„PRILOGA IV

POROČANJE O OKOLJU

A.   Uvod

Okoljske informacije se predstavi na jasen in razumljiv način, po možnosti v elektronski obliki. Organizacija določi obliko predstavitve informacij zainteresiranim stranem, ki je uporabnikom najbolj prijazna.

B.   Okoljska izjava

Okoljska izjava vključuje vsaj elemente in izpolnjuje minimalne zahteve, ki so navedeni spodaj:

(a)	povzetek dejavnosti, proizvodov in storitev organizacije, njeno razmerje do katere koli matične organizacije, če je primerno, ter jasen in nedvoumen opis obsega registracije v sistemu EMAS, skupaj s seznamom lokacij, vključenih v to registracijo;

(b)	okoljsko politiko in kratek opis strukture upravljanja, ki podpira sistem okoljskega ravnanja organizacije;

(c)	opis vseh pomembnih neposrednih in posrednih okoljskih vidikov, katerih rezultat je pomemben vpliv organizacije na okolje, kratek opis pristopa, ki se uporablja za opredelitev njihove pomembnosti, ter obrazložitev vrste vplivov glede na te vidike;

(d)	opis splošnih in posamičnih okoljskih ciljev v povezavi s pomembnimi okoljskimi vidiki in vplivi;

(e)

opis obstoječih in načrtovanih ukrepov za izboljšanje okoljske uspešnosti, doseganje splošnih in posamičnih ciljev ter zagotavljanje skladnosti z zakonskimi zahtevami v zvezi z okoljem. Kjer je na voljo, bi bilo treba navesti sklic na ustrezne najboljše prakse okoljskega ravnanja, predstavljene v sektorskih referenčnih dokumentih iz člena 46;

(f)

povzetek dostopnih podatkov o okoljski uspešnosti organizacije v zvezi z njenimi pomembnimi okoljskimi vidiki. Poročanje temelji na glavnih kazalnikih okoljske uspešnosti in posebnih kazalnikih okoljske uspešnosti iz oddelka C. Če splošni in posamični okoljski cilji obstajajo, se sporočijo ustrezni podatki;

(g)	sklic na glavne zakonske določbe, ki jih mora organizacija upoštevati, da zagotovi skladnost z zakonskimi zahtevami v zvezi z okoljem, in izjavo o skladnosti z zakonodajo;

(h)

potrdilo v zvezi z zahtevami iz člena 25(8) ter ime in številko akreditacije ali licence okoljskega preveritelja in datum potrditve. Namesto potrdila se lahko uporabi izjava iz Priloge VII, ki jo podpiše okoljski preveritelj. Posodobljena okoljska izjava vključuje vsaj elemente iz točk od (e) do (h) in izpolnjuje minimalne zahteve iz točk od (e) do (h). Organizacije lahko v svojo okoljsko izjavo vključijo dodatne konkretne informacije o svojih dejavnostih, proizvodih in storitvah ali o svoji skladnosti s posebnimi zahtevami. Vse informacije iz okoljske izjave potrdi okoljski preveritelj. Okoljska izjava se lahko vključi v druge dokumente poročanja organizacije (npr. poročila o upravljanju, trajnosti ali družbeni odgovornosti podjetij). Če se izjava vključi v takšne dokumente poročanja, mora biti jasno navedena razlika med potrjenimi in nepotrjenimi informacijami. Okoljska izjava mora biti jasno označena (npr. z uporabo logotipa EMAS) in vsebovati kratko pojasnilo postopka potrjevanja v okviru EMAS.

C.   Poročanje, ki temelji na kazalnikih okoljske uspešnosti in kvalitativnih informacijah

1.   Uvod

Organizacije tako v okoljski izjavi kot v posodobljeni okoljski izjavi poročajo o svojih pomembnih neposrednih in posrednih okoljskih vidikih ter pri tem uporabijo glavne kazalnike okoljske uspešnosti in posebne kazalnike okoljske uspešnosti, kot so določeni spodaj. Če kvantitativnih podatkov ni na voljo, organizacije sporočijo kvalitativne informacije, kot je navedeno v točki 4.

Pri poročanju se posredujejo podatki o dejanskem vnosu in iznosu. Če bi razkritje škodilo zaupnosti poslovnih ali industrijskih informacij organizacije, kadar tako zaupnost določa nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Skupnosti, da bi zaščitila zakonite gospodarske interese, se organizaciji lahko dovoli, da pri poročanju te podatke izrazi v obliki indeksnih vrednosti, npr. z določitvijo izhodiščnega leta (z indeksom 100), glede na katerega bo prikazan dejanski vnos/iznos.

Ti kazalniki:

(a)	podajo točno oceno okoljske uspešnosti organizacije;

(b)	so takoj razumljivi in nedvoumni;

(c)	omogočajo letne primerjave, tako da se lahko oceni, ali se je okoljska uspešnost organizacije izboljšala; da bi bila ta primerjava možna, poročanje zajame vsaj tri leta dejavnosti, pod pogojem da so podatki na voljo;

(d)	omogočajo primerjavo s sektorskimi, nacionalnimi ali regionalnimi merili uspešnosti, če je primerno;

(e)	omogočajo primerjavo s predpisanimi zahtevami, če je primerno.

