev v zvezi s prejemki, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganje in upravljanje tveganj zadevnega investicijskega podjetja in jih sprejme upravljalni organ. Predsednik in člani komisije za prejemke so člani upravljalnega organa, ki v zadevnem investicijskem podjetju ne opravljajo nobene izvršilne funkcije. Kadar nacionalno pravo določa zastopanost zaposlenih v upravljalnem organu, je član komisije za prejemke tudi najmanj en predstavnik zaposlenih.

3.   Komisija za prejemke pri pripravi odločitev iz odstavka 2 upošteva javni interes in dolgoročne interese delničarjev, investitorjev in drugih deležnikov v investicijskem podjetju.

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi zberejo informacije, razkrite v skladu s točkama (c) in (d) prvega pododstavka člena 51 Uredbe (EU) 2019/2033, in informacije, ki jih investicijska podjetja zagotovijo o razlikah v plačah med spoloma, ter jih uporabijo za primerjavo trendov in praks v zvezi s prejemki.

Pristojni organi te informacije posredujejo EBA.

2.   EBA na podlagi informacij, ki jih pristojni organi zagotovijo v skladu z odstavkoma 1 in 4, primerja trende in prakse v zvezi s prejemki na ravni Unije.

3.   EBA v posvetovanju z ESMA izda smernice o uporabi preudarnih politik prejemkov. Navedene smernice upoštevajo vsaj zahteve iz členov 30 do 33 in načela o preudarnih politikah prejemkov iz Priporočila 2009/384/ES.

4.   Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja pristojnim organom zagotovijo informacije o številu fizičnih oseb na investicijsko podjetje, ki imajo 1 milijon EUR ali več prejemkov na poslovno leto, v plačnih razredih po 1 milijon EUR, vključno z njihovimi delovnimi pristojnostmi, zadevnim poslovnim področjem in glavnimi elementi plače, bonusi, dolgoročnimi nagradami in pokojninskimi prispevki.

Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja pristojnim organom na zahtevo zagotovijo znesek skupnih prejemkov za vsakega člana upravljalnega organa ali višjega vodstva.

Pristojni organi informacije iz prvega in drugega pododstavka posredujejo EBA, ki jih združene po posamezni matični državi članici objavi v enotni obliki poročanja. EBA lahko v posvetovanju z ESMA izda smernice za poenostavitev izvajanja tega odstavka in zagotovitev usklajenosti zbranih informacij.

1.   Pristojni organi – kolikor je to ustrezno in potrebno ter ob upoštevanju velikosti, profila tveganja in poslovnega modela investicijskega podjetja – pregledajo ureditve, strategije, procese in mehanizme, ki jih izvajajo investicijska podjetja za zagotovitev skladnosti s to direktivo in z Uredbo (EU) 2019/2033, ter za zagotovitev zanesljivega upravljanja in kritja tveganj po potrebi ovrednotijo:

Pristojni organi za namene tega odstavka ustrezno upoštevajo, ali imajo investicijska podjetja sklenjeno zavarovanje poklicne odgovornosti.

2.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi določijo pogostost in intenzivnost pregledovanja in ovrednotenja iz odstavka 1 glede na velikost, naravo, obseg in zapletenost dejavnosti zadevnih investicijskih podjetij ter, kadar je primerno, njihovega sistemskega pomena, pri čemer upoštevajo načelo sorazmernosti.

Pristojni organi od primera do primera odločijo, ali in v kakšni obliki ne treba opraviti pregledovanje in ovrednotenje za investicijska podjetja, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033, le kadar menijo, da je to potrebno zaradi velikosti, narave, obsega in zapletenosti dejavnosti teh investicijskih podjetij.

Za namene prvega pododstavka se upošteva nacionalno pravo, ki ureja ločevanje, ki se uporablja za denar strank, ki se upravlja.

