Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32018R2026

    Uredba Komisije (EU) 2018/2026 z dne 19. decembra 2018 o spremembi Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (Besedilo velja za EGP.)

    C/2018/4429

    UL L 325, 20.12.2018, p. 18–24 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document In force

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/2026/oj

    20.12.2018   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 325/18


    UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/2026

    z dne 19. decembra 2018

    o spremembi Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS)

    (Besedilo velja za EGP)

    EVROPSKA KOMISIJA JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (1) in zlasti člena 48 Uredbe,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Sistem Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) je bil ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1221/2009. Cilj sistema EMAS so nenehne izboljšave okoljske uspešnosti organizacij z vzpostavitvijo in izvajanjem sistemov okoljskega ravnanja s strani organizacij, ocenjevanjem uspešnosti takih sistemov, zagotavljanjem informacij o okoljski uspešnosti, odprtim dialogom z javnostjo in drugimi zainteresiranimi stranmi ter dejavnim vključevanjem zaposlenih. V ta namen so v prilogah od I do IV k navedeni uredbi opredeljene posebne zahteve, ki jih morajo upoštevati organizacije, ki želijo sodelovati in pridobiti registracijo v sistemu EMAS.

    (2)

    Priloga IV k Uredbi (ES) št. 1221/2009 določa zahteve v zvezi s poročanjem o okolju. Navedeno prilogo bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevale izboljšave, ki so bile opredeljene na podlagi pridobljenih izkušenj z delovanjem sistema EMAS. Glede na naravo in število teh sprememb je zaradi jasnosti ustrezno nadomestiti celotno Prilogo IV.

    (3)

    Uredbo (ES) št. 1221/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

    (4)

    Organizacije, registrirane v sistemu EMAS, morajo vsako leto pripraviti ali posodobiti okoljsko izjavo v skladu s Prilogo IV k Uredbi (ES) št. 1221/2009. Razen v primeru majhnih organizacij, ki so od obveznosti opravičene s členom 7 navedene uredbe, mora akreditirani ali licencirani okoljski preveritelj potrditi okoljsko izjavo ali posodobljeno okoljsko izjavo v okviru preverjanja navedene organizacije v skladu s členom 18 navedene uredbe. Organizacije, ki se pripravljajo na registracijo v sistemu EMAS, morajo prav tako predložiti potrjeno okoljsko izjavo v okviru svoje prijave za registracijo. Zato je potrebno prehodno obdobje, da bi imele organizacije dovolj časa za prilagoditev spremembam, ki jih uvaja ta uredba.

    (5)

    Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 49 Uredbe (ES) št. 1221/2009 –

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

    Člen 1

    Priloga IV k Uredbi (ES) št. 1221/2009 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

    Člen 2

    Če je treba okoljsko izjavo ali posodobljeno okoljsko izjavo v skladu z Uredbo (ES) št. 1221/2009 potrditi po začetku veljavnosti te uredbe, a pred 9. januarjem 2020, se lahko izjava s soglasjem okoljskega preveritelja in pristojnega organa potrdi ne glede na spremembo iz člena 1 te uredbe.

    Če je treba nepotrjeno posodobljeno okoljsko izjavo poslati pristojnemu organu v skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1221/2009 po začetku veljavnosti te uredbe, a pred 9. januarjem 2020, se lahko izjava s soglasjem pristojnega organa pripravi ne glede na spremembo iz člena 1 te uredbe.

    Člen 3

    Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Bruslju, 19. decembra 2018

    Za Komisijo

    Predsednik

    Jean-Claude JUNCKER


    (1)  UL L 342, 22.12.2009, str. 1.


    PRILOGA

    „PRILOGA IV

    POROČANJE O OKOLJU

    A.   Uvod

    Okoljske informacije se predstavi na jasen in razumljiv način, po možnosti v elektronski obliki. Organizacija določi obliko predstavitve informacij zainteresiranim stranem, ki je uporabnikom najbolj prijazna.

    B.   Okoljska izjava

    Okoljska izjava vključuje vsaj elemente in izpolnjuje minimalne zahteve, ki so navedeni spodaj:

    (a)

    povzetek dejavnosti, proizvodov in storitev organizacije, njeno razmerje do katere koli matične organizacije, če je primerno, ter jasen in nedvoumen opis obsega registracije v sistemu EMAS, skupaj s seznamom lokacij, vključenih v to registracijo;

    (b)

    okoljsko politiko in kratek opis strukture upravljanja, ki podpira sistem okoljskega ravnanja organizacije;

    (c)

    opis vseh pomembnih neposrednih in posrednih okoljskih vidikov, katerih rezultat je pomemben vpliv organizacije na okolje, kratek opis pristopa, ki se uporablja za opredelitev njihove pomembnosti, ter obrazložitev vrste vplivov glede na te vidike;

    (d)

    opis splošnih in posamičnih okoljskih ciljev v povezavi s pomembnimi okoljskimi vidiki in vplivi;

    (e)

    opis obstoječih in načrtovanih ukrepov za izboljšanje okoljske uspešnosti, doseganje splošnih in posamičnih ciljev ter zagotavljanje skladnosti z zakonskimi zahtevami v zvezi z okoljem.