Organizacije v ta namen na kratko opredelijo obseg (vključno z organizacijskimi in materialnimi mejami, uporabo in metodologijo izračuna) posameznih kazalnikov.

2.   Glavni kazalniki okoljske uspešnosti

(a)

Glavni kazalniki se osredotočajo na uspešnost na naslednjih glavnih okoljskih področjih: (i) energija, (ii) materiali, (iii) voda, (iv) odpadki, (v) raba zemljišč v zvezi z biotsko raznovrstnostjo ter (vi) emisije. Poročanje o glavnih kazalnikih okoljske uspešnosti je obvezno. Vendar lahko organizacija oceni ustreznost navedenih kazalnikov glede na svoje pomembne okoljske vidike in vplive. Če organizacija sklene, da se eden ali več glavnih kazalnikov ne nanaša na njene pomembne okoljske vidike in vplive, ji ni treba poročati o navedenih glavnih kazalnikih. V slednjem primeru organizacija v okoljsko izjavo vključi jasno in utemeljeno razlago za svojo odločitev.

(b)

Vsak glavni kazalnik je sestavljen iz: (i) zneska A, ki označuje skupni letni vnos/iznos na določenem področju; (ii) zneska B, ki označuje letno referenčno vrednost, ki predstavlja dejavnost organizacije; ter (iii) zneska R, ki označuje razmerje A/B. Vsaka organizacija poroča o vseh treh elementih za vsak kazalnik.

(c)

O navedbi skupnega letnega vnosa/iznosa na določenem področju (znesek A) se poroča, kot sledi: (i) o energiji — ‚skupna neposredna poraba energije‘, ki ustreza skupni letni količini energije, ki jo organizacija porabi, — ‚skupna poraba energije iz obnovljivih virov‘, ki ustreza skupni letni količini energije, ki jo organizacija porabi in je bila proizvedena iz obnovljivih virov, — ‚skupna proizvodnja energije iz obnovljivih virov‘, ki ustreza skupni letni količini energije, ki jo organizacija proizvede iz obnovljivih virov. Slednje se sporoči le v primeru, če je skupna količina energije iz obnovljivih virov, ki jo organizacija proizvede, precej večja od skupne količine energije iz obnovljivih virov, ki jo organizacija porabi, oziroma če organizacija energije iz obnovljivih virov, ki jo je proizvedla, ni porabila. Če se porabijo ali, v primeru energije iz obnovljivih virov, proizvedejo različne vrste energije (kot so elektrika, gretje, gorivo ali drugo), se o njihovi letni porabi ali proizvodnji poroča ločeno, kot je primerno. Energijo bi bilo treba po možnosti izraziti v kWh, MWh, GJ ali drugih merskih enotah, ki se navadno uporabljajo pri poročanju o vrstah porabljene ali proizvedene energije; (ii) o materialih — ‚letni masni pretok ključnih uporabljenih materialov‘ (razen energetskih nosilcev in vode), ki se po možnosti izrazi v enotah za merjenje teže (npr. v kilogramih ali tonah) ali prostornine (npr. v m3) ali drugih merskih enotah, ki se navadno uporabljajo v tem sektorju. Če se uporabljajo različne vrste materialov, bi bilo treba o njihovem letnem masnem pretoku poročati ločeno, kot je primerno; (iii) o vodi — ‚skupna letna poraba vode‘, izražena v enotah za merjenje prostornine (npr. v litrih ali m3); (iv) o odpadkih — ‚skupno letno nastajanje odpadkov‘, razčlenjeno po vrsti odpadkov, ki se po možnosti izrazi v enotah za merjenje teže (npr. v kilogramih ali tonah) ali prostornine (npr. v m3) ali drugih merskih enotah, ki se navadno uporabljajo v tem sektorju, — ‚skupno letno nastajanje nevarnih odpadkov‘, ki se po možnosti izrazi v enotah za merjenje teže (npr. v kilogramih ali tonah) ali v m3 ali drugih merskih enotah, ki se navadno uporabljajo v tem sektorju; (v) o rabi zemljišč v zvezi z biotsko raznovrstnostjo — oblike rabe zemljišč v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, izražene v enotah za merjenje površine (npr. v m2 ali ha): — skupna uporaba zemljišč — skupno zatesnjeno območje — skupno območje, usmerjeno v naravo, ki se nahaja na lokaciji — skupno območje, usmerjeno v naravo, ki se nahaja izven lokacije ‚Območje, usmerjeno v naravo‘, je območje, ki je namenjeno predvsem ohranjanju ali obnovi narave. Območja, usmerjena v naravo, se lahko nahajajo na lokaciji in vključujejo streho, fasado, odvajanje vode ali druge elemente, ki so bili zasnovani, prilagojeni ali se z njimi upravlja z namenom spodbujanja biotske raznovrstnosti. Območja, usmerjena v naravo, se lahko nahajajo tudi izven lokacije organizacije, pod pogojem da je območje v lasti organizacije, ga slednja upravlja in je namenjeno predvsem spodbujanju biotske raznovrstnosti. Opiše se lahko tudi območja v soupravljanju, namenjena spodbujanju biotske raznovrstnosti, pod pogojem da je obseg soupravljanja jasno določen. ‚Zatesnjeno območje‘ je katero koli območje, kjer so bila izvorna tla pokrita (kot npr. ceste) in so postala nepropustna. Ta nepropustnost lahko vpliva na okolje; (vi) o emisijah — ‚skupne letne emisije toplogrednih plinov‘, med drugim vsaj emisije CO2, CH4, N2O, HFC, PFC, NF3 in SF6, izražene v tonah ekvivalenta CO2, Organizacija bi morala poročati o svojih emisijah toplogrednih plinov v skladu z uveljavljeno metodologijo, kot je Protokol o toplogrednih plinih. — ‚skupne letne emisije v zrak‘, med drugim vsaj emisije SO2, NOx in trdnih delcev (PM), izražene v kilogramih ali tonah.