3.   Pristojni organi imajo v okviru pregledovanja in ovrednotenja iz točke (g) odstavka 1 dostop do dnevnih redov, zapisnikov in spremnih dokumentov za sestanke upravljalnega organa in njegovih komisij ter rezultatov notranjega ali zunanjega ovrednotenja uspešnosti upravljalnega organa.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejemanjem delegiranih aktov v skladu s členom 58, s katerimi se zagotovi, da ureditve, strategije, procesi in mehanizmi investicijskih podjetij zagotavljajo zanesljivo upravljanje in kritje tveganj. Komisija pri tem upošteva razvoj dogodkov na finančnih trgih, zlasti nastajanje novih finančnih produktov, razvoj na področju računovodskih standardov in trende, ki spodbujajo zbliževanje nadzornih praks.

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi redno in vsaj vsaka tri leta pregledajo skladnost investicijskih podjetij z zahtevami za dovoljenje za uporabo notranjih modelov iz člena 22 Uredbe (EU) 2019/2033. Pristojni organi so zlasti pozorni na spremembe poslovanja investicijskega podjetja in na uporabo notranjih modelov za nove produkte ter pregledajo in ocenijo, ali investicijsko podjetje pri teh notranjih modelih uporablja dobro razvite in najnovejše tehnike ter prakse. Pristojni organi zagotovijo, da se odpravijo pomembne pomanjkljivosti, ugotovljene pri kritju tveganja z notranjimi modeli investicijskega podjetja, ali sprejmejo ukrepe za ublažitev njihovih posledic, vključno z uvedbo kapitalskih pribitkov ali višjih multiplikatorjev.

2.   Kadar veliko število preseganj iz člena 366 Uredbe (EU) št. 575/2013 za notranje modele za tržna tveganja kaže, da notranji modeli niso ali niso več natančni, pristojni organi prekličejo dovoljenje za uporabo notranjih modelov ali naložijo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo hitro izboljšanje notranjih modelov v določenem roku.

3.   Kadar investicijsko podjetje, ki je pridobilo dovoljenje za uporabo notranjih modelov, ne izpolnjuje več zahtev za uporabo teh notranjih modelov, pristojni organi zahtevajo, da investicijsko podjetje dokaže, da je učinek neizpolnjevanja zahtev nepomemben, ali da predloži načrt in rok za uskladitev z zahtevami. Kadar ni verjetno, da se bo s predloženim načrtom zagotovila popolna skladnost, ali kadar rok ni ustrezen, pristojni organi zahtevajo izboljšanje načrta.

Kadar ni verjetno, da bo investicijsko podjetje zagotovilo skladnost do predpisanega roka, ali ni zadovoljivo dokazalo, da so učinki neizpolnjevanja zahtev nepomembni, države članice zagotovijo, da pristojni organi prekličejo dovoljenje za uporabo notranjih modelov ali ga omejijo na tista področja, na katerih je zagotovljena skladnost ali na katerih je mogoče skladnost doseči v ustreznem roku.

4.   EBA analizira notranje modele v vseh investicijskih podjetjih in način, kako investicijska podjetja uporabljajo notranje modele za obravnavanje podobnih tveganj ali izpostavljenosti. O tem obvesti ESMA.

Za spodbujanje doslednih, smotrnih in učinkovitih nadzorniških praks, EBA na podlagi navedene analize in v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 pripravi smernice z merili, kako morajo investicijska podjetja uporabljati notranje modele, in kako je treba te notranje modele uporabljati za podobna tveganja ali izpostavljenosti.

Države članice spodbujajo pristojne organe, naj pri pregledu iz odstavka 1 upoštevajo navedeno analizo in smernice.

1.   Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi vsa potrebna nadzorniška pooblastila, da lahko pri opravljanju svojih nalog učinkovito in sorazmerno posegajo v dejavnosti investicijskih podjetij.

2.   Za namene člena 36, člena 37(3) in člena 38 ter uporabe Uredbe (EU) 2019/2033 imajo pristojni organi pooblastila, da:

3.   Za namene točke (j) odstavka 2 lahko pristojni organi naložijo zahteve glede dodatnega ali pogostejšega poročanja za investicijska podjetja le, kadar se informacije, ki jih je treba sporočati, ne podvajajo in je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

Za informacije se šteje, da se podvajajo, kadar pristojni organ že ima iste ali vsebinsko podobne informacije, kadar lahko te informacije pripravi pristojni organ ali jih lahko isti pristojni organ pridobi na druge načine in ne le tako, da jih zahteva od investicijskega podjetja. Pristojni organ ne zahteva dodatnih informacij, kadar ima na voljo informacije v drugačni obliki ali na drugačni ravni podrobnosti, kot so dodatne informacije, ki jih je treba sporočati, in mu ta drugačna oblika ali podrobnost ne preprečuje priprave vsebinsko podobnih informacij.