    Kjer je na voljo, bi bilo treba navesti sklic na ustrezne najboljše prakse okoljskega ravnanja, predstavljene v sektorskih referenčnih dokumentih iz člena 46;

    (f)

    povzetek dostopnih podatkov o okoljski uspešnosti organizacije v zvezi z njenimi pomembnimi okoljskimi vidiki.

    Poročanje temelji na glavnih kazalnikih okoljske uspešnosti in posebnih kazalnikih okoljske uspešnosti iz oddelka C. Če splošni in posamični okoljski cilji obstajajo, se sporočijo ustrezni podatki;

    (g)

    sklic na glavne zakonske določbe, ki jih mora organizacija upoštevati, da zagotovi skladnost z zakonskimi zahtevami v zvezi z okoljem, in izjavo o skladnosti z zakonodajo;

    (h)

    potrdilo v zvezi z zahtevami iz člena 25(8) ter ime in številko akreditacije ali licence okoljskega preveritelja in datum potrditve. Namesto potrdila se lahko uporabi izjava iz Priloge VII, ki jo podpiše okoljski preveritelj.

    Posodobljena okoljska izjava vključuje vsaj elemente iz točk od (e) do (h) in izpolnjuje minimalne zahteve iz točk od (e) do (h).

    Organizacije lahko v svojo okoljsko izjavo vključijo dodatne konkretne informacije o svojih dejavnostih, proizvodih in storitvah ali o svoji skladnosti s posebnimi zahtevami. Vse informacije iz okoljske izjave potrdi okoljski preveritelj.

    Okoljska izjava se lahko vključi v druge dokumente poročanja organizacije (npr. poročila o upravljanju, trajnosti ali družbeni odgovornosti podjetij). Če se izjava vključi v takšne dokumente poročanja, mora biti jasno navedena razlika med potrjenimi in nepotrjenimi informacijami. Okoljska izjava mora biti jasno označena (npr. z uporabo logotipa EMAS) in vsebovati kratko pojasnilo postopka potrjevanja v okviru EMAS.

    C.   Poročanje, ki temelji na kazalnikih okoljske uspešnosti in kvalitativnih informacijah

    1.   Uvod

    Organizacije tako v okoljski izjavi kot v posodobljeni okoljski izjavi poročajo o svojih pomembnih neposrednih in posrednih okoljskih vidikih ter pri tem uporabijo glavne kazalnike okoljske uspešnosti in posebne kazalnike okoljske uspešnosti, kot so določeni spodaj. Če kvantitativnih podatkov ni na voljo, organizacije sporočijo kvalitativne informacije, kot je navedeno v točki 4.

    Pri poročanju se posredujejo podatki o dejanskem vnosu in iznosu. Če bi razkritje škodilo zaupnosti poslovnih ali industrijskih informacij organizacije, kadar tako zaupnost določa nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Skupnosti, da bi zaščitila zakonite gospodarske interese, se organizaciji lahko dovoli, da pri poročanju te podatke izrazi v obliki indeksnih vrednosti, npr. z določitvijo izhodiščnega leta (z indeksom 100), glede na katerega bo prikazan dejanski vnos/iznos.

    Ti kazalniki:

    (a)

    podajo točno oceno okoljske uspešnosti organizacije;

    (b)

    so takoj razumljivi in nedvoumni;

    (c)

    omogočajo letne primerjave, tako da se lahko oceni, ali se je okoljska uspešnost organizacije izboljšala; da bi bila ta primerjava možna, poročanje zajame vsaj tri leta dejavnosti, pod pogojem da so podatki na voljo;

    (d)

    omogočajo primerjavo s sektorskimi, nacionalnimi ali regionalnimi merili uspešnosti, če je primerno;

    (e)

    omogočajo primerjavo s predpisanimi zahtevami, če je primerno.

    Organizacije v ta namen na kratko opredelijo obseg (vključno z organizacijskimi in materialnimi mejami, uporabo in metodologijo izračuna) posameznih kazalnikov.

    2.   Glavni kazalniki okoljske uspešnosti

    (a)

    Glavni kazalniki se osredotočajo na uspešnost na naslednjih glavnih okoljskih področjih:

    (i)

    energija,

    (ii)

    materiali,

    (iii)

    voda,

    (iv)

    odpadki,

    (v)

    raba zemljišč v zvezi z biotsko raznovrstnostjo ter

    (vi)

    emisije.

