(1)

Poglavje 3 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013 določa plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje (v nadaljnjem besedilu: plačilo za zeleno komponento). Te prakse vključujejo diverzifikacijo kmetijskih rastlin in površine z ekološkim pomenom. Nadaljnja pravila o teh praksah so določena v poglavju 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 (2).

(2)

V skladu s členom 44(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013 se za namene diverzifikacije kmetijskih rastlin zemljišče v prahi šteje za kmetijsko rastlino, ki je različna od trave ali druge zelene krmne rastline. To pomeni, da zemljišče, ki je bilo uporabljeno za pašo ali požeto za namene kmetijske proizvodnje, ni mogoče šteti za zemljišče v prahi.

(3)

V skladu s členom 45(2) Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014 se lahko zemljišče v prahi šteje za površino z ekološkim pomenom za namene točke (a) prvega pododstavka člena 46(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013, če na njem ni kmetijske proizvodnje.

(4)

V skladu s členom 45(9) Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014 se lahko površine pod naknadnimi posevki ali travno rušo štejejo za površine z ekološkim pomenom za namene člena 46 Uredbe (EU) št. 1307/2013, pod pogojem da so nastale s setvijo mešanice vrst kmetijskih rastlin ter so izpolnjeni pogoji iz člena 46 Uredbe (EU) št. 1307/2013. Države članice pripravijo seznam mešanic vrst kmetijskih rastlin, ki se uporabijo, in določijo obdobje na nacionalni, regionalni in podregionalni ravni ali ravni kmetijskega gospodarstva, med katerim je treba vzdrževati površine pod naknadnimi posevki ali travno rušo, prijavljene kot površine z ekološkim pomenom. Navedeno obdobje ni krajše od osmih tednov. Poleg tega površine pod naknadnimi posevki ali travno rušo ne vključujejo površin pod zimskimi posevki, ki se posejejo v jeseni, navadno za žetev ali pašo.

(5)

Belgija, Španija, Francija, Litva, Poljska in Portugalska so se odločile, da se površine z zemljiščem v prahi, ki izpolnjujejo merila iz člena 45(2) Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014, in površine pod naknadnimi posevki ali travno rušo, ki so v skladu s členom 45(9) navedene uredbe, lahko štejejo za površine z ekološkim pomenom v skladu s točkama (a) in (i) prvega pododstavka člena 46(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

(6)

Belgija, Španija, Francija, Litva, Poljska in Portugalska so Komisijo obvestile, da je huda suša spomladi in poleti imela kumulativne učinke, ki so bili škodljivi za kmetijsko dejavnost, kar je ogrozilo donos rastlin, ki se uporabljajo za živalsko krmo, zlasti travinj in pašnikov.

(7)

Zaradi hude suše je prišlo do pomanjkanja krme v sektorjih živine in ni bilo mogoče skladiščiti zalog. Pojavila se je zaskrbljenost, zlasti zaradi čedalje večjih stroškov, ki so posledica primanjkljaja v pridelavi, kar ogroža sposobnost preživetja zadevnih gospodarstev.

(8)

Da bi se kmetom na prizadetih površinah omogočilo, da čim bolj izkoristijo razpoložljive površine za potrebe krmljenja svojih živali, so Belgija, Španija, Francija, Litva, Poljska in Portugalska zaprosile za možnost odstopanja od nekaterih pogojev pri plačilu za zeleno komponento v zvezi z zemljiščem v prahi, za katero je bilo ugotovljeno, da izpolnjuje zahteve glede diverzifikacije kmetijskih rastlin ali površin z ekološkim pomenom v skladu s členom 44(4) oz. točko (a) prvega pododstavka člena 46(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

(9)

Iz istih razlogov so Belgija, Francija, Litva in Poljska zaprosile za možnost odstopanja od nekaterih pogojev pri plačilu za zeleno komponento v zvezi s površinami pod naknadnimi posevki ali travno rušo, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo zahteve glede površin z ekološkim pomenom v skladu s točko (i) prvega pododstavka člena 46(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

(10)

Poleg tega nekateri kmetje v Franciji, Litvi in na Poljskem zaradi izrednih vremenskih razmer in posledično neprimernega stanja tal za pripravljalno delo niso mogli pravočasno posejati naknadnih posevkov ali travne ruše. Zato bi bil brez skrajšanja obdobja, med katerim je treba vzdrževati površine z naknadnimi posevki, njihov načrt za pridelavo kmetijskih rastlin težko izvedljiv, zlasti če nameravajo pozneje sejati zimske posevke. Po izteku tega optimalnega časa obstaja tveganje, da bodo kmetje morali sejati zimske posevke v slabih razmerah, kar bo ogrozilo prihodnji donos zadevnih posevkov.