1.   Pristojni organi naložijo dodatno kapitalsko zahtevo iz točke (a) člena 39(2) le, kadar se na podlagi pregledov, opravljenih v skladu s členoma 36 in 37, prepričajo, da je investicijsko podjetje v katerem koli od naslednjih položajev:

2.   Za namene točke (a) odstavka 1 tega člena se tveganja ali elementi tveganj obravnavajo kot nepokriti ali nezadostno pokriti s kapitalskimi zahtevami iz delov 3 in 4 Uredbe (EU) 2019/2033 le, kadar so zneski, vrste in porazdelitev kapitala, ki jih pristojni organ po nadzorniškem pregledu ocene, ki jo je izvedlo investicijsko podjetje v skladu s členom 24(1) te direktive, šteje za ustrezne, višji od kapitalske zahteve investicijskega podjetja, določene v delu 3 ali 4 Uredbe (EU) 2019/2033.

Za namene prvega pododstavka lahko kapital, ki se šteje za ustreznega, vključuje tveganja ali elemente tveganj, ki so izrecno izključeni iz kapitalske zahteve iz dela 3 ali 4 Uredbe (EU) 2019/2033.

3.   Pristojni organi določijo raven dodatnega kapitala, ki se zahteva v skladu s točko (a) člena 39(2), kot razliko med kapitalom, ki se šteje za ustreznega v skladu z odstavkom 2 tega člena, in kapitalsko zahtevo iz dela 3 ali 4 Uredbe (EU) 2019/2033.

4.   Pristojni organi zahtevajo, da investicijska podjetja izpolnijo dodatno kapitalsko zahtevo iz točke (a) člena 39(2) s kapitalom ob upoštevanju naslednjih pogojev:

5.   Pristojni organi pisno utemeljijo svojo odločitev o naložitvi dodatne kapitalske zahteve iz točke (a) člena 39(2) z jasno obrazložitvijo celovite ocene elementov iz odstavkov 1 do 4 tega člena. To v primeru iz točke (d) odstavka 1 tega člena vključuje posebno izjavo o razlogih, zaradi katerih se šteje, da raven kapitala, določena v skladu s členom 41(1), ne zadostuje več.

6.   EBA v posvetovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi, kako je treba meriti tveganja in elemente tveganj iz odstavka 2, vključno s tveganji ali elementi tveganj, ki so izrecno izključeni iz kapitalske zahteve iz dela 3 ali 4 Uredbe (EU) 2019/2033.

EBA zagotovi, da osnutki regulativnih tehničnih standardov vključujejo okvirne kvalitativne metrike za zneske dodatnega kapitala iz točke (a) člena 39(2), ob upoštevanju vrste različnih poslovnih modelov in pravnih oblik, ki jih lahko imajo investicijska podjetja, in da so sorazmerni glede na:

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 26. junija 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejemanjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

7.   Pristojni organi lahko investicijskim podjetjem, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033, na podlagi ocene posameznega primera in kadar pristojni organ meni, da je to upravičeno, naložijo dodatno kapitalsko zahtevo v skladu z odstavki 1 do 6.

1.   Pristojni organi lahko ob upoštevanju načela sorazmernosti ter skladno z velikostjo, sistemskim pomenom, vrsto, obsegom in zapletenostjo dejavnosti investicijskih podjetij, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033, od takih investicijskih podjetij zahtevajo, da imajo raven kapitala, ki na podlagi člena 24 v zadostni meri presega zahteve iz dela 3 Uredbe (EU) 2019/2033 in te direktive, vključno z dodatnimi kapitalskimi zahtevami iz točke (a) člena 39(2), da se zagotovi, da ciklična gospodarska nihanja ne vodijo do kršitev navedenih zahtev ali ogrozijo možnosti, da se investicijsko podjetje likvidira in preneha poslovati v skladu s predpisi.