    Poročanje o glavnih kazalnikih okoljske uspešnosti je obvezno. Vendar lahko organizacija oceni ustreznost navedenih kazalnikov glede na svoje pomembne okoljske vidike in vplive. Če organizacija sklene, da se eden ali več glavnih kazalnikov ne nanaša na njene pomembne okoljske vidike in vplive, ji ni treba poročati o navedenih glavnih kazalnikih. V slednjem primeru organizacija v okoljsko izjavo vključi jasno in utemeljeno razlago za svojo odločitev.

    (b)

    Vsak glavni kazalnik je sestavljen iz:

    (i)

    zneska A, ki označuje skupni letni vnos/iznos na določenem področju;

    (ii)

    zneska B, ki označuje letno referenčno vrednost, ki predstavlja dejavnost organizacije; ter

    (iii)

    zneska R, ki označuje razmerje A/B.

    Vsaka organizacija poroča o vseh treh elementih za vsak kazalnik.

    (c)

    O navedbi skupnega letnega vnosa/iznosa na določenem področju (znesek A) se poroča, kot sledi:

    (i)

    o energiji

    ‚skupna neposredna poraba energije‘, ki ustreza skupni letni količini energije, ki jo organizacija porabi,

    ‚skupna poraba energije iz obnovljivih virov‘, ki ustreza skupni letni količini energije, ki jo organizacija porabi in je bila proizvedena iz obnovljivih virov,

    ‚skupna proizvodnja energije iz obnovljivih virov‘, ki ustreza skupni letni količini energije, ki jo organizacija proizvede iz obnovljivih virov.

    Slednje se sporoči le v primeru, če je skupna količina energije iz obnovljivih virov, ki jo organizacija proizvede, precej večja od skupne količine energije iz obnovljivih virov, ki jo organizacija porabi, oziroma če organizacija energije iz obnovljivih virov, ki jo je proizvedla, ni porabila.

    Če se porabijo ali, v primeru energije iz obnovljivih virov, proizvedejo različne vrste energije (kot so elektrika, gretje, gorivo ali drugo), se o njihovi letni porabi ali proizvodnji poroča ločeno, kot je primerno.

    Energijo bi bilo treba po možnosti izraziti v kWh, MWh, GJ ali drugih merskih enotah, ki se navadno uporabljajo pri poročanju o vrstah porabljene ali proizvedene energije;

    (ii)

    o materialih

    ‚letni masni pretok ključnih uporabljenih materialov‘ (razen energetskih nosilcev in vode), ki se po možnosti izrazi v enotah za merjenje teže (npr. v kilogramih ali tonah) ali prostornine (npr. v m3) ali drugih merskih enotah, ki se navadno uporabljajo v tem sektorju.

    Če se uporabljajo različne vrste materialov, bi bilo treba o njihovem letnem masnem pretoku poročati ločeno, kot je primerno;

    (iii)

    o vodi

    ‚skupna letna poraba vode‘, izražena v enotah za merjenje prostornine (npr. v litrih ali m3);

    (iv)

    o odpadkih

    ‚skupno letno nastajanje odpadkov‘, razčlenjeno po vrsti odpadkov, ki se po možnosti izrazi v enotah za merjenje teže (npr. v kilogramih ali tonah) ali prostornine (npr. v m3) ali drugih merskih enotah, ki se navadno uporabljajo v tem sektorju,

    ‚skupno letno nastajanje nevarnih odpadkov‘, ki se po možnosti izrazi v enotah za merjenje teže (npr. v kilogramih ali tonah) ali v m3 ali drugih merskih enotah, ki se navadno uporabljajo v tem sektorju;

    (v)

    o rabi zemljišč v zvezi z biotsko raznovrstnostjo

    oblike rabe zemljišč v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, izražene v enotah za merjenje površine (npr. v m2 ali ha):

    skupna uporaba zemljišč

    skupno zatesnjeno območje

    skupno območje, usmerjeno v naravo, ki se nahaja na lokaciji

    skupno območje, usmerjeno v naravo, ki se nahaja izven lokacije

    ‚Območje, usmerjeno v naravo‘, je območje, ki je namenjeno predvsem ohranjanju ali obnovi narave. Območja, usmerjena v naravo, se lahko nahajajo na lokaciji in vključujejo streho, fasado, odvajanje vode ali druge elemente, ki so bili zasnovani, prilagojeni ali se z njimi upravlja z namenom spodbujanja biotske raznovrstnosti. Območja, usmerjena v naravo, se lahko nahajajo tudi izven lokacije organizacije, pod pogojem da je območje v lasti organizacije, ga slednja upravlja in je namenjeno predvsem spodbujanju biotske raznovrstnosti. Opiše se lahko tudi območja v soupravljanju, namenjena spodbujanju biotske raznovrstnosti, pod pogojem da je obseg soupravljanja jasno določen.

