19.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/1

(1)

Z Uredbo (EU) 2016/1036 (2) sta Evropski parlament in Svet sprejela skupna pravila za zaščito proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso države članice Unije.

(2)

Normalna vrednost bi se morala v primeru uvoza iz držav brez tržnega gospodarstva določiti na podlagi člena 2(7) Uredbe (EU) 2016/1036. Glede na razvoj dogodkov v zvezi z nekaterimi državami je primerno, da se normalna vrednost določi na podlagi Uredbe (EU) 2016/1036, kakor je spremenjena s to uredbo, z učinkom od 20. decembra 2017. V primeru držav, ki na dan začetka preiskave niso članice Svetovne trgovinske organizacije (STO) in so navedene v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (3), bi bilo treba normalno vrednost določiti v skladu s posebno metodologijo, zasnovano za te države. Ta uredba ne posega v ugotavljanje, ali je posamezna članica STO država s tržnim gospodarstvom, ali v pogoje, določene v protokolih in drugih instrumentih, v skladu s katerimi so države pristopile k Marakeškemu sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije z dne 15. aprila 1994 (4).

(3)

Glede na izkušnje iz preteklih postopkov je primerno, da se pojasnijo okoliščine, v katerih se lahko šteje, da obstaja znatno izkrivljanje, ki v veliki meri vpliva na sile prostega trga. Zlasti je primerno pojasniti, da to velja, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Primerno je pojasniti tudi, da bi bilo treba pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja med drugim upoštevati možni učinek enega ali več naslednjih elementov: ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice; ali prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške; ali javne politike ali ukrepi diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga; ali je prisotno pomanjkanje zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini, ali diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedene zakonodaje; ali so stroški plač izkrivljeni; ali dostop do financiranja ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države.

(4)

Komisija bi morala pripraviti, objaviti in redno posodabljati poročila o znatnem izkrivljanju, na podlagi katerih bi lahko bila uvedena protidampinška preiskava, v njih pa opisati tržne razmere v zvezi s temi primeri v posamezni državi ali posameznem sektorju. Takšna poročila in dokaze, na katere se opirajo, bi bilo treba priložiti spisu kakršne koli preiskave, ki se nanaša na navedeno državo ali sektor. V takšnih preiskavah bi morale imeti zainteresirane strani dovolj priložnosti, da podajo pripombe glede poročil in dokazov, na katere se opirajo. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja bi bilo treba upoštevati ustrezne mednarodne standarde, vključno z osrednjimi konvencijami Mednarodne organizacije dela (MOD) in ustreznimi večstranskimi okoljskimi konvencijami, kadar je to ustrezno.

(5)

Stroški se običajno izračunajo na podlagi evidenc, ki jih hrani preiskovani izvoznik in proizvajalec. Kadar pa v državi izvoznici obstaja znatno neposredno ali posredno izkrivljanje, zaradi česar so stroški v evidencah zadevne stranke umetno nizki, se lahko takšni stroški prilagodijo ali določijo na kateri koli razumni podlagi, vključno z informacijami, ki izhajajo iz drugih reprezentativnih trgov ali mednarodnih cen ali referenčnih vrednosti. Uporabijo se lahko tudi domači stroški, vendar le, če se na podlagi točnih in ustreznih dokazov zanesljivo ugotovi, da niso izkrivljeni.

(6)

Kadar se podatki zbirajo v reprezentativnih državah in mora Komisija ugotoviti, ali je raven socialne zaščite in varstva okolja v teh državah ustrezna, je potrebno, da Komisija preuči, ali te države upoštevajo temeljne konvencije MOD in ustrezne večstranske okoljske konvencije.