(11)

Glede na resnost suše v letu 2019 na prizadetih površinah in njenih posledic je ustrezno zagotoviti odstopanja od člena 44(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013 v zvezi z zemljiščem v prahi za namene diverzifikacije kmetijskih rastlin, od člena 45(2) Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014 v zvezi z zemljiščem v prahi za uvrščanje površin med površine z ekološkim pomenom v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 46(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013 ter od člena 45(9) Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014 v zvezi s površinami pod naknadnimi posevki ali travno rušo za uvrščanje površin med površine z ekološkim pomenom v skladu s točko (i) prvega pododstavka člena 46(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

(12)

Vendar bi bilo zaradi skladnosti z zahtevami iz člena 69(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 s tem sklepom treba določiti odstopanja od obveznosti diverzifikacije kmetijskih rastlin in površin z ekološkim pomenom samo v takem obsegu in času, kot je nujno potrebno. Zato bi se odstopanja iz tega sklepa morala uporabljati za kmete na površinah, ki so jih pristojni organi zadevnih držav članic uradno priznali za površine, ki so bile prizadete zaradi suše, kar je povzročilo znatno pomanjkanje krmnih virov. V zvezi z odstopanjem bi bilo treba določiti še dodatne pogoje.

(13)

Ob upoštevanju razpoložljivosti drugih instrumentov in posebnih značilnosti prizadetih površin, vključno z obstoječimi sistemi kmetovanja in rabo zemljišč, bi Belgija, Španija, Francija, Litva, Poljska in Portugalska morale imeti možnost, da se odločijo, katera od teh odstopanj se uporabljajo in v kakšnem obsegu, pod pogojem da so izpolnjeni pogoji iz tega sklepa. Pri odločanju o uporabi odstopanj na prizadetih površinah bi morale navedene države članice ustrezno upoštevati cilje kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, ter zlasti potrebo po zadostni zaščiti kakovosti tal, kakovosti naravnih virov in biotske raznovrstnosti, zlasti v najbolj občutljivih obdobjih za cvetenje in gnezdenje ptic.

(14)

Da se zagotovi učinkovitost odstopanj, odobrenih s tem sklepom, bi morale Belgija, Španija, Francija, Litva, Poljska in Portugalska sprejeti svoje odločitve v 14 dneh po datumu uradnega obvestila o tem sklepu ter o svojih odločitvah uradno obvestiti Komisijo v 7 dneh po datumu sprejetja navedene odločitve.

(15)

Da bi Komisija lahko spremljala pravilno uporabo ustreznih pravil in učinek takih odstopanj, bi Belgija, Španija, Francija, Litva, Poljska in Portugalska morale zagotoviti informacije o številu zajetih hektarov za namene ocenjevanja vpliva odstopanj na okoljske cilje diverzifikacije kmetijskih rastlin in površin z ekološkim pomenom, kot določa Uredba (EU) št. 1307/2013. Navedene informacije bi morale biti Komisiji dane na voljo do 15. decembra 2019 z uporabo obstoječih instrumentov upravljanja. Belgija, Španija, Francija, Litva, Poljska in Portugalska bi morale Komisiji do istega datuma predložiti oceno vpliva odstopanja na cilje na področju okolja, biotske raznovrstnosti in podnebja, povezane s površinami z ekološkim pomenom, naknadnimi posevki in diverzifikacijo kmetijskih rastlin, in po potrebi z opisom ukrepov za ublažitev morebitnih ugotovljenih negativnih učinkov.

(16)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za neposredna plačila –