    ‚Zatesnjeno območje‘ je katero koli območje, kjer so bila izvorna tla pokrita (kot npr. ceste) in so postala nepropustna. Ta nepropustnost lahko vpliva na okolje;

    (vi)

    o emisijah

    ‚skupne letne emisije toplogrednih plinov‘, med drugim vsaj emisije CO2, CH4, N2O, HFC, PFC, NF3 in SF6, izražene v tonah ekvivalenta CO2,

    Organizacija bi morala poročati o svojih emisijah toplogrednih plinov v skladu z uveljavljeno metodologijo, kot je Protokol o toplogrednih plinih.

    ‚skupne letne emisije v zrak‘, med drugim vsaj emisije SO2, NOx in trdnih delcev (PM), izražene v kilogramih ali tonah.

    (d)

    Navedba letne referenčne vrednosti, ki predstavlja dejavnost organizacije (znesek B), se izbere in sporoči v skladu z naslednjimi zahtevami:

    Znesek B:

    (i)

    je razumljiv;

    (ii)

    je znesek, ki najbolje predstavlja celotno letno dejavnost organizacije;

    (iii)

    omogoča pravilen opis okoljske uspešnosti organizacije ob upoštevanju posebnosti in dejavnosti organizacije;

    (iv)

    je splošna referenčna vrednost za sektor, v katerem organizacija deluje, kot v naslednjih primerih:

    skupni letni fizični iznos

    skupno število zaposlenih

    skupno število nočitev

    skupno število prebivalcev na območju (v primeru javne uprave)

    tone predelanih odpadkov (za organizacije, dejavne v sektorju ravnanja z odpadki)

    skupna proizvedena energija (za organizacije, dejavne v sektorju proizvodnje energije);

    (v)

    omogoča primerljivost sporočenih kazalnikov znotraj daljšega časovnega obdobja. Ko se znesek B določi, se uporablja v prihodnjih okoljskih izjavah.

    Sprememba zneska B se razloži v okoljski izjavi. Če se znesek B spremeni, organizacija zagotovi, da se znesek lahko primerja vsaj znotraj triletnega obdobja, in sicer s ponovnim izračunom kazalnikov za predhodna leta v skladu z novo določenim zneskom B.

    3.   Posebni kazalniki okoljske uspešnosti

    Vsaka organizacija tudi letno poroča o svoji uspešnosti glede pomembnih neposrednih in posrednih okoljskih vidikov in vplivov, povezanih z njenimi glavnimi poslovnimi dejavnostmi, ki so merljivi in preverljivi ter še niso zajeti z glavnimi kazalniki.

    O navedenih kazalnikih se poroča v skladu z zahtevami iz uvoda v ta oddelek.

    Če so na voljo, organizacija upošteva sektorske referenčne dokumente iz člena 46 za lažjo opredelitev ustreznih, za posamezen sektor značilnih kazalnikov.

    4.   Poročanje o pomembnih okoljskih vidikih, ki temelji na kvalitativnih informacijah

    Če za poročanje o znatnih neposrednih ali posrednih okoljskih vidikih ni na voljo kvantitativnih podatkov, organizacija o svoji uspešnosti poroča na podlagi kvalitativnih informacij.

    D.   Lokalna odgovornost

    Organizacije, ki se registrirajo v sistem EMAS, morda želijo sestaviti skupno okoljsko izjavo, ki bi zajela številne različne geografske lokacije.

    Ker je namen sistema EMAS zagotoviti lokalno odgovornost, organizacije poskrbijo, da so pomembni vplivi vsake lokacije na okolje jasno določeni in vneseni v skupno izjavo.

    E.   Dostopnost javnosti

    Organizacija je zmožna okoljskemu preveritelju dokazati, da ima vsak, ki ga zanima okoljska uspešnost organizacije, lahek in prost dostop do informacij, ki se zahtevajo v točkah od B do C. Za zagotovitev takšne preglednosti bi morala biti okoljska izjava po možnosti javno dostopna na spletni strani organizacije.

    Organizacija zagotovi, da so te informacije o posamezni lokaciji ali organizaciji objavljene v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države članice ali tretje države, v kateri se lokacija ali organizacija nahaja.

    V primeru skupne okoljske izjave organizacija zagotovi tudi, da so te informacije (za namen registracije) na voljo v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države članice, v kateri je organizacija registrirana, ali v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov Unije, določenem v dogovoru s pristojnim organom, ki je odgovoren za registracijo.

    Okoljska izjava je lahko na voljo tudi v dodatnih jezikih, pod pogojem da je vsebina prevedenega dokumenta v skladu z vsebino izvirne okoljske izjave, ki jo potrdi okoljski preveritelj, in je v njej jasno navedeno, da gre za prevod potrjenega dokumenta.


    Top