(d)

Navedba letne referenčne vrednosti, ki predstavlja dejavnost organizacije (znesek B), se izbere in sporoči v skladu z naslednjimi zahtevami: Znesek B: (i) je razumljiv; (ii) je znesek, ki najbolje predstavlja celotno letno dejavnost organizacije; (iii) omogoča pravilen opis okoljske uspešnosti organizacije ob upoštevanju posebnosti in dejavnosti organizacije; (iv) je splošna referenčna vrednost za sektor, v katerem organizacija deluje, kot v naslednjih primerih: — skupni letni fizični iznos — skupno število zaposlenih — skupno število nočitev — skupno število prebivalcev na območju (v primeru javne uprave) — tone predelanih odpadkov (za organizacije, dejavne v sektorju ravnanja z odpadki) — skupna proizvedena energija (za organizacije, dejavne v sektorju proizvodnje energije); (v) omogoča primerljivost sporočenih kazalnikov znotraj daljšega časovnega obdobja. Ko se znesek B določi, se uporablja v prihodnjih okoljskih izjavah. Sprememba zneska B se razloži v okoljski izjavi. Če se znesek B spremeni, organizacija zagotovi, da se znesek lahko primerja vsaj znotraj triletnega obdobja, in sicer s ponovnim izračunom kazalnikov za predhodna leta v skladu z novo določenim zneskom B.

3.   Posebni kazalniki okoljske uspešnosti

Vsaka organizacija tudi letno poroča o svoji uspešnosti glede pomembnih neposrednih in posrednih okoljskih vidikov in vplivov, povezanih z njenimi glavnimi poslovnimi dejavnostmi, ki so merljivi in preverljivi ter še niso zajeti z glavnimi kazalniki.

O navedenih kazalnikih se poroča v skladu z zahtevami iz uvoda v ta oddelek.

Če so na voljo, organizacija upošteva sektorske referenčne dokumente iz člena 46 za lažjo opredelitev ustreznih, za posamezen sektor značilnih kazalnikov.

4.   Poročanje o pomembnih okoljskih vidikih, ki temelji na kvalitativnih informacijah

Če za poročanje o znatnih neposrednih ali posrednih okoljskih vidikih ni na voljo kvantitativnih podatkov, organizacija o svoji uspešnosti poroča na podlagi kvalitativnih informacij.

D.   Lokalna odgovornost

Organizacije, ki se registrirajo v sistem EMAS, morda želijo sestaviti skupno okoljsko izjavo, ki bi zajela številne različne geografske lokacije.

Ker je namen sistema EMAS zagotoviti lokalno odgovornost, organizacije poskrbijo, da so pomembni vplivi vsake lokacije na okolje jasno določeni in vneseni v skupno izjavo.

E.   Dostopnost javnosti

Organizacija je zmožna okoljskemu preveritelju dokazati, da ima vsak, ki ga zanima okoljska uspešnost organizacije, lahek in prost dostop do informacij, ki se zahtevajo v točkah od B do C. Za zagotovitev takšne preglednosti bi morala biti okoljska izjava po možnosti javno dostopna na spletni strani organizacije.

Organizacija zagotovi, da so te informacije o posamezni lokaciji ali organizaciji objavljene v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države članice ali tretje države, v kateri se lokacija ali organizacija nahaja.

V primeru skupne okoljske izjave organizacija zagotovi tudi, da so te informacije (za namen registracije) na voljo v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države članice, v kateri je organizacija registrirana, ali v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov Unije, določenem v dogovoru s pristojnim organom, ki je odgovoren za registracijo.

Okoljska izjava je lahko na voljo tudi v dodatnih jezikih, pod pogojem da je vsebina prevedenega dokumenta v skladu z vsebino izvirne okoljske izjave, ki jo potrdi okoljski preveritelj, in je v njej jasno navedeno, da gre za prevod potrjenega dokumenta.