2.   Pristojni organi po potrebi pregledajo raven kapitala, ki so jo v skladu z odstavkom 1 tega člena določila posamezna investicijska podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033, in, kadar je primerno, zadevnemu investicijskemu podjetju sporočijo ugotovitve navedenega pregleda, vključno z morebitnimi pričakovanji glede prilagoditev ravni kapitala, določene v skladu z odstavkom 1 tega člena. Tako sporočilo vključuje datum, do katerega je treba v skladu z zahtevo pristojnega organa dokončati prilagoditev.

1.   Pristojni organi naložijo posebne likvidnostne zahteve iz točke (k) člena 39(2) te direktive le, kadar na podlagi pregledov, opravljenih v skladu s členoma 36 in 37 te direktive, sklenejo, da je investicijsko podjetje, ki ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033 ali ki sicer izpolnjuje pogoje iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033, vendar ni bilo izvzeto iz likvidnostne zahteve v skladu s členom 43(1) Uredbe (EU) 2019/2033, v enem od naslednjih primerov:

2.   Za namene točke (a) odstavka 1 tega člena se likvidnostna tveganja ali elementi likvidnostnega tveganja obravnavajo kot nepokriti ali nezadostno pokriti z likvidnostno zahtevo iz dela 5 Uredbe (EU) 2019/2033 le, kadar so zneski in vrste likvidnosti, ki jih pristojni organ po nadzorniškem pregledu ocene, ki jo je izvedlo investicijsko podjetje v skladu s členom 24(1) te direktive, šteje za ustrezne, višji od likvidnostne zahteve investicijskega podjetja, določene v delu 5 Uredbe (EU) 2019/2033.

3.   Pristojni organi določijo raven posebne likvidnosti, ki se zahteva v skladu s točko (k) člena 39(2) te direktive, kot razliko med likvidnostjo, ki se šteje kot ustrezna v skladu z odstavkom 2 tega člena, in likvidnostno zahtevo, določeno v delu 5 Uredbe (EU) 2019/2033.

4.   Pristojni organi zahtevajo, da investicijska podjetja izpolnjujejo posebne likvidnostne zahteve iz točke (k) člena 39(2) te direktive z likvidnimi sredstvi, kakor je določeno v členu 43 Uredbe (EU) 2019/2033.

5.   Pristojni organi pisno utemeljijo odločitev o naložitvi posebne likvidnostne zahteve iz točke (k) člena 39(2) z jasno obrazložitvijo celovite ocene elementov iz odstavkov 1 do 3 tega člena.

6.   EBA v posvetovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi na način, ki ustreza velikosti, strukturi in notranji organizaciji investicijskih podjetij ter naravi, obsegu in zapletenosti njihovih dejavnosti, določi način, kako je treba meriti likvidnostno tveganje in elemente likvidnostnega tveganja iz odstavka 2.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 26. junija 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejemanjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

1.   Pristojni organi obvestijo EBA o:

EBA informacije iz tega odstavka posreduje ESMA.

2.   EBA v posvetovanju z ESMA oceni informacije, ki jih predložijo pristojni organi, da se zagotovi doslednost procesov nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja. Za dokončanje ocene lahko EBA po posvetovanju z ESMA od pristojnih organov na sorazmeren način in v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1093/2010 zahteva dodatne informacije.

EBA zbirne informacije iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 1 objavi na svojem spletnem mestu.

EBA poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o ravni konvergence pri uporabi tega poglavja med državami članicami. EBA po potrebi izvaja medsebojne strokovne preglede v skladu s členom 30 Uredbe (EU) št. 1093/2010. O teh medsebojnih strokovnih pregledih obvesti ESMA.

EBA in ESMA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 oziroma členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, kakor je ustrezno, izdata smernice za pristojne organe, da na ustrezen način glede na velikost, strukturo in notranjo organizacijo investicijskih podjetij ter naravo, obseg in zapletenost njihovih dejavnosti podrobneje določita skupne postopke in metodologije za procese nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja iz odstavka 1 in za oceno obravnavanja tveganj iz člena 29 te direktive.