(7)

Kadar je del stroškov izvoznika in proizvajalca izkrivljen, tudi kadar določeni podatki izvirajo iz različnih virov, bi se moral ta del stroškov nadomestiti z neizkrivljenimi stroški. Glede na izkušnje iz preteklih postopkov je primerno dodatno pojasniti, da bi se za namene ugotavljanja obstoja znatnega izkrivljanja v tretji državi morali ustrezno upoštevati vsi relevantni dokazi o okoliščinah na domačem trgu izvoznikov in proizvajalcev iz te države, ki so bili priloženi spisu in glede katerih so imele zainteresirane strani priložnost podati pripombe, kar vključuje možnost za te izvoznike in proizvajalce, da nedvoumno dokažejo, da njihovi domači stroški niso izkrivljeni. Takšni dokazi vključujejo ustrezna poročila, kadar so na voljo. Znake glede obstoja znatnega izkrivljanja lahko predstavijo tudi vsi ustrezni deležniki, vključno z industrijo in sindikati Unije. Pri odločanju o pripravi ali posodobitvi ustreznih poročil bi bilo treba upoštevati te znake in to, da je treba preprečiti, da bi bila industrija Unije zaradi uporabe protidampinškega instrumenta še bolj obremenjena, zlasti glede na ekonomske in trgovinske posebnosti malih in srednjih podjetij.

(8)

V zvezi z metodologijo, uporabljeno v prvotni preiskavi in ki jo je treba uporabiti v preiskavi v zvezi s pregledom, se uporablja člen 11(9) Uredbe (EU) 2016/1036. V tem okviru je ustrezno pojasniti, da bi bilo treba pri preučevanju, ali obstajajo znaki, da so se okoliščine spremenile, ustrezno upoštevati vse relevantne dokaze, vključno z ustreznimi poročili o okoliščinah, ki prevladujejo na domačem trgu izvoznikov in proizvajalcev, in dokazi, na katerih poročila temeljijo, ki so bili priloženi spisu in glede katerih so imele zainteresirane strani priložnost predložiti pripombe.

(9)

V odsotnosti drugih posebnih prehodnih pravil, ki urejajo to področje, je primerno določiti, da se ta uredba uporablja za vse odločitve o začetku postopka ter za vse postopke, vključno s prvotnimi preiskavami in preiskavami v zvezi s pregledi, ki se začnejo 20. decembra 2017 ali po tem dnevu, ob upoštevanju člena 11(9) Uredbe (EU) 2016/1036. Poleg tega bi se morala s posebnim prehodnim pravilom za obstoječe ukrepe in ob upoštevanju, da ni nobenih drugih posebnih prehodnih pravil, ki bi urejala to področje, v primeru prehoda z normalne vrednosti, izračunane v skladu s členom 2(7) Uredbe (EU) 2016/1036, na normalno vrednost, izračunano v skladu z metodologijo iz Uredbe (EU) 2016/1036, kakor je spremenjena s to uredbo, prvotna metodologija uporabljati do začetka prvega pregleda zaradi izteka ukrepa po takem prehodu. Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja določbam te uredbe, bi bilo treba enak pristop uporabljati v zvezi s pregledi, opravljenimi v skladu s členom 11(4) Uredbe (EU) 2016/1036. Primerno je opozoriti tudi, da prehod z normalne vrednosti, izračunane v skladu s členom 2(7), na normalno vrednost, izračunano v skladu z metodologijo iz Uredbe (EU) 2016/1036, kakor je spremenjena s to uredbo, sam po sebi ne bi predstavljal zadostnega dokaza v smislu člena 11(3) Uredbe (EU) 2016/1036. Takšna prehodna pravila bi morala zapolniti pravno praznino, ki bi drugače lahko ustvarila pravno negotovost, zagotoviti razumno možnost, da se zainteresirane strani prilagodijo na iztek veljavnosti starih pravil in začetek veljavnosti novih, ter olajšati učinkovito, urejeno in pravično izvajanje Uredbe (EU) 2016/1036.

(10)

Z Uredbo (EU) 2016/1037 (5) sta Evropski parlament in Svet sprejela skupna pravila za zaščito proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso države članice Unije. Izkušnje kažejo, da se dejanski obseg subvencioniranja običajno odkrije med zadevno preiskavo. Zlasti imajo preiskovani izvozniki pogosto koristi od subvencij, za katere pred preiskavo razumno ni bilo mogoče vedeti. Primerno je pojasniti, da bi Komisija morala, kadar se takšne subvencije odkrijejo v okviru posamezne preiskave ali pregleda, omogočiti dodatna posvetovanja z zadevno državo porekla in/ali izvoza v zvezi s takšnimi subvencijami, ugotovljenimi med preiskavo. Če ni drugih posebnih prehodnih pravil, ki urejajo to področje, je primerno določiti, da se ta uredba uporablja za vse odločitve o začetku postopka ter za vse postopke, vključno s prvotnimi preiskavami in preiskavami v zvezi s pregledi, ki se začnejo 20. decembra 2017 ali po tem dnevu.