1.   Države članice zagotovijo, da v primerih, ko skupino investicijskih podjetij vodi obvladujoče investicijsko podjetje Unije, nadzor na konsolidirani podlagi ali nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine izvaja pristojni organ tega obvladujočega investicijskega podjetja Unije.

2.   Države članice zagotovijo, da v primerih, ko je obvladujoče podjetje investicijskega podjetja obvladujoči investicijski holding Unije ali obvladujoči mešani finančni holding Unije, nadzor na konsolidirani podlagi ali nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine izvaja pristojni organ tega investicijskega podjetja.

3.   Države članice zagotovijo, da v primerih, kadar imata dve ali več investicijskih podjetij, ki imajo dovoljenje v dveh ali več državah članicah, isti obvladujoči investicijski holding Unije ali isti obvladujoči mešani finančni holding Unije, nadzor na konsolidirani podlagi oziroma nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine izvaja pristojni organ investicijskega podjetja, ki ima dovoljenje v državi članici, v kateri je bil ustanovljen investicijski holding ali mešani finančni holding.

4.   Države članice zagotovijo, da v primerih, ko obvladujoča podjetja dveh ali več investicijskih podjetij, ki imajo dovoljenje v dveh ali več državah članicah, zajemajo več kot en investicijski holding ali mešani finančni holding z glavnimi sedeži v različnih državah članicah in je v vsaki od teh držav članic investicijsko podjetje, nadzor na konsolidirani podlagi ali nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine izvaja pristojni organ investicijskega podjetja z največjo bilančno vsoto.

5.   Države članice zagotovijo, da v primerih, ko je obvladujoče podjetje dveh ali več investicijskih podjetij z dovoljenjem v Uniji isti investicijski holding Unije ali mešani finančni holding Unije in nobeno od teh investicijskih podjetij nima dovoljenja v državi članici, v kateri je bil ustanovljen investicijski holding ali mešani finančni holding, nadzor na konsolidirani podlagi ali nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine izvaja pristojni organ investicijskega podjetja z največjo bilančno vsoto.

6.   Pristojni organi lahko sporazumno opustijo merila iz odstavkov 3, 4 in 5, kadar njihova uporaba ne bi bila primerna za učinkovit nadzor na konsolidirani podlagi ali nadzor izpolnjevanja zahtev preskusa kapitala skupine, pri čemer se upoštevajo zadevna investicijska podjetja in pomen njihovih dejavnosti za relevantne države članice, in za izvajanje nadzora na konsolidirani podlagi ali nadzor izpolnjevanja zahtev preskusa kapitala skupine določijo drug pristojni organ. Pristojni organi v teh primerih pred sprejetjem kakršne koli odločitve obvladujočemu investicijskemu holdingu Unije ali obvladujočemu mešanemu finančnemu holdingu Unije oziroma investicijskemu podjetju z največjo bilančno vsoto omogočijo, da o tej odločitvi da svoje mnenje. Pristojni organi uradno obvestijo Komisijo in EBA o vsaki taki odločitvi.

1.   Države članice zagotovijo, da lahko nadzornik skupine, imenovan v skladu s členom 46 te direktive, če je ustrezno, ustanovi kolegije nadzornikov, da se olajša izvajanje nalog iz tega člena ter zagotovilo usklajevanje in sodelovanje z ustreznimi nadzornimi organi iz tretjih držav, zlasti kadar je to potrebno za namen uporabe točke (c) prvega pododstavka člena 23(1) in člena 23(2) Uredbe (EU) 2019/2033 za izmenjavo in posodobitev ustreznih informacij o modelu kritja z nadzornimi organi kvalificiranih centralnih nasprotnih strank.

2.   Kolegiji nadzornikov zagotovijo okvir, znotraj katerega nadzornik skupine, EBA in drugi pristojni organi izvajajo naslednje naloge:

3.   Kadar je ustrezno, se lahko kolegiji nadzornikov ustanovijo tudi, kadar se odvisna podjetja skupine investicijskih podjetij, ki jo vodi investicijsko podjetje Unije, obvladujoči investicijski holding Unije ali obvladujoči mešani finančni holding Unije, nahajajo v tretji državi.