(11)

Uredbi (EU) 2016/1036 in (EU) 2016/1037 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

v členu 2 se vstavi naslednji odstavek:

(2)

v členu 2 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim:

„7.   V primeru uvoza iz držav, ki na dan začetka preiskave niso članice STO in so navedene v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (*1), se normalna vrednost določi na podlagi cene ali računsko določene vrednosti v primerni reprezentativni državi ali cene, ki velja pri izvozu iz te tretje države v druge države, vključno z Unijo, ali, kadar to ni mogoče, na kateri koli drugi razumni osnovi, vključno s ceno, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje v Uniji za podoben proizvod, po potrebi primerno prilagojeni, tako da vsebuje razumno profitno maržo.

Primerna reprezentativna država se izbere na smiseln način, pri čemer se ustrezno upoštevajo vse zanesljive informacije, ki so dostopne v času izbire, zlasti pa sodelovanje vsaj enega izvoznika in proizvajalca v tej državi. Kadar je takšnih držav več, se prednost nameni državam z ustrezno ravnjo socialne zaščite in varstva okolja, kjer je to ustrezno. Upoštevajo se tudi roki. Kadar je to ustrezno, se uporabi primerna reprezentativna država, ki je predmet iste preiskave.

Stranke, udeležene v preiskavi, se o predvideni državi obvesti nemudoma po začetku preiskave in imajo 10 dni časa za predložitev pripomb.

(*1)  Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33).“;"

(3)

v členu 11(3) se doda naslednji pododstavek:

„Kadar obstoječi protidampinški ukrepi temeljijo na normalni vrednosti, izračunani v skladu s členom 2(7), kot je veljal 19. decembra 2017, metodologija iz člena 2(1) do (6a) nadomesti prvotno metodologijo za določitev normalne vrednosti šele od datuma, na katerega se začne prvi pregled zaradi izteka teh ukrepov, in sicer po 19. decembru 2017. V skladu s členom 11(2) ti ukrepi ostanejo veljavni, dokler ni znan rezultat tega pregleda.“;

(4)

v členu 11(4) se doda naslednji pododstavek:

„Kadar obstoječi protidampinški ukrepi temeljijo na normalni vrednosti, izračunani v skladu s členom 2(7), kot je veljal 19. decembra 2017, metodologija iz člena 2(1) do (6a) nadomesti prvotno metodologijo za določitev normalne vrednosti šele po datumu, na katerega se začne prvi pregled zaradi izteka teh ukrepov, in sicer po 20. decembru 2017. V skladu s členom 11(2) ti ukrepi ostanejo veljavni, dokler ni znan rezultat tega pregleda.“;

(5)

v členu 11(9) se doda naslednji pododstavek:

„V zvezi z okoliščinami, relevantnimi za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2, se ustrezno upoštevajo vsi relevantni dokazi, vključno z ustreznimi poročili o okoliščinah, ki prevladujejo na domačem trgu izvoznikov in proizvajalcev, in dokazi, na katerih poročila temeljijo, ki so bili priloženi spisu in glede katerih so imele zainteresirane strani priložnost podati pripombe.“;

(6)

člen 23 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 23

Poročilo in informacije

1.   Komisija ob ustreznem upoštevanju varstva zaupnih informacij v smislu člena 19 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o uporabi in izvajanju te uredbe. Poročilo vključuje informacije o uporabi začasnih in dokončnih ukrepov, zaključku preiskav brez ukrepov, ponovnih preiskavah, pregledih, znatnem izkrivljanju in obiskih zaradi preveritve ter dejavnostih različnih organov, odgovornih za spremljanje izvajanja te uredbe in izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz nje.

2.   Evropski parlament lahko Komisijo povabi na ad hoc sejo svojega pristojnega odbora, da bi predstavila ali pojasnila morebitna vprašanja, povezana z izvajanjem te uredbe. Prav tako lahko Komisiji, med drugim na podlagi poročila iz odstavka 1 ter predstavitve in pojasnil iz tega odstavka, sporoči vse ustrezne premisleke in dejstva.

3.   Komisija najpozneje šest mesecev po predložitvi poročila Evropskemu parlamentu in Svetu to poročilo objavi.“