4.   EBA v skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1093/2010 sodeluje na sejah kolegijev nadzornikov.

5.   Člani kolegija nadzornikov so naslednji organi:

6.   Nadzornik skupine, določen v skladu s členom 46, predseduje sejam kolegija nadzornikov in sprejema odločitve. Nadzornik skupine vse člane kolegija nadzornikov vnaprej v celoti obvešča o organizaciji teh sej ter o glavnih vprašanjih in dejavnostih, ki bodo obravnavane. Nadzornik skupine tudi pravočasno v celoti obvesti vse člane kolegija nadzornikov o odločitvah, sprejetih na teh sejah, ali o izvedenih ukrepih.

Nadzornik skupine upošteva, da je pomembno, da nadzorniško dejavnost pri sprejemanju odločitev načrtujejo ali usklajujejo organi iz odstavka 5.

Ustanovitev in delovanje kolegijev nadzornikov temelji na pisnih dogovorih.

7.   Vsak zadevni pristojni organ lahko v primeru nestrinjanja z odločitvijo, ki jo je sprejel nadzornik skupine o delovanju kolegijev nadzornikov, zadevo preda EBA in zahteva pomoč EBA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

EBA lahko tudi na lastno pobudo pomaga pristojnim organom v primeru nestrinjanja glede delovanja kolegijev nadzornikov iz tega člena, in sicer v skladu z drugim pododstavkom člena 19(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010.

8.   EBA v posvetovanju z ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za podrobnejšo opredelitev pogojev, pod katerimi kolegiji nadzornikov izvajajo svoje naloge iz odstavka 1.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 26. junija 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejemanjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

1.   Države članice zagotovijo, da si nadzornik skupine in pristojni organi iz člena 48(5) medsebojno zagotovijo vse potrebne informacije, med drugim o:

2.   V primeru, kadar ustrezne informacije iz odstavka 1 niso bile nemudoma sporočene ali je bila zahteva glede sodelovanja, zlasti za izmenjavo zadevnih informacij, zavrnjena ali ni bila obravnavana v razumnem roku, lahko pristojni organi in nadzornik skupine v skladu s členom 19(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010 zadevo predložijo EBA.

EBA lahko v skladu z drugim pododstavkom člena 19(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010 in na lastno pobudo pomaga pristojnim organom razviti dosledne prakse sodelovanja.

3.   Države članice zagotovijo, da se pristojni organi pred sprejetjem odločitve, ki bi lahko bila pomembna za nadzorniške naloge drugih pristojnih organov, medsebojno posvetujejo o:

4.   Kadar nameravajo pristojni organi naložiti znatne sankcije ali sprejeti druge izredne ukrepe, kot je navedeno v točki (b) odstavka 3, se prej posvetujejo z nadzornikom skupine.

5.   Z odstopanjem od odstavka 3 se pristojnemu organu ni treba posvetovati z drugimi pristojnimi organi v nujnih primerih ali v primerih, ko bi tako posvetovanje lahko ogrozilo učinkovitost njegove odločitve; v tem primeru pristojni organ obvesti druge zadevne pristojne organe o svoji odločitvi, da se ne bo nemudoma posvetoval z njimi.

1.   Države članice zagotovijo, da lahko v primeru, ko mora pristojni organ v eni državi članici preveriti informacije o investicijskih podjetjih, investicijskih holdingih, mešanih finančnih holdingih, finančnih institucijah, podjetjih za pomožne storitve, mešanih holdingih ali odvisnih podjetjih, ki so v drugi državi članici, vključno z odvisnimi podjetji, ki so zavarovalnice, in ko v zvezi s tem vloži zahtevo, ustrezni pristojni organi te druge države članice izvedejo preverjanje v skladu z odstavkom 2.

2.   Pristojni organi, ki prejmejo zahtevek na podlagi odstavka 1, storijo eno od naslednjega:

Za namene točk (a) in (c) lahko pri preverjanju sodelujejo pristojni organi, ki so dali zahtevek.

1.   Države članice določijo, da lahko v primerih, ko je obvladujoče podjetje investicijskega podjetja mešani poslovni holding, pristojni organi, odgovorni za nadzor investicijskega podjetja:

2.   Države članice določijo, da lahko njihovi pristojni organi sami ali s pomočjo zunanjih inšpektorjev izvajajo inšpekcijske preglede na kraju samem, s katerimi preverijo informacije, ki so jih dobili od mešanih poslovnih holdingov in njihovih odvisnih podjetij.

1.   Države članice zagotovijo, da v primeru, kadar se za dve ali več investicijskih podjetij, ki so odvisna podjetja istega obvladujočega podjetja, katerega glavni sedež je v tretji državi, ne izvaja učinkovit nadzor na ravni skupine, pristojni organ oceni, ali nadzorni organ tretje države nad investicijskimi podjetji izvaja nadzor, ki je enakovreden nadzoru, določenemu v tej direktivi in v delu 1 Uredbe (EU) 2019/2033.

2.   Kadar se z oceno iz odstavka 1 tega člena ugotovi, da se tak enakovredni nadzor ne izvaja, države članice dovolijo ustrezne nadzorniške tehnike, s katerimi se dosežejo cilji nadzora v skladu s členom 7 ali 8 Uredbe (EU) 2019/2033. O teh nadzorniških tehnikah po posvetovanju z drugimi sodelujočimi pristojnimi organi odloči pristojni organ, ki bi bil nadzornik skupine, če bi imelo obvladujoče podjetje sedež v Uniji. O ukrepih, sprejetih na podlagi tega odstavka, se uradno obvestijo drugi sodelujoči pristojni organi, EBA in Komisija.

3.   Pristojni organ, ki bi bil nadzornik skupine, če bi imelo obvladujoče podjetje sedež v Uniji, lahko zlasti zahteva, da se za investicijski holding ali mešani finančni holding ustanovi sedež v Uniji in da se zanju uporablja člen 7 ali 8 Uredbe (EU) 2019/2033.

1.   Pristojni organi javno objavijo vse naslednje informacije:

2.   Informacije, objavljene v skladu z odstavkom 1, morajo biti dovolj izčrpne in natančne, da omogočijo smiselno primerjavo uporabe točk (b), (c) in (d) odstavka 1 s strani pristojnih organov različnih držav članic.

3.   Informacije se objavijo v enotni obliki in se redno posodabljajo. Dostopne so na enotnem elektronski lokaciji.

4.   EBA v posvetovanju z ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev oblike, strukture, seznamov vsebine in datuma letne objave informacij iz odstavka 1.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

5.   EBA osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz odstavka 4 predloži Komisiji do 26. junija 2021.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(2), člena 29(4) in člena 36(4) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 25. decembra 2019.

3.   Prenos pooblastila iz člena 3(2), člena 29(4) in člena 36(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3(2), člena 29(4) in člena 36(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Države članice do 26. junija 2021 sprejmejo in objavijo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice te predpise uporabljajo od 26. junija 2021. Vendar pa države članice uporabljajo predpise, potrebne za uskladitev s točko 5 člena 64 od 26. marca 2020.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Takoj, ko ta direktiva začne veljati, države članice zagotovijo, da je Komisija dovolj zgodaj, da lahko poda svoje pripombe, obveščena o vseh predlogih zakonov in drugih predpisov, ki jih nameravajo sprejeti na področju, ki ga ureja ta direktiva.

3.   Države članice sporočijo Komisiji in EBA besedilo določb nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Kadar dokumentacija, ki jo države članice priložijo uradnemu obvestilu o prenosu določb, ne zadostuje, da bi bilo mogoče v celoti oceniti skladnost določb o prenosu z nekaterimi določbami te direktive, lahko Komisija na zahtevo EBA in za izvajanje nalog iz Uredbe (EU) št. 1093/2010 ali na lastno pobudo zahteva, da države članice zagotovijo podrobnejše informacije o prenosu in izvajanju navedenih določb in te